SO EVROPSKI PARI DO RAZVOJ NA
ALTERNATIVNIOT TURIZAM
So evropski pari do razvoj na alternativniot turizam
Izdava:
Fondacija Institut otvoreno op{testvo - Makedonija
Za izdava~ot: Vladimir Mil~in, izvr{en direktor
Avtor:
Makedonski centar za evropsko obrazovanie
Lektura:
Abakus
Likovno-grafi~ko oblikuvawe:
Brigada dizajn
Pe~at:
Bato i Divajn
Tira`: 2000 primeroci
SO EVROPSKI PARI DO RAZVOJ NA
ALTERNATIVNIOT TURIZAM
Sodr`ina
1. VOVED
05
2. POLITIKA ZA RURALEN RAZVOJ 2007–2013 07
2.1 Regulativi so koi se regulira politikata za ruralen razvoj 3. TURIZMOT VO EU 09
11
3.1 Razvoj na politikite za turizam 13
3.2 Politikata za turizam vo EU
16
3.3 Programi i inicijativi {to se aktuelni vo EU
18
4. PROEKTI KOI [TO ISKORISTILE EVROPSKI PARI ZA RAZVOJ NA ALTERNATIVNIOT TURIZAM 21
5. FINANSISKI INSTRUMENTI NA EU VO OBLASTA NA TURIZMOT
45
6. FINANSISKI INSTRUMENTI NA EU [TO Í STOJAT NA
RASPOLAGAWE NA MAKEDONIJA 51
6.1 IPARD 51
6.2 IPA PREKUGRANI^NA SORABOTKA 58
1
Voved
@elbata za begstvo od industrijaliziranosta i
pregolemiot red vo sekojdnevieto pridonesuvaat
lu|eto s# po~esto da go izbiraat alternativniot
turizam kako na~in za odmor vo dene{no vreme.
Vra}aweto kon prirodata, dopirot so tradicijata i
sopstvenite koreni se zadovolstva {to sovremeniot
turist s# po~esto gi bara. Vo izminative 10-tina
godini golem broj dr`avi-~lenki na EU preku
razli~ni programi i so poddr{ka od evropskite
fondovi ja iskoristija mo`nosta za razvivawe
razli~ni segmenti na alternativniot turizam.
Celta na ovaa bro{ura e da gi prezentirame
mo`nostite {to gi nudat programite na EU i
da gi pro{irime vidicite za promocija na ovoj
vid turizam kaj nas. Razli~nite uspe{ni prikaz­
ni i iskustva od evropskite dr`avi koi{to gi
pre­zentirame vo ovaa bro{ura, se samo mal del
od mnogute uspe{ni proekti {to se realizirani
vo praktikata. ]e vi raska`eme razli~ni prikazni, }e vi ka`eme ne{to za sorabotkata me|u
dr`avite i regionite, }e vi pretstavime proekti vo ramkite na edna dr`ava ili eden region,
proekti ~ija{to krajna cel e razvoj na odredena
oblast od turizmot, podigawe na svesta za okolinata, podobruvawe na ekonomskata sostojba i
zgolemuvawe na brojot na rabotnite mesta.
Вовед
Sepak, najva`nata cel na ovaa bro{ura e
zapoznavawe na subjektite koi se vklu~eni
vo turizmot vo Republika Makedonija so
mo`nostite {to gi nudi Evropskata unija
preku nejzinite fondovi, kako i razvoj na ovoj
perspektiven sektor kaj nas.
Golem del od proektite {to se pretstaveni
se primenlivi vo Makedonija. Imeno, Makedonija ima odli~ni uslovi za razvoj na velosipedskiot, kulturniot, eko i selskiot turizam,
pe{terskiot turizam, kulturniot turizam itn.
Predelite na Vev~ani, Braj~ino, Kowsko, Berovo i mnogu drugi se samo mal del od mnogute koi
mo`at da gi iskoristat evropskite sredstva za
razvoj na selskiot i na ekoturizmot. Makedonija
mo`e da ponudi i odli~ni predeli za planinski
velosipedski turizam na [ar Planina, Mavrovo,
Gali~ica, Vodno itn. Pe{terite Vrelo, Pe{na,
Ubava, [arkova Dupka, Alilica, Slatinska
Pe{tera i drugi nudat mo`nosti za razvoj na speleoturizmot ili na rekreativniot turizam.
Me|u drugoto, Makedonija izobiluva so golem
broj kulturno-istoriski spomenici, bawi, nacionalni parkovi i parkovi na prirodata koi
mo`at da iskoristat evropski pari, da go zgolemat brojot na rabotni mesta i da pridonesat za
razvoj na regionot.
6
2
2
P OLITIKA ZA RURALEN RAZVOJ
2007-2013 GODINA
So nad 56% od populacijata vo 27-te dr`avi~lenki na EU koja `ivee vo ruralni oblasti i
pokrienost na okolu 91% od teritorijata, ruralniot razvoj e oblast od vitalno zna~ewe.
Isto taka, gri`ata za ruralniot razvoj ~estopati nosi visoki tro{oci. Od druga strana, pak,
evropskiot ruralen prostor ima mnogu {to da
ponudi. Ni dava osnovni surovini, a vrednostite kako mesto za ubavina, odmor i rekreacija se
pove}e od o~igledni. Mnogu lu|e se privle~eni
od idejata da `iveat i/ili da rabotat tamu
dokolku ima adekvatni uslugi i infrastruktura.
Ova zna~i deka Lisabonskata strategija za otvorawe rabotni mesta i rast, kako i Strategijata od Geteborg za odr`liv razvoj, se isto taka
relevantni za ruralnite sredini, kako {to se
relevantni za gradskite sredini.
Generalno, prose~niot prihod po glava na
`itel e ponizok vo ruralnite regioni, sporedeno so gradovite i selata, brojot na ve{tini e
pomal, a sektorot na uslugite e pomalku razvien.
Politikata na EU za ruralen razvoj e povrzana so presretnuvawe na predizvicite so koi
se soo~uvaat ruralnite oblasti i otkrivawe na
nivniot potencijal.
Ruralniot razvoj e oblast {to vklu~uva razni
podoblasti, me|u koi i turizmot, {to e predmet na ovaa bro{ura. Poradi toa, smetavme deka
e potrebno da go pretstavime ruralniot razvoj
kako oblast {to go opfa}a turizmot i sodr`i
materija stavena vo regulativi, za razlika od
turizmot ~ie{to regulirawe vo ramkite na
Unijata e s# u{te vo zarodi{.
Политика за рурален развој 2007-2013 година
Zo{to zaedni~ka politika za ruralen razvoj?
Teoretski gledano, sekoja dr`ava-~lenka na
EU mo`e da odlu~i nezavisno da donese i da
sproveduva sopstveni politiki za ruralen
razvoj. Sepak, vakviot pristap te{ko bi funkcioniral vo praktikata. Site dr`avi-~lenki
na EU nema da mo`at da si ja dozvolat politikata koja{to im e potrebna. Mnogu od problemite
{to se tretiraat preku politikata za ruralen
razvoj ne se strogo ograni~eni na nacionalnite
ili na regionalnite granici, tuku vlijaat i ponatamu. Isto taka, politikata na EU za ruralen
razvoj ima golem broj dopirni to~ki so drugite
politiki na nivo na EU.
8
Poradi toa, EU ima zaedni~ka politika za ruralen razvoj koja, sepak, ovozmo`uva odredena
kontrola vo racete na samite dr`avi-~lenki
i na regionite. Politikata e delumno finansirana od centralniot buxet na EU, a delumno
od nacionalnite i od regionalnite buxeti na
dr`avite-~lenki.
Struktura na politikata za ruralen razvoj
Glavnite pravila na politikata za ruralen
razvoj vo periodot od 2007 do 2013 godina, kako
i merkite na javnite politiki, se opfateni
vo Regulativata na Sovetot (EC) br. 1698/2005.
Spored ovaa Regulativa, politikata za ruralen
razvoj vo periodot od 2007 do 2013 godina se
fokusira na tri oblasti:
ƒƒ podobruvawe na konkurentnosta na zem­
jodelskiot i na {umarskiot sektor;
ƒƒ podobruvawe na `ivotnata sredina i na
okolinata; i
ƒƒ podobruvawe na kvalitetot na `ivotot vo
ruralnite sredini i ohrabruvawe na diver­
zifikacijata na ruralnata ekonomija.
Za da se obezbedi uramnote`en pristap do
politikata, dr`avite-~lenki i regionite se
obvrzani da gi raspredeluvaat finansiite
za ruralen razvoj kon site tri oblasti. Dopolnitelno barawe e del od finansiite da se
naso~at kon poddr{ka na proektite {to se baziraat na iskustvoto od inicijativata Lider.
„Pristapot Lider” vklu~uva individualni
proekti dizajnirani i izvr{eni preku lokal­
ni partnerstva za re{avawe na specifi~nite
lokalni problemi.
I pred 2007 godina sekoja dr`ava-~lenka
mora{e da postavi programa za ruralen razvoj,
koja specificira{e koi fondovi }e se tro{at
na koi merki vo periodot 2007–2013 godina.
Nova karakteristika za periodot 2007–2013 e
pogolemoto zna~ewe {to $ se dava na koherentnata strategija za ruralen razvoj preku EU kako
celina. Ova se postignuva preku upotreba na
planovi za nacionalni strategii koi mora da
bidat zasnovani na Strate{kite upatstva na EU.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
2.1. Regulativi so koi se regulira politikata za ruralen razvoj
Vo tekstot {to sleduva se dadeni niza regulativi so koi Evropskata unija gi regulira
pra{awata za poddr{ka na ruralniot sektor,
kako i razli~nite izmeni i dopolnuvawa.
Strate{ki upatstva
ƒƒ 2006/144/EC: Odluka na Sovetot od 20 fevru­
ari 2006 za Strate{kite upatstva na Zaed­
nicata za ruralen razvoj (period 2007–2013
godina)
Regulativi
ƒƒ Regulativa na Sovetot (ES) br. 1698/2005 od
20 septemvri 2005 godina za poddr{ka na ru­
ralniot razvoj od Evropskiot zemjodelski
fond za ruralen razvoj;
Regulativa na Sovetot (ES) br. 1944/2006 od
19 dekemvri 2006 godina koja ja izmenuva
Regulativata (EC) br. 1698/2005;
ƒƒ Regulativa na Komisijata (EK) br. 1974/2006
od 15 dekemvri 2006 godina koja dava detaq­
ni upatstva za primenata na Regulativata na
Sovetot (ES) br.1698/2005 za poddr{ka na
ruralniot razvoj od Evropskiot zemjodel­
ski fond za ruralen razvoj;
ƒƒ Regulativa na Komisijata (EK) br. 434/2007 od
20 april 2007 godina za izmena na Regulativa­
ta na Sovetot (ES) br.1944/2006 poradi pri­
stapuvaweto na Bugarija i Romanija vo EU;
9
Zaedni~ka politika i zaedni~ka pazarna organizacija
10
ƒƒ Regulativa na Komisijata (EK) br. 363/2009
od 4 maj 2009 godina, koja ja izmenuva Regula­
tivata na Sovetot (ES) br. 1944/2006;
ƒƒ Regulativa na Komisijata (EK) br. 1320/2006
od 5 septemvri 2006 godina koja gi postavu­
va pravilata za tranzicija kon poddr{kata
na ruralniot razvoj, obezbedena vo Regula­
tivata na Sovetot (EC) br. 1698/2005;
ƒƒ Regulativa na Sovetot (EC) br. 1463/2006
od 19 juni 2006 godina koja ja usvojuva
Regulativa­ta na Sovetot (EC) br.1698/2005
za poddr{ka na ruralniot razvoj od Evrop­
skiot zemjo­del­ski fond za ruralen razvoj
poradi pristapuvaweto na Bugarija i Ro­
manija vo EU;
ƒƒ 2006/663/ES: Odluka na Sovetot od 19 juni
2006 godina so koja se usvojuva Aktot za pri­
stapuvawe na Bugarija i Romanija vo odnos
na ruralniot razvoj, i
ƒƒ 2006/664/ES: Odluka na Sovetot od 19 juni
2006 godina koja go usovjuva Aneks VIII od
Aktot za pristapuvawe na Bugarija i Ro­
manija.
23
TURIZMOT VO EU
Turizmot e edna od aktivnostite koja ima
najzna~aen potencijal za generirawe rast i
vrabotuvawe vo EU. Isto taka, turizmot pridonesuva za razvojot i socio-ekonomskata
integracija vo ruralnite, perifernite ili
pomalku razvienite regioni. Vo 2006 godina,
turizmot pridonese so okolu 5% kon brutodoma{niot proizvod na Unijata. Vo nego bea
vklu~eni 1,8 milioni kompanii, koi direktno
vrabotuvaa 9,7 milioni lu|e, odnosno 5,2% od
rabotosposobnoto naselenie. Sepak, indirek-
tniot pridones na turizmot e mnogu pogolem:
turizmot, zaedno so drugite povrzani sektori,
indirektno generira pove}e od 10% od BDP
na EU, a opfa}a re~isi 12% od vkupniot broj
vraboteni. Stapkata na otvorawe novi rabotni
mesta vo turizmot e povisoka od prosekot na
evropskata ekonomija kako celina. Vo tekot na
izminatata decenija, godi{nata stapka na rast
na vrabotenosta vo sektorot turizam re~isi
sekoga{ be{e povisoka od stapkata na rast na
vkupnata vrabotenost.
Туризмот во ЕУ
Vo statistikata na me|unarodniot turizam i
brojot na turistite, Evropskata unija postojano se
smeta za destinacija broj 1 vo svetot, so okolu 380
milioni me|unarodni turisti~ki patuvawa, {to
pretstavuva 42% od vkupniot broj me|unarodni
turisti~ki patuvawa vo svetot vo 2007 godina.
Prihodot generiran od stranskite turisti na
nivo na EU iznesuva 75,6 milijardi evra vo 2007
godina. Evropskata unija, isto taka, pretstavuva
va`en izvor na turisti: vo 2008 godina brojot na
patuvawa realizirani od `iteli na EU, nezavisno
od destinacijata i vremeto na prestoj, iznesuval
okolu 1,4 milijardi patuvawa.
12
Sepak, so cel EU da ja zadr`i vode~kata pozicija - kako turisti~ka destinacija broj 1 vo svetot
- evropskiot turizam treba da se prisposobi kon
s# pogolemiot broj predizvici (na primer, kapacitetot na evropskite turisti~ki pretprijatija da prezemaat inovacii i novi tehnologii,
me|unarodnata konkurencija koja postojano se
zgolemuva itn.), so cel da se izbegne namaluvaweto na pazarniot udel vo odnos na drugite
regioni vo svetot.
Kako i drugite ekonomski sektori, i turizmot
be{e zasegnat od ekonomskata kriza, no se doka`a
deka e, sepak, eden od sektorite {to e najotporen
na krizata.
Dvete istra`uvawa na Evrobarometar za turizmot vo 2009 godina poka`aa deka evropskite turisti i natamu patuvaat, duri i ako nivnoto odnesuvawe se stremi kon toa da se prisposobi vo soglasnost so okolnostite. Ova go potvrduva faktot deka
poslednive decenii turizmot stanuva s# pova`en
aspekt na navikite na gra|anite na EU. Taka, vo
2008 godina, 53,9% od `itelite na EU (postari
od 15 godini) barem edna{ patuvale so minimum
~etiri no}evawa vo ili nadvor od Evropa.
I dolgoro~nite predviduvawa na Svetskata
turisti~ka organizacija se vo nagorna linija
za turizmot vo EU. Sepak, iako predviduvawata
poka`uvaat zgolemuvawe na apsolutniot broj
turisti vo EU, se predviduva procentualno brojot na turistite da opadne za smetka na zgolemeniot broj turisti na drugite kontinenti, pred
s# vo Isto~na Azija.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
3.1 Razvoj na politikite za turizam
Vo momentov, EU nema oficijalna politika
za turizam so regulativi {to ja reguliraat ovaa
oblast. Sepak, vo poslednive nekolku godini,
osobeno po usvojuvaweto na novata Lisabonska
strategija, EU ima postignato zna~aen napredok
vo ovaa nasoka.
Na 20 oktomvri 2005 godina, na ~etvrtiot
Evropski forum za turizam za prvpat se reguliraat politikite na EU vo oblasta na turizmot. Na ovoj forum vo Malta, Ginter Ferhojgen,
toga{en potpretsedatel na Evropskata komisija odgovoren za industriite i pretprijatijata,
zapo~nuva govor koj ve}e slednata godina prerasnuva vo Komunikacija na Evropskata unija za
politikata na EU vo oblasta na turizmot.
Imeno, na ovoj forum Ferhojgen go veli slednovo:
„ ... iako EU nema direkni kompetencii vo turizmot, preku podobro partnerstvo me|u javnite
vlasti, privatniot sektor i vrabotenite na evropsko nivo }e se iznajdat jasni prednosti za evropskiot turizam. Kohezivnata evropska politika e neophodna dokolku sakame da ja podobrime
konkurentnosta na na{ata industrija i da kreirame pove}e i podobri rabotni mesta.
Alatkite {to se dostapni za da go postigneme
ova se koordinacija, sorabotka i poddr`uva~ki
aktivnosti. Za ovaa cel gi postavuvam temelite na
obnovenata evropska politika za turizam, koja }
e bide implementirana preku partnerstvo pome|u
dr`avite-~lenki i zasegnatite strani vo turizmot.
Glavna cel na politikata }e bide da se podo­
bri konkurentnosta na evropskiot turizam i
da se kreiraat pove}e i podobri rabotni mesta
preku odr`liv razvoj na turizmot vo Evropa i
globalno.
Smetam deka ovie klu~ni celi se zaedni~ki
za site vklu~eni strani. Za da se prenese ovaa
politika vo praktikata vo pretstojniot period
na{ite aktivnosti }e gi fokusirame kon golem
broj oblasti {to pottiknuvaat partnerstva i
optimalno koristewe na resursite.
Na{ata politika }e se fokusira na tri glavni grupi aktivnosti:
ƒƒ podobra regulacija i koordinacija na politikite;
ƒƒ podobreno koristewe na dostapnite finansiski instrumenti, i
ƒƒ aktivnosti {to se odnesuvaat na spe­ci­fi­
~nite problemi od oblasta na turizmot”
Vo grupata aktivnosti za podobra regulacija
i koordinacija na politikite se zboruva deka
treba da se raboti na podobra regulacija preku
partnerstvo, da se poednostavat pravilata, da se
izbegnuva noseweto regulativi za koi EU nema
da bide sigurna dali navistina ima potreba od
niv, da se koordiniraat razli~nite inicijativi za politiki koi{to mo`at da imaat vlijanie vrz turizmot, kako i pomorskata politika.
Vo grupata aktivnosti za podobreno koristewe na dostapnite finansiski instrumenti se zboruva za oblikuvawe na evropskata
koheziona politika, poddr{ka preku struk-
13
Туризмот во ЕУ
turnite fondovi i osiguruvawe deka parite od
fondovite se tro{at efikasno, preku eksploatirawe na site mo`ni sinergii me|u vklu~enite
strani, proektite i resursite.
14
Vo grupata aktivnosti koi se odnesuvaat na
specifi~nite problemi od oblasta na turizmot, Ferhojgen zboruva za aktivna poddr{ka
na odr`liviot razvoj na evropskiot turizam,
za formirawe na Grupata za odr`liv turizam,
raboteweto na promovirawe na obuki i razmena
na praktikanti, podobruvaweto na pristapnosta do infrastrukturata za licata so namalena podvi`nost, promovirawe na Evropa kako
turisti~ka destinacija, pravewe portal za taa namena, prou~uvawe na vlijanieto na kulturnite i na
sportskite nastani vrz turisti~kite kompanii,
razgleduvawe na razvojot na razli~nite formi
turizam, mo`nostite za postari i mladi lica itn.
Vo 2006 godina Evropskata komisija ja pre­zen­
ti­ra{e nejzinata komunikacija Obnovena politika na EU za turizmot: Kon posilno partnerstvo za evropskiot turizam (COM(2006)134,
finalen tekst od 17 mart 2006 godina). Ovaa
ramka gi zema predvid minatite aktivnosti i
iskustva i prezentira globalen pristap {to
gi pokriva site pra{awa vo vrska so turizmot.
Taa dava pregled na inicijativite na EK vo vrska so glavnite aspekti na evropskite politiki
i na~inite kako treba da se razvivaat partnerstvata me|u vklu~enite strani. Celta e da se
zgolemi svesnosta za turizmot – od ekonomski,
socijalen aspekt i od aspekt na `ivotnata sredina, kako i da se podobri konkurentnosta na
sektorot za turizam.
Ovaa politika e komplementarna so nacionalnite politiki i bara na~ini za podobruvawe
na konkurentnosta na evropskiot turizam i
kreirawe na pove}e i podobri rabotni mesta
preku odr`liv razvoj na turizmot vo Evropa
i globalno. Celta ne e da se zamenat nacionalnite politiki, tuku da se obezbedi dodadena
vrednost na evropsko nivo.
Golem broj privatni i javni subjekti se involvirani vo razvojot na turizmot i, dokolku
sakaat da bidat uspe{ni, tie mora da razvivaat
partnerstva.
Poradi toa, uspehot na Obnovenata politika
na EU zavisi od aktivnoto u~estvo na site zasegnati strani vo turizmot. Edna od prvi~nite
oblasti za partnerstva e podobrata regulacija.
Evropskata komisija lansira{e ambiciozna
inicijativa za razgleduvawe i poednostavuvawe
na pravilata i na zakonodavstvoto vo odredeni
oblasti od interes za turizmot.
Vo isto vreme, EK se stremi kon toa da go
integrira turizmot vo site politiki na EU, a
se pravat i napori da imaa soodvetna koordinacija na razli~nite inicijativi {to mo`at
da vlijaat na turizmot.
Druga va`na cel na obnovenata politika e turizmot da iskoristi kolku {to e mo`no pove}e
finansiski instrumenti na Unijata. Turizmot
navistina dobiva poddr{ka preku Evropskiot
fond za regionalen razvoj (EFRR), Kohezioniot
fond, Evropskiot socijalen fond, Evropskiot
zemjodelski fond za ruralen razvoj, Evropski-
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
ot fond za ribarstvo, no i od Пrogramite на
заедницата kako што се Sedmata ramkovna programa, Integriranata programa za do`ivotno
u~ewe, Ramkovnata programa za konkurentnost
i inovacii itn.
Va`na cel na politikata e aktivna poddr{ka
na odr`livosta na ekonomskiot i na socijalniot aspekt i aspektot na `ivotnata sredina
na evropskiot turizam bidej}i toa se klu~nite
faktori za konkurentnosta na destinaciite
i bogatstvoto na lu|eto, kako i za kreirawe
rabotni mesta, za~uvuvawe i podobruvawe na
prirodnite i na kulturnite ubavini.
Komunikacijata na EK naslovena kako Agenda
za odr`liv i konkurenten razvoj na evropskiot
turizam (COM(2007) 621, finalen tekst od
19 oktomvri 2007 godina) zacrtuva ~ekori za
promovirawe na odr`livosta i konkurentnosta na evropskiot turizam. So u~estvo vo
implementacijata na ovaa agenda, zasegnatite
strani vo turizmot }e gi za{titat sredstvata
i konkurentnite prednosti {to pravat Evropa da bide najatraktivna turisti~ka destinacija za site stranci, no i za Evropejcite.
Zasegnatite strani se povikani da gi prifatat nivnite odgovornosti na nivoata na koi
naj~esto rabotat i da gi prifatat mo`nostite
{to gi nudi predizvikot za odr`livost, kako
potencijalen dvigatel za inovacii i rast. Tie
treba da gi delat istite celi, da gi obedinat
nivnite napori na povidliv i sinergi~en
na~in. Odr`livoto upravuvawe so destinaciite, integracijata na odr`livi interesi od
biznisite i odr`liva svest od turistite ja
formira ramkata aktivnosti vo koja treba da se
po~ituvaat principite na odr`livost. Komunikacijata, isto taka, poso~uva na posvetenosta
na EK vo vrska so gorenavedenata agenda.
Promoviraweto na vidlivosta na evropskiot
turizam e u{te edna va`na cel na obnovenata
politika. Ovaa cel treba da bide postignata
preku zaedni~ki napori na privatniot i na
javniot sektor. Primer za toa e organizacijata na
evropskite forumi za turizam. Efikasna alatka
pretstavuva i evropskiot portal za turisti~ki
destinacii vo Evropa www.visiteurope.com
Isto taka, vo 2006 godina EK ja lansira{e inicijativata EDEN, koja se transformira{e vo podgotvitelna aktivnost vo dekemvri 2007 godina.
Soo~ena so zgolemenata konkurentnost na
globalniot turizam, a vo nasoka na podobruvawe na evropskiot turizam, EK usvoi i nekoi
drugi inicijativi.
Taka, na 15 maj 2008 godina be{e objaven povik
za Ramkovnata programa za konkurentnost i inovacii „Mre`i za konkurentnost i odr`livost
na evropskiot turizam” (ENT/CIP/08/B/N05S00).
Celta be{e da se poddr`at inicijativite od
privatnite i od javnite subjekti, nivnite
postoe~ki mre`i, kako i da se stavi akcent na
zajaknuvawe na odr`livite kapaciteti i pottiknuvawe na konkurentnosta na malite i srednite kompanii od oblasta na turizmot.
Vo 2009 godina se sostavuva{e dokumentot za
diskusija nasloven kako „Nova ramka za politikata za turizam na EU”. Ovoj dokument zbo-
15
Туризмот во ЕУ
ruva za prezemaweto inicijativi od strana na
EU {to }e bidat naso~eni kon poddr{ka, koordinirawe i dopolnuvawe na merkite prezemeni od dr`avite-~lenki,preku inicijativi
{to imaat evropska ili barem multinacionalna dimenzija i visoka dodadena vrednost, vo
sporedba so ~isto regionalnite ili nacionalni inicijativi. Ovaa ramka za politikata
na EU za turizam kako glavni celi treba da gi
predlo`i slednive:
ƒƒ da se stimulira konkurentnosta na turi­s­
ti~kata industrija;
ƒƒ da se zajakne razvojot na odr`liviot tur­
izam vo Evropa, i
16
ƒƒ da se promovira Evropa na glavnite pazari
vo treti zemji.
Ponatamu, za sekoja od predlo`enite celi,
dokumentot sodr`i i predlog-aktivnosti za
ostvaruvawe na celite.
Na konferencijata za zasegnatite strani vo
turizmot, odr`ana vo Madrid na 14-15 april
2010 godina, se usvoi dokumentot nasloven kako
„Nova strate{ka vizija za politikata za turizam vo EU”.
Celta be{e da se poddr`at inicijativite
od privatnite i od javnite subjekti, nivnite
postoe~ki mre`i, kako i da se stavi akcent na
zajaknuvaweto na odr`livite kapaciteti i na
pottiknuvaweto na konkurentnosta na malite i
na srednite kompanii od oblasta na turizmot.
Zamenik-pretsedatelot Antonio Taxani, odgovoren za industrijata i pretprijatijata, izjavi
deka „turizmot e edna od ekonomskite aktivnosti so najzna~aen potencijal za generirawe iden
rast i vrabotuvawe vo EU. Kako i site ekonomski
sektori, i turizmot be{e zafaten od ekonomskata kriza, no se doka`a deka e eden od najotpornite
sektori, neodamna poka`uvaj}i duri i znaci na
odredeno oporavuvawe i rast.”
Na konferencijata se diskutira{e i na nekoi
specifi~ni temi, kako {to se inovaciite i
konkurentnosta, odr`liviot i socijalno odgovoren razvoj, kako i na~inite za zajaknuvawe na
imixot na Evropa kako turisti~ka destinacija.
Rezultatot od konferencijata }e go otvori
patot za koordiniran i koherenten pristap
kon inicijativite za politikata vo turizmot
{to }e bidat prezemeni na evropsko nivo. Se
o~ekuva od ova da proizleze deklaracija {to }e
bide prezentirana pred Komisijata.
3.2 Politikata za turizam vo EU
Vo soglasnost so novata Lisabonska strategija, EU e fokusirana kon pointenziven razvoj
i sozdavawe na pove}e i podobri rabotni mesta.
So razli~nite atraktivni mesta i so kvalitetot na turisti~kite uslugi, Evropa e vode~ka
destinacija vo svetot. Poradi toa, turizmot e
aktivnost {to mo`e da odigra va`na uloga vo
ostvaruvaweto na celta za rast i otvorawe novi
rabotni mesta.
Promenata na demografskata struktura na Evropa }e ima golemo vlijanie vrz turizmot. Brojot
na lu|e postari od 65 godini }e prodo`i da raste,
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
a so podobruvaweto na zdravstvenite uslugi i
prodol`uvaweto na `ivotniot vek se o~ekuva
i pogolema potro{uva~ka mo} vo sporedba so
prethodnite generacii. Poradi toa, bi trebalo
da se zgolemi i brojot na lu|e postari od 50 godini koi po~esto patuvaat.
Osven zgolemuvawe na pobaruva~kata za turi­
zam, se o~ekuva i promena na pobaruva~kata za
razli~ni vidovi turizam. Najgolem porast se
o~ekuva vo sferata na zdravstveniot turizam i
turizmot vo vrska so kulturnite i prirodnite
bogatstva.
Komisijata ima namera da donese obnovena politika za turizam vo EU, vrz osnova
na dosega{nite iskustva i odgovaraj}i na
dene{nite predizvici. Glavna cel na politikata }e bide da se podobri konkurentnosta
na turizmot vo EU i da se kreiraat pove}e i
podobri rabotni mesta preku odr`liv razvoj
na turizmot vo Evropa i na globalno nivo.
Upotreba na dostapni finansiski instrumenti na EU
Turizmot iskoristi zna~ajni sredstva od finansiskata poddr{ka ponudena od razli~nite
finansiski instrumenti na EU. Vo periodot
2007–2013 godina, strukturnite fondovi
i drugite programi na EU finansiski }e go
poddr`at razvojot na turizmot, uslugite i infrastrukturata.
Komisijata predviduva mo`nosti za finansirawe na proektite za odr`liv turizam
preku Evropskiot fond za regionalen razvoj
(EFRR), kako i poddr{ka na socio-ekonomskiot razvoj. Spored celite za „Konvergentnost”, „Konkurentnost i vrabotuvawe” i „Evropska teritorijalna sorabotka”, EFRR treba
da poddr`i pove}e oddr`livi modeli na turizam, za da go zbogati kulturnoto i prirodnoto bogatstvo, da razvie pristapna infrastruktura, da promovira IKT, inovativni MSP,
biznis - mre`i i klasteri, uslugi so povisoka
dodadena vrednost, zaedni~ki prekugrani~ni
strategii za turizam i razmena na iskustva
pome|u regionite.
Transportnata infrastruktura i infrastrukturata na `ivotnata sredina, koi se
od najgolemo zna~ewe za turizmot, se isto taka
finansirani od Kohezioniot fond.
Noviot Evropski zemjodelski fond za ruralen razvoj (European Agricultural Fund for Rural Development) }e obezbedi poddr{ka vo nasoka na:
ƒƒ podobruvawe na kvalitetot na zemjodelsko­
to proizvodstvo i na proizvodite;
ƒƒ podobruvawe na `ivotnata sredina i na
prirodnata sredina;
ƒƒ ohrabruvawe na turisti~kite aktivnosti,
kako del od diverzifikacijata na celta za
ruralna ekonomija, i
ƒƒ studii i investici povrzani so odr`uvawe,
restavrirawe i nadgraduvawe na kulturno­
to nasledstvo.
17
Туризмот во ЕУ
3.3 Programi i inicijativi {to se aktuelni vo EU
Kalipso (Calypso) – socijalen turizam
Socijalniot turizam im ovozmo`uva na
mnogu lu|e da odat na odmor i so toa zna~itelno
ja podobruva mobilnosta. Isto taka, socijalniot turizam pomaga da se nadminat sezonskite
patuvawa, ovozmo`uva da se realizira idejata za
jaknewe na evropskoto `itelstvo i da se promovira regionalniot razvoj.
18
Glavni celi vo prvata podgotvitelna godina
se: sobirawe na najdobrite iskustva za pottiknuvawe na turizmot vo nesezonskiot del, a
so toa i zgolemuvawe na vrabotenosta; mo`nost
postarite lica, mladite lica, invalidnite
lica i semejstvata {to se soo~uvaat so socijalni pote{kotii da patuvaat preku razni tematski programi, razmena i ponudi za smestuvawe,
istra`uvawe na problemite od iskustvata i
predlagawe soodvetni re{enija itn.
Preku zgolemuvawe na dostapnosta na turizmot za razli~ni starosni grupi, ovoj turizam
ovozmo`uva podobruvawe na turisti~kite prihodi, a so toa i podobruvawe na ekonomskite
mo`nosti i mo`nostite za vrabotuvawe, koi
pak se klu~ni celi na Lisabonskata strategija.
Se zgolemuva nesezonskiot turizam, osobeno
vo razvienite regioni, kade {to turizmot e
isklu~ivo sezonski, a dava mo`nost i za promovirawe na pomalku poznati destinacii.
Sorabotka vo turizmot
Potrebata za podobruvawe na prepoznatlivosta na turizmot bara silna sorabotka pome|u
organizaciite, javnata administracija, destinaciite i drugite zasegnati strani.
Komisijata ve}e sorabotuva so razli~ni
strani, me|utoa ako se ima predvid faktot deka
Komisijata nema direktni kompetencii vrz
turizmot, golem broj oblasti vo drugite evropski politiki imaat zna~itelno vlijanie vrz
rastot na turizmot. Na primer, golem broj aktivnosti od oblasta na sportot, obrazovanieto,
obukite, mladinata, kulturata, regionalnata
politika itn., se poddr`ani preku drugi programi na EU.
Statisti~kata poddr{ka e edna od glavnite
alatki potrebni za podobro razbirawe na
turisti~kiot sektor. Privr{uvaweto na novata
Regulativa za statistiki vo oblasta na turizmot
e vo napredna faza i se o~ekuva da stapi vo sila
vo 2010 godina. Istovremeno, Komisijata zaedno
so dr`avite-~lenki i vo sorabotka so OECD i
Svetskata turisti~ka organizacija promovira
voveduvawe na edna smetkovodstvena statisti~ka
ramka so koja }e se merat dobrata i uslugite vo
oblasta na turizmot so me|unarodnite standardi, klacifikacii i definicii, so {to }e se
ovozmo`i sporedba od edna do druga zemja.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Zajaknuvaweto na prepoznatlivosta na turizmot e u{te edna va`na cel. Programite EDEN i
Kalipso se vo nasoka na ostvaruvawe na ovaa cel.
Celite na ovaa aktivnost se:
Vo nasoka na podobruvawe na sorabotkata so
drugite akteri vo turisti~kiot sektor, a so
cel da se zajakne evropskiot turizam, Komisijata predlo`i operativna ramka, preku organizirawe na brojni nastani. Vakvite nastani
se va`ni za da se podobri povrzuvaweto pome|u
site strani vo evropskiot turizam. Edna od
predlo`enite merki e i godi{niot Evropski
forum za turizam, na koj se sobiraat pove}e od
300 vode~ki pretstavnici od sektorot za turizam, gra|anskoto op{testvo, evropskite institucii, nacionalni pretstavnici od oblasta na
turizmot i me|unarodni organizacii za da diskutiraat za predizvicite vo sektorot. Sekoja godina Forumot se fokusira na razli~na tema.
ƒƒ kreirawe svest za diverzitetot i kvalite­
tot na evropskiot turizam;
Evropski destinacii na sovr{enstvoto (European Destinations of Excellence - EDEN)
Evropskata komisija go vodi proektot EDEN
u{te od 2006 godina. Celta na ovaa inicijativa e dvostrana: da se privle~e vnimanieto na
vrednosta, diverzitetot i karakteristikite
na turisti~kite destinacii vo EU, kako i da se
promoviraat destinacii kade {to ekonomskiot
rast e sproveden na takov na~in {to }e obezbedi
odr`livost na turizmot od socijalen, kulturen
aspekt i od aspekt na `ivotnata sredina.
ƒƒ podobruvawe na vidlivosta na odredeni
destinacii, osobeno na pomalku poznatite;
ƒƒ promovirawe na site evropski dr`avi i re­
gioni;
ƒƒ naso~uvawe na turisti~kite patuvawa kon
netradicionalni destinacii i promovi­
rawe na nesezonskiot turizam, i
ƒƒ iznao|awe odr`livi formi na turizam,
kreirawe platforma za razmena na najdo­
brite iskustva na nivo na EU.
Temite za inicijativite se slednive:
ƒƒ 2007 godina – Najdobri „novi” ruralni des­
tinacii vo Evropa (10 dr`avi - u~esni~ki)
ƒƒ 2008 godina – Turizmot i nedoprenoto loka­
lno nasledstvo (20 dr`avi - u~esni~ki)
ƒƒ 2009 godina –Turizmot i za{titenite
podra~ja (22 dr`avi-u~esni~ki)
ƒƒ 2010 godina – Voden turizam (25 dr`avi u~esni~ki)
ƒƒ 2011 godina – Regenerirawe na fizi~kite
predeli (27 dr`avi - u~esni~ki- ?)
19
Туризмот во ЕУ
Promovirawe odr`livost i
konkurentnost na turizmot
Turizmot e aktivnost {to mo`e da ima navistina golemo vlijanie vrz odr`liviot razvoj.
Odr`livosta na evropskiot turizam povikuva
na proaktivna sorabotka me|u turisti~kite
kompanii, turisti~kite destinacii i nacionalnite, regionalnite i lokalnite vlasti, so
cel da se opfati edna {iroka grupa predizvici, a vo isto vreme da se ostane konkurenten.
20
Vo oktomvri 2007 godina, Evropskata komisija ja usvoi Agendata za odr`liv i konkurenten
evropski turizam. So ovaa agenda, Evropskata
komisija ja gradi ramkata za implementacija na
evropskite politiki i aktivnosti za poddr{ka
na turizmot i drugite oblasti {to pridonesuvaat za negova odr`livost.
Odr`liv razvoj – Pateka po `eleznata zavesa
Komisijata organizira{e tri regionalni
rabotilnici za podigawe na svesta za „Patekata po
`eleznata zavesa” - idna evro-velosipedska ruta.
Sekoja rabotilnica sobira u~esnici od lokalno, regionalno i nacionalno nivo na vlasta i
drugi interesenti, kako i mediumi od dr`avite~lenki i od zemjite-kandidati so cel:
ƒƒ da se potencira zgolemenata va`nost na
velosipedskiot turizam, pridobivkite
od nego, ekonomskiot efekt za regionite,
kako i da se naglasi va`nosta na razvojot na
Patekata po `eleznata zavesa, kako velosi­
pedska ruta;
ƒƒ da se prezentiraat evropskite iskustva od
velosipedskiot turizam od drugi velosi­
pedski turi;
ƒƒ da se istra`at interesite na dr`avite i na
regionite rasporedeni pokraj porane{nata
`elezna zavesa za implementirawe na vakva
velosipedska pateka i identifikuvawe na
izvodlivi inicijativi, za EK da mo`e da
pomogne vo implementacijata vo 2010 i 2011
godina, i
ƒƒ da se promovira vmre`uvaweto na dr`avite
i na regionite rasporedeni pokraj po­ra­
ne{nata `elezna zavesa za idnata pateka.
Rabotilnicite treba da bidat po~etna to~ka
za praveweto mre`a na dr`avi i regioni {to
}e bidat zainteresirani za implementacija
na proektot. Prvata rabotilnica se odr`a na
19 noemvri 2009 godina vo Var{ava, Polska,
vtorata na 9 dekemvri 2009 godina vo Sopron,
Ungarija, a tretata na 16 mart 2010 godina vo
Sofija, Bugarija. Sekoja rabotilnica ima{e
celna grupa na razli~ni dr`avi.
24
PROEKTI [TO ISKORISTILE
EVROPSKI PARI ZA RAZVOJ NA
ALTERNATIVNIOT TURIZAM
Vo prodol`enie prezentirame nekolku pro­
ek­ti od razli~ni delovi na Evropa {to iskori­
s­tile evropski fondovi. Golem broj od vas
mo`ebi }e se pronajdat sebesi ili vo nekoj od
ovie proekti }­e vidat mo`nosti koi, vo golema
merka, mo`at da se realiziraat i kaj nas.
Проекти што искористиле европски пари за развој на алтернативниот туризам
1.Pe{ po planinskite predeli Hajlends
Ubavinata na pejza`ot i bogatata tradicija
pridonesoa planinskite predeli Hajlends da
stanat isklu~itelno popularen turisti~ki
region vo [kotska. So visokite vrvovi, golemiot broj potoci i reki, ezera, fjordovi i
strmni dolini, regionot raspolaga so re~isi
site atrakcii koi }e gi osvojat duri i naj­
mrzelivite posetiteli. No, u{te mnogu lu|e
treba da slu{nat za ova mesto koe{to predizvikuva stravopo~it i mnogumina treba doprva da
go otkrijat, bidej}i planinskite predeli Hajlends se najzapostaveniot region vo [kotska.
22
Imaj}i go ova na um, vo 1999 godina organizacijata Hajlend {eta~ki festival go
organizira{e prviot nastan so poddr{ka od
strana na evropskata programa Lider II. Pake­
tot e navistina primamliv: ponuda od pove}e
od 20 pro{etki so vodi~ i mo`nost u~esnicite
da go otkrijat sekoj aspekt od spektakularnite
pejza`i na zemjata. A mo`nostite {to se nudat se najrazli~ni: planinski izleti, {umski
pro{etki, poseta na istoriski mesta... Sekoj
izlet e osmislen taka {to }e ponudi originalno iskustvo - od naporni sedum~asovni
turi do lesni semejni pro{etki. Zastapeni se
site nivoa na tehni~ka podgotvenost, taka {to
pake­tot e atraktiven za naj{irokata publika.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Контакт:
г-ѓа Fran Cree
Претседател на Управен одбор
Адреса:
Rua Reidh Lighthouse, Gairloch
Телeфon:
+44 1445 771263
Извор на финансирање:
ЛИДЕР II
Вкупен буџет:
1.808 евра
Придонес на Заедницата:
816 евра
23
Promotorite sakaa da go napravat Festivalot godi{en nastan, so
cel da sozdadat i da go odr`at interesot za ovie divi oblasti i da
privle~at posetiteli i nadvor od
sezonata. Pridobivkite bi bile
zna~ajni: prolongirawe na ekonomskoto vlijanie na turisti~kata se­
zona i veruvawe vo faktot deka
otkako edna{ }e dojdat, lu|eto sigu­
rno }e sakaat da dojdat povtorno.
Zaedni~ka politika i zaedni~ka pazarna organizacija
24
2. Eko-ku}i vo Koru{ka
Najvisokiot vrv vo Avstrija Grosglokner, koj
vo najvisokata to~ka dostignuva 3.797 metri, i
gle~erot Moltal go dale imeto na okolniot region.
Ovie ubavini na jugoisto~na Koru{ka se karakteriziraat so veli~estveni planinski pejza`i i izvonredno so~uvana flora i fauna. Ova e bogatstvo
{to treba da bide za~uvano i razvieno.
Svesna deka ovaa okolina e najgolemata
atrakcija vo regionot i deka nudi nesporedliv
kvalitet na `ivot, lokalnata zaednica vlo`i
mnogu napori vo aktivnata politika za za{tita
na `ivotnata sredina. Namerata e jasna: da se
obezbedi simbioza me|u ~ove~kata aktivnost i
za{titata na ovaa izvonredna sredina.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Eden od znacite na ovaa posvetenost e toa
{to nekolku mali biznisi vo dolinata Moltal,
so pomo{ na programata Lider II, napravija
rabotna grupa koja kako svoja cel ja postavi
izgradbata i proda`bata na ekolo{ki ku}i.
Ekolo{kata etiketa mo`e da bide odobrena po
nekolku osnovi: ku}ite se napraveni od drvo,
sistemot za toplinska izolacija koristi reciklirana hartija, potro{uva~kata na energija
e minimizirana preku koristewe na izvori na
obnovliva energija ili koristewe na sistem
za greewe {to tro{i malku energija. Zna~ajna
prednost e toa {to celokupniot proces na
proizvodstvo se odviva lokalno, pri {to ima
odli~en efekt vrz razvojot na golem broj lokalni biznisi i rabotni mesta. Vo sekoj slu~aj, investiraweto vo kvalitetna ekolo{ka za{tita
vo oblast koja{to nema drugi prednosti i kade
{to turizmot e glaven izvor na prihodi e kako
vadewe osiguritelni polisi za celiot region.
Контакт:
г. Gunther Marwieser
Adresa:
Regionalverein Grossglockner/Molltal
Mortschach 42
A-9842 Mortschach
Телefon:
+43 4826 707
Факс:
+43 4826 7074
E-mail:
[email protected]
Извор на финансираwе:
LEADER II
Вкупен буxет:
2.180.233 евра, вкучително и 85.755 евра
(маркетинг и организациjа)
Придонес на Заедницата:
42.877 евра
25
Проекти што искористиле европски пари за развој на алтернативниот туризам
3. Velosipedski raj za site
Pome|u 1997 i 1999 godina EU obezbedi sredstva za poddr{ka na programata za velosipedski
turizam Pincgau, proekt vo koj sorabotuvaa 28
lokalni zaednici so cel da vospostavat mre`a
od velosipedski pateki. Celta be{e da se iskoristat prednostite na velosipedskiot turizam,
kako eden od najuspe{nite turisti~ki sektori, za
natamo{en razvoj na ekonomijata vo regionot.
26
So pomo{ na programata Salzburg Objective 5b,
po dol`inata na celata velosipedska pateka Tauern, kako i na novonapravenite pateki za planinski velosipedizam, bea postaveni uniformirani i lesno vidlivi znaci. Isto taka, bea postaveni i devet informativni mesta za odmor so
pokrieni informativni tabli, izvori, masi
i stol~iwa, kako i ve`bali{te za gimnasti~ki
ve`bi za opu{tawe. Isto taka, be{e obezbedena
poddr{ka za proizvodstvo na lesno razbirlivi
mapi za velosipedski pateki za celiot region
Pincgau i za organizirawe nastani {to }e bidat naso~eni kon site elementi povrzani so velosipedizmot. Pincgau e lider vo ovoj sektor
vo Avstrija, so mre`a na velosipedski pateki
vo dol`ina od nad 1.200 km. Tuka ima sè {to
mo`e da posaka eden velosipedist - od ekstremni
planinski pateki za velosipedi vo regionot so
karpesti predeli, pa sè do relaksirani ramni
pateki na dnoto na dolinata.
Вкупни трошоци:
494.000 евра
Извор на финансирање:
Европски фонд за регионален развој:
51.742 евра
Контакт информации:
Ernst Demel
Verein Pinzgauer Radverkehrsnetz
A-5092 St. Martin bei Lofer
Телefon:
(43-6588) 85 10
Факс:
(43-6588) 85 10 75
E-mail:
[email protected]
Интернет:
Finding one’s way in the Pinzgau cycling network.
27
Zaedni~ka politika i zaedni~ka pazarna organizacija
28
4.So velosiped okolu Severno More
Velosipedizmot, kako evtin na~in na patuvawe, bara mala infrastruktura i ima mal negativen efekt vrz `ivotnata sredina, a isto taka
dobiva na popularnost na rekreativniot pazar.
[est dr`avi {to izleguvaat na Severno More gi
zdru`ija silite za da sozdadat neprekinata velosipedska pateka po dol`inata na morskiot breg,
so povrzanost so traekti, so cel da se pottiknat
velosipedski odmori. Proektot be{e poddr`an
od mnogu golemo partnerstvo, vklu~uvaj}i gi
lokalnite i regionalnite vlasti, turisti~kite
organizacii i prevoznici, kako i od golem broj
organizacii vo Germanija, Danska, Norve{ka,
Holandija, Obedinetoto Kralstvo i vo [vedska.
Proekciite napraveni vo turisti~kiot sektor
poka`aa golem porast na brojot na odmorite
pominati vo velosipedski turi, {to mo`e da rezultira so zna~itelni ekonomski rezultati.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Zapo~nat vo 1998 godina, proektot za
transnacionalna velosipedska pateka go
vklu~i transportot so traekt za da obezbedi kontinuirana pateka okolu Severno
More. Me|u o~ekuvanite pridobivki bea i
sozdavaweto i odr`uvaweto rabotni mesta vo odr`livi turisti~ki aktivnosti,
promocija na drugi aktivnosti povrzani
so kulturniot turizam i sozdavawe svest
za prirodnoto i kulturnoto bogatstvo na
posetenite regioni. Inicijativata zapo~na
so studija za izvodlivost za povrzanosta na
traektite so postoe~kite pateki, so cel da se
definira potrebata od dopolnitelni vrski.
Otkako se dobi ovaa informacija, na krajot
na maj 1999 godina partnerite odobrija generalna strategija bazirana na idejata deka
me|unarodnata promocija na patekata treba
da ovozmo`i posilen probiv na pazarot, otkolku ako toa go pravi sekoja zemja ili region oddelno.
Koristej}i gi, pred s#, ve}e postoe~kite
mar{ruti, velosipedskata pateka okolu
Severno More e otvorena od 2000 godina.
Inaugurativna trka po dol`inata na celata
pateka – od Hamburg, Germanija, do Aberdin, [kotska – be{e organizirana za da se
ozna~i oficijalniot po~etok na celosnata
pateka vo sredinata na 2001 godina. Promotivnata bro{ura, objavena na 6 jazici
(danski, holandski, angliski, germanski,
norve{ki i {vedski), vklu~uva i mapa {to
mo`e da se koristi za planirawe velosipedski odmor i upatstvo so informacii za
glavnite destinacii. Patekata e promovirana i na Internet, kade {to e postaven ka­
lendar so aktivnosti.
Контакт:
Rogaland Fylkeskommune
Regionalplanavdelingen
Postboks 798
NO-4001 Stavanger
Телeфon:
(47-51) 51 66 81
Факс:
(47-51) 51 66 74
E-mail:
[email protected]
Интернет:
www.northsea-cycle.com
Програма:
Интеррег II Ц регион на Северно Море
Проект:
North Sea cycle route
Вкупни трошоци:
770.960 евра
Придонес на ЕУ:
385.480 евра
29
Проекти што искористиле европски пари за развој на алтернативниот туризам
5.Re~nite izvori vo dolinata
na Lisabon i Tagus
Ekoturisti~kiot proekt vo regionot na dolinata na Lisabon i Tagus pomogna za unapreduvawe na odr`liviot razvoj na re~nite izvori
Alviela, preku integrirawe na ekoturizmot so
svesta za `ivotnata sredina, kako i so edukacija
i nau~ni istra`uvawa.
30
Aktivnostite na eko-proektot vklu~ija izgradba na eden multinamenski centar {to se nao|a vo
blizina na re~nite izvori Alviela, no isto taka
i vo blizina na re~na pla`a, kamping-prostor,
kako i vo Nacionalniot park Sera de Aire. Okolinata {to go opkru`uva ovoj centar, kako i ostatokot od parkot, e oblast so izvonredna prirodna
ubavina i ima ogromno zna~ewe od geolo{ka,
hidrolo{ka i ekolo{ka gledna to~ka. Poradi toa,
be{e razviena nadvore{na infrastruktura i bea
izgradeni pateki so cel da se nabquduva re~niot
eko-sistem i bliskite geolo{ki i morfolo{ki
karakteristiki. Drugi elementi na proektot
vklu~ija i izgradba na mala brana, so cel da se
zgolemi postoe~kata povr{ina za kapewe, razvoj
na turisti~ki osobenosti, vklu~uvaj}i i del za
odmor i del za kampuvawe.
Ovoj multinamenski centar opfa}a i promovira {irok opseg razli~ni aktivnosti, me|u
koi i pe{tera na liljaci so monitoring centar,
kade {to preku videomonitoring se ovozmo`uva
nau~no istra`uvawe, a posetitelite mo`at da
svedo~at za samotni~kiot `ivot na ovie cica~i,
kako i geodrom, {to e vsu{nost simulator koj
dava uvid vo geolo{kata evolucija na oblasta.
Centarot sodr`i i prostorii za ve`bi, besplaten pristap na Internet, tematska biblioteka,
prostorii za privremeni izlo`bi, restoran za
samoposlu`uvawe i smestuvawe na 60-tina lu|e.
Proektot be{e voden od op{tinskite vlasti.
Drugi partneri vo proektot bea nau~ni i obrazovni organizacii, agencijata za lokalen razvoj, agencijata za regulirawe na vodite i edna
lokalna kompanija za vodosnabduvawe.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Контакт 2:
Maria João Botelho
Natural Park of the Aire and Candeeiros Mountain Range
Rua Dr António César Silva Ferreira
Bairro do Matão
P-2040-215 Rio Maior
Телефон:
(351) 243 99 94 80
Контакт 1:
Luís Manuel da Silva Azevedo or Eduardo Marcelino Ramalho Camacho
City Council of Alcanena
Praça de Maio, 8
P-2380-037 Alcanena
Факс:
(351) 243 99 94 88
E-mail:
[email protected]
Интернет:
http://www.icn.pt
Телефон:
(351) 249 88 90 10
Проект:
Ecotourism — The Alviela river springs
Факс:
(351) 249 89 13 57
Програма:
Цел 1
E-mail:
ambiente@cm- alcanena.pt
Вкупни трошоци:
3.710.000 евра
Интернет:
http://www.cm-alcanena.pt
Придонес на ЕУ:
2.517.000 евра
31
32
6.Termalen centar koj go zgolemi brojot na rabotnite mesta i gi osigura postoe~kite rabotni mesta
Najva`niot proekt za ekonomskiot razvoj
na op{tinata Geinberg, vo blizina na Linc,
Avstrija, vo tekot na izminatite godini be{e
zapo~nuvaweto so rabota na termalniot centar. Kombinacijata od bawi i termalni vodi,
sportski objekti, sauna centar i centar za
zdravje se zna~ajna konkurentska prednost. Kombiniraweto na turizmot so podobruvawe na
zdravjeto zna~itelno ja zgolemi atraktivnosta
na lokacijata.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Vospostavuvaweto i raboteweto na termalniot centar za~uva i sozdade vkupno 400 rabotni mesta, so zgolemen broj posetiteli koi gi
iskoristija prednostite na lokalniot hotel,
osobeno uslugite za ishrana. Raznovidnite
ponudeni programi koi gi nudi centarot se
naso~eni kon razli~ni celni grupi.
Контакт:
Tayfun Ucar
THG Thermenzentrum Geinberg Errichtungs GmbH
Rudolfstraße 53
A-4040 Linz
Телефон:
(43-732) 70 09 90
Факс:
(43-732) 71 77 39
E-mail:
[email protected]
Интернет:
www.therme-geinberg.at/
Вкупни трошоци:
42.100.000 евра
Придонес на ЕУ: Европски фонд за регионален развој:
2.240.000 евра
33
34
7.Prepravkite na Mistras
Borej}i se so ubavinite na prirodnata okolina, srednovekovnite urnatini na Mistras,
oddale~eni 5 km od Sparta, formiraat edno od
najzna~ajnite arheolo{ki nao|ali{ta vo Grcija.
Ovie yidini se, isto taka, na listata spomenici
na svetskoto kulturno nasledstvo na Unesko. So
tesnite ulici, visokite tvrdini, malite ku}i,
vikendicite, palatite, kapelite i manastirite
i crkvite polni so freski, Mistras e unikaten
primer na veli~estvenata religiozna i necrkovna arhitektura i e slika za tipi~en grad od
docniot vizantiski period (1262–1460). Celta
na proektot finansiran od EFRR be{e Mistras
da se pretvori vo integriran muzejski kompleks,
kade {to posetitelite mo`at da gi otkrijat site
aspekti na ovaa kultura. Bidej}i mnogu religiozni gradbi ve}e bile restavrirani, proektot se naso~i glavno kon necrkovnite ostatoci.
Me|u najva`nite spa|a palatata na despotite, so
nejzinite vizantiski strukturi i gotski ukrasi.
Eden od glavnite zafati na proektot vklu~i rekontrukcija na golemiot pokriv na salata so
prestolot vo orevovo drvo, so dvojni tabli i
ra~no napraveni }eramidi.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Osven na palatata, se rabote{e i na konsolidacija na zamokot na Frankite na vrvot
na ridot, na ku}ite vo pogornite gradovi, se
popravaa pokrivite na prestolninata Agios
Dimitrios, a se rekonstruiraa i severniot i
zapadniot trem na manastirot Pantanasa. Del
od rabotite vklu~ija i poplo~uvawe na ulicite
i instalirawe na sistemi za voda i elektri~na
energija na glavnite zgradi itn.
Pogolemiot del od rabotite bea sprovedeni
vo periodot od 1995 do 2001 godina. Celo­
kupniot proekt kreira{e 21 rabotno mesto
so polno rabotno vreme i 63 sezonski rabotni
mesta. Isto taka, bea vraboteni i dvajca arhitekti, dizajner, in`ener, hemiski in`ener,
topograf i administrativen slu`benik, kako
i tim od trojca arheolozi koi bea vraboteni
privremeno.
Проект:
Restoration of the Mystras monuments
Контакт:
Ministry of Culture
Committee for the Restoration of the Mystras Monuments
Leonidou 96
GR-23100 Sparta
c/o Prof. Stephanos Sinos
Тел/факс:
(30) 27 31 02 15 41
E-mail:
[email protected]
Интернет страница на регионот:
http://www.peloponnisos.gr/intro_en.htm
Вкупни трошоци:
2.935.000 евра
Придонес на ЕУ (Европски фонд за регинален развој):
2.201.000 евра
35
36
8.Informativen centar vo nacionalen park
Formiran vo 2000 godina, Nacionalniot park
vo dolinata Taja e avstrisko prodol`enie na
Nacionalniot park Podji od Republika ^e{ka,
koj e otvoren vo 1991 godina. Ova be{e proekt za
konzervacija na prirodata, a istovremeno i instrument za zabrzuvawe na lokalniot razvoj preku
turizmot, koj treba{e da go generira razvojot.
jata vo parkot i me|ugrani~nite aktivnosti za
za{tita na `ivotnata sredina. Vo izlo`beniot
prostor posetitelite mo`at odblizu da se
zapoznaat so milioni godini dolgata lokalna istorija, a potoa da posetat seminari za
za{tita na prirodata, kako i na mnogu drugi
temi od oblasta na `ivotnata sredina.
Glavna karakteristika be{e izgradbata na
informativen centar. Centarot obezbeduva
spektar turisti~ki informacii i e po~etno
mesto za site ekskurzii vo parkot. Prostoriite za tolkuvawe i edukacija im ovozmo`uvaat
na posetitelite da se zapoznaat so evolucijata
na parkot i so prirodnite procesi, ekologi-
Parkot posebno ja naglasuva edukacijata na
decata i mladite lu|e od oblasta na `ivotnata
sredina, taka {to golem broj aktivnosti na otvoreno i vo zatvoren prostor se dizajnirani za
u~ili{ni i mladinski grupi. Isto taka, proektot be{e namenet i za qubitelite na prirodata
i nau~nicite.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Контакт:
Robert Brunner, Nationalpark Thayatal GmbH
Телефон:
+43 2949 7005
Факс:
+43 2949 700550
Preku postojana sorabotka so ~e{kiot nacionalen park se podobreni prekugrani~nite
ruti, a postoi i programa za zaedni~ko upravuvawe so parkot, {to se ostvaruva preku dva tima
za upravuvawe.
Адреса:
Merkersdorf 90
A-2082, Hardegg, Österreich
Vo Centarot za posetiteli sekoja godina
doa|aat okolu 25.000 lu|e. Okolu 16% od niv se
u~enici, 25% lu|e koi doa|aat na ekskurzii i
pro{etki, a 17% posetiteli na izlo`bi. So otvoraweto na Centarot trojca lu|e se vraboteni
so postojano rabotno vreme, a devet drugi se
vraboteni so vremen dogovor. Slednite ~ekori
se vo domenot na odnosite so javnosta, so cel i
natamu da se zgolemuva brojot na posetitelite.
Интернет:
www.np-thayatal.at
(www.nppodyji.cz/_E_PODYJ.HTM)
Австриjа – Република Чешка
E-mail:
[email protected]
Вкупни трошоци:
2.797.904 евра
Придонес на ЕУ:
1.398.951 евра
37
38
9.Mre`a na bavni pati{ta
Preku sozdavaweto na mre`ata na pati{ta so
ograni~ena brzina se kreiraat mo`nosti za rekreacija i turizam, kako i za podobruvawe na mobilnosta na lokalnite `iteli. Mre`ata na bavni pati{ta obezbeduva mo`nosti za pe{a~ewe,
vozewe velosiped, a vo idnina mo`ebi i za
javawe kowi. Na ovie pati{ta e zabraneto koristewe na motorni vozila (avtomobili, motori itn.), so cel da se garantira bezbednosta i
da se obezbedi rekreacija i u`ivawe. Osven toa,
mre`ata na pati{ta so ograni~ena brzina treba da gi pottikne lu|eto da gi cenat pejza`ite,
da go izbegnuvaat soobra}ajot i zagaduvaweto i
da obezbedi novi ekonomski mo`nosti.
Proektot vklu~i partneri od {est op{tini,
organizacii za za~uvuvawe na prirodata,
turisti~ki agencii i lokalni akcioni grupi
koi objavija serija mapi za pe{a~ewe. Mapite
vklu~uvaa prikaz na mre`ata na pati{ta i
najva`nite znamenitosti na regionot. Del
od rezultatite bea organizirawe turi za
pe{a~ewe, degustacija na lokalnite specijaliteti, restavrirawe na pati{tata, postavuvawe znaci itn.
Iako „bavnite pati{ta” se ~esto blisku do
zemjodelskoto zemji{te, proektot se streme{e
kon toa da gi ubedi zemjodelcite za dodadenata
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Име на организацијата:
Regionaal Landschap Zenne, Zuun & Zoniën vzw
Контакт лице:
An Rekkers
Адреса:
Donkerstraat 21
Поштенски код:
1750
Град:
Gaasbeek
E-Mail:
[email protected]
Телефон:
+3224526045
Факс:
+3224600701
vrednost na mre`ata. Preku privlekuvawe posetiteli vo regionot koi doa|aat zaradi rekreacija, mre`ata obezbedi novi mo`nosti, kako
{to e na primer direktnata proda`ba na proizvodi ili zemjodelskiot turizam. Mre`ata, isto
taka, ja zgolemi proda`bata na ve}e postoe~kite
lokalni trgovci, a se o~ekuva i zgolemen prihod
za hotelite, restoranite i kafuliwata. Iako
prvobitnata cel be{e da se odr`at zna~ajnite
karakteristiki na regionalnite pejza`i, ovoj
proekt kreira{e mo`nosti za odr`liv razvoj,
{to be{e krajna cel na lokalnata zaednica.
Интернет адреса:
www.rlzzz.be
Вкупен буџет:
109.342 евра
Европски гарантен фонд за земјоделство:
48.110 евра
Јавно национално финансирање:
48.110 евра
Приватно финансирање:
13.121 евра
39
40
10. Kardica go pomaga ruralniot razvoj
Preletuvaj}i go ve{ta~koto ezero Plastira vo centralna Grcija mo`ete da u`ivate vo
prekrasniot pejza` na predelot Kardica, so
ne­govite planinski pasi{ta, potoci, prekrasni ekosistemi, vizantiski spomenici i tradicionalni sela. Posetitelite se voodu{eveni
od prirodnite ubavini, od gostoprimlivosta
na `itelite i od bogatstvoto na lokalnite
tradicii.
Sepak, ne e sè idili~no vo ovoj ruralen region koj ima pretrpeno nekolku ekonomski
i socijalni padovi vo izminatite decenii.
Negativnoto vlijanie na izgradbata na ezeroto
na del od najplodnata po~va, lo{iot pristap,
nedovolniot broj bolnici i u~ili{ta, kako i
op{tiot nedostig od razli~ni uslugi, pottiknaa mnogu mladi lu|e koi ne bea zaintereseni
za zemjodelstvo da ja napu{tat oblasta. Ova
predizvika opa|awe na populacijata i nejzino
stareewe.
Agencijata za razvoj na Kardica (ARK), koja gi
vklu~uva i Asocijacijata na lokalnite vlasti i
Asocijacijata na zemjodelcite, be{e osnovana
vo 1989 godina. Nejzinata uloga e da koordinira
inicijativi i da gi podobruva partnerstvata
i mre`ite za revitalizacija na regionot. So
nekolkugodi{noto iskustvo, ARK be{e dobro
situirana za da ja rakovodi Lider programata
od 1996 do 1999 godina. Oblasta ima{e 37.500
lu|e i vklu~i 13 op{tini i 78 distrikti.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
Celta na programata be{e da se promeni trendot na pad so kreirawe na izvodlivi aktivnosti
i da se obezbedi dopolnitelen prihod za ruralnata zaednica, da se podobrat `ivotnite uslovi
i da se ohrabrat lu|eto da ostanat da `iveat vo
oblasta. Primenetiot pristap be{e so cel da
se promovira „integriran” razvoj vo ruralnata
oblast preku t.n. ozdola-nagore (bottom-up) inovativni merki, vklu~uvaj­}i gi site partneri,
kako i zaednicata. Ovie merki gi pokrija site
oblasti na aktivnosti i go iskoristija celokupniot opseg na lokalni resursi (~ove~ki, prirodni, institucionalni, kulturni i drugi), a vo
isto vreme akcent be{e staven i na za{titata na
`ivotnata sredina.
Osnovnata i vode~ka filozofija be{e slabostite da se transformiraat vo kapital i da se
stavi akcent na otkrivaweto i avtenti~nosta.
Promocijata na ruralniot turizam i drugite
alternativni formi na turizam be{e oblast
so isklu~itelen uspeh. Ova, isto taka, ima{e
pottiknuva~ki efekt i rezultira{e so razvoj na
komplementarni aktivnosti vo golem broj drugi
sektori. Sevo ova pridonese da se razvie davaweto razli~ni uslugi od strana na zaednicata.
Nekoi od najzna~ajnite rezultati se izgradba
na 10 hoteli so 180 kreveti, 5 centri za odmor,
12 zanaet~iski firmi (folklorni umetnosti,
kova~i, drvenarija, {ieni obleki itn.), 12
agrobiznisi (vklu~uvaj}i i prerabotka na meso,
organski proizvodi, leb i hrana za `ivotni),
dva izlo`beni centra koi prodavaat kvalitetni proizvodi, 2 rasadnika za rastenija, pilana
i 2 benzinski stanici.
41
Проекти што искористиле европски пари за развој на алтернативниот туризам
Drugi pridobivki bea restavracijata na
spomenicite, tematski turi, objavuvawe na
vodi~i i obuki (600 ~asa teorija i prakti~na
rabota za 48 slu{ateli), na temi kako {to se
turi­zam, zemjodelstvo, odgleduvawe dobitok i
`ivotna sredina. Bea otvoreni vkupno 130 postojani rabotni mesta i 120 povremeni rabotni mesta, a 90 rabotni mesta bea osigurani.
Uspe{nosta na programata Lider i nejzinata
popularnost kaj lokalnata zaednica se dol`i
pred sè na ulogata na ARK, koja be{e dizajnirana
da bide fleksibilna i transparentna struktura
{to }e bide tesno povrzana so zaednicata i nema
da se~e crveni lenti. Preku programata Lider,
ARK go pottikna duhot na inicijativnosta i ja
ohrabri lokalnata inovativnost.
Проект:
Leader II Karditsa
42
Контакт:
Development Agency of Karditsa (AN.KA) SA
Allamani kai Blatsouka
GR-43100 Karditsa
c/o Mr Evaggelos Sakellariou
Тел:ефон:
(30) 24 41 04 23 63
Факс:
(30) 24 41 07 16 36
E-mail:
[email protected]
Интернет:
http://www.anka.gr
Интернет страница на Градскиот совет:
http://www.karditsa-net.gr/
Вкупни трошоци:
9.302.000 евра
Придонес на ЕУ:
4.825.000 евра
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
11. O`ivuvawe na starite zanaeti
Tirol ima bogato nasledstvo od mebel od raz­
li~ni kulturni periodi. Bea potrebni specijalizirani zanaet~ii za da se za~uva i soodvetno
da se restavrira ova bogato nasledstvo. Proektot
zapo~na so idejata na eden posveten direktor na
u~ili{te i eden stolar da gi o`iveat zanaetite i
da gi napravat dostapni na grupa zainteresirani
lu|e preku specijalizirana obuka. Ovaa ideja se
razvi vo profesionalna obuka so nekolku celi.
Glavni celi na programata bea obezbeduvawe obuka za povisoki profesionalni kvalifikacii i
pomo{ na malite stolarski firmi vo regionot
da razvijat ni{ka na zanaet~iskiot pazar preku
kombinirawe na starite tradicii so novi tehniki. Organizatori bea trite regionalni profesionalni u~ili{ta vo severniot, isto~niot i
vo ju`niot del na Tirol (Absam, Linc i Briksen),
koi go napravija konceptot za ovaa specijalizirana obuka so stolarskiot esnaf i drugi eksperti, a
potoa ovaa programa be{e poddr`ana od inicijativata Interreg II. Isto taka, bea organizirani
ekskurzii do va`ni lokalni i me|unarodni centri, so cel da se zbogati sodr`inata i metodologijata na programata.
Контакт:
Christof Spielberger
Amt der Tiroler Landesregierung/Abteilung JUFF
Michael-Gaismairstraße 1
A-6020 Innsbruck
Телефон:
(43-512) 508 35 77
Факс:
(43-512) 508 35 84
E-mail:
[email protected]
Интернет:
www.tirol.gv.at/juff/arbeitnehmerfoerderung1.html
Вкупни трошоци:
123.520 евра
Придонес на ЕУ (Интеррег, ЕСФ):
53.052 евра
43
простор за слика
44
12. Restavrirawe na urbanoto nasledstvo
Smestena na {pansko-portugalskata granica, Valensa ima bogato kulturno nasledstvo,
koe gi odrazuva mnogute povrzanosti pome|u
dale~niot istok na Portugalija i Galicija. So
poddr{ka na EFRR i operativnata programa
Norte region, op{tinskite vlasti zapo~naa
serija proekti za restavrirawe i renovirawe
na istoriskiot centar na gradot. So podobruvawe na urbanata sredina i modernizirawe na
osnovnata infrastruktura (sistem na otpadni
vodi, pati{ta itn.), se rabote{e na promovirawe na kulturniot turizam i na zapirawe na
demografskiot pad, preku kreirawe aktivnosti i podobar kvalitet na `ivotot.
Контакт:
Jorge Sobrado, CCDR-Norte
E-mail:
[email protected]
Вкупни трошоци:
2.600.000 евра
Придонес на ЕУ:
1.900.000 евра
25
FINANSISKI INSTRUMENTI NA EU
VO OBLASTA NA TURIZMOT
1. Strukturnite fondovi vo periodot 2000–2006 godina
Strukturnite fondovi se glavni instrumenti
za obezbeduvawe pomo{ za „strukturnite” aktivnosti na Unijata, t.e. za aktivnostite naso~eni
kon namaluvawe na socijalnite i na ekonomskite
razliki. Strukturnite fondovi se komplementarni so nacionalnite ili so privatnite finansirawa i se koristat za implementirawe na
golemi programi, koi pokrivaat {irok spektar
lokalni, regionalni i nacionalni aktivnosti.
Tie gi kombiniraat nivnite intervencii vo soglasnost so potrebite. Vo periodot od 2000 do 2006
godina bea operativni ovie ~etiri fondovi:
1. Evropskiot fond za regionalen razvoj
(EFRR) – finansira{e infrastruktura,
investicii za kreirawe rabotni mesta,
lokalni razvojni proekti i pomo{ za
mali firmi.
Финансиски инструменти на ЕУ во областа на туризмот
2. Evropskiot socijalen fond (ESF) – go
promovira{e vra}aweto na nevrabotenite
i na invalidnite grupi kon rabotnata sila,
glavno preku finansirawe obuki i sistemi
za pomo{ za regrutirawe.
3. Evropskiot garanten fond za zemjodelstvo
(EGFZ) – ovoj fond finansira{e merki
za ruralen razvoj i obezbeduva{e pomo{
za zemjodelcite, glavno vo regionite koi
zaostanuvaat so razvojot, a se koriste{e i za
poddr{ka na inicijativata Lider+.
4. Finansiskiot instrument za ribarstvo
(FIR) – # pomaga{e na ribnata industrija
za da se prisposobi i da se modernizira.
46
Celi za periodot 2000–2006: Da se zajakne vlijanieto na fondovite i da se postignat naj­
dobri mo`ni rezultati. 94% od strukturnite
fondovi za periodot 2000–2006 godina bea
koncentrirani na 3 celi.
Cel 1: Da im se pomogne na regionite {to
zaostanuvaat, so cel da se razvijat i da dojdat na
pribli`no isto nivo kako i razvienite regioni.
Okolu 50 regioni, vo koi `iveat 22% od `itelite
na Unijata, ili okolu 83 milioni `iteli, spa|aat
pod ovaa cel i tie dobivaat 70% od dostapnite
sredstva. Vo periodot od 2004 do 2006 godina so
ovaa merka bea opfateni u{te 73 milioni lu|e.
Cel 2: Poddr{ka na ekonomskata i na socijalnata konverzija vo industriskite, ruralnite, urbanite ili ribarskite podra~ja koi se
soo~uvaat so strukturni te{kotii. S# na s#, 18%
od populacijata vo EU-15, ili 68 milioni lu|e,
`iveat vo ovie oblasti, a tie primija 11,5% od
vkupnite fondovi.
Cel 3: Modernizirawe na sistemite za obuka i
promovirawe na vrabotuvaweto. Merkite finansirani od tretata cel ja pokrivaat celata
Unija, osven regionite od prvata cel, kade {to
merkite za obuka i vrabotuvawe se vklu~eni vo
programite za izedna~uvawe na regionite. Ovaa
cel dobi 12,3% od vkupnite fondovi.
Strukturnite fondovi vo periodot 2007–2013 godina
Vo ovoj period se operativni dva od ~etirite fonda od prethodniot period: Evropskiot
fond za regionalen razvoj i Evropskiot socijalen fond.
1. Evropskiot fond za regionalen razvoj (EFRR)
EFRR gi poddr`uva programite za regionalen razvoj, ekonomski promeni, zajaknatata
konkurentnost i teritorijalnata sorabotka
niz EU. Prioritetite vo finansiraweto
vklu~uvaat istra`uvawe, inovacii, za{tita
na `ivotnata sredina i prevencija od rizici,
dodeka investiciite vo infrastrukturata ja
zadr`uvaat va`nata uloga, osobeno vo najmalku
razvienite regioni.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
2. Evropskiot socijalen fond (ESF)
ESF se fokusira na ~etirite klu~ni oblasti:
zgolemuvaweto na prisposoblivosta na rabotnicite i na pretprijatijata; podobruvaweto
na pristapot kon vrabotuvawe i u~estvoto na
pazarot na trudot; zasiluvaweto na socijalnata
inkluzija, preku borba so diskriminacijata i
olesnuvawe na pristapot na invalidnite lica
na pazarot na trudot, i promoviraweto na partnerstvoto za reformi vo oblasta na vrabotuvaweto i inkluzijata.
sredina se glavnite temi na ovaa cel. Finansiite doa|aat od EFRR i od ESF.
3. Teritorijalna sorabotka (prethodno cel 3)
Ovaa cel se stremi kon unapreduvawe na
sorabotkata me|u evropskite regioni i razvoj
na zaedni~ki re{enija za problemite vo urbaniot, ruralniot i krajbre`niot razvoj, ekonomskiot razvoj i upravuvaweto so `ivotnata sredina. Celta ima 3 nasoki:
ƒƒ prekugrani~na sorabotka;
ƒƒ transnacionalna sorabotka, i
Celi za periodot 2007–2013 godina:
ƒƒ me|uregionalna sorabotka.
1. Konvergentnost (prethodno cel 1)
Ovaa cel gi pokriva regionite ~ij{to BDP e
pomal od 75% od prosekot na EU i se stremi kon
zabrzuvawe na nivnite ekonomski aktivnosti.
Finansirana e od EFRR i od ESF, kako i od
Kohezioniot fond. Prioriteti na ovaa cel se
~ove~kiot i fizi~kiot kapital, inovaciite,
op{testvoto na znaewe, `ivotnata sredina i
administrativnata efikasnost.
2. Regionalna konkurentnost i vrabotuvawe (prethodno cel 2)
Ovaa cel gi pokriva site regioni vo EU, osven
onie {to se ve}e pokrieni so celta konvergentnost. Naso~ena e kon zajaknuvawe na konkurentnosta, vrabotuvaweto i atraktivnosta na ovie
regioni. Inovacijata, promoviraweto na
pretpriemni{tvoto i za{titata na `ivotnata
2. Kohezioniot fond 2007–2013 godina
Kohezioniot fond e za dr`avite-~lenki
~ij{to BDP e pod 90% od prosekot na EU. Toj pridonesuva za intervencii na poleto na `ivotnata
sredina i transevropskite transportni mre`i.
Naso~en e kon zajaknuvawe na ekonomskata
i socijalnata kohezija na Zaednicata, preku
uramnote`eno finansirawe na proekti, tehni~ki
i finansiski nezavisni fazi na proekti i grupi
proekti {to formiraat koherentna celina, vo
oblasta na `ivotnata sredina i transevropskite
transportni mre`i.
Kohezioniot fond, isto taka, pridonesuva za
prvi~ni studii vo vrska so proektite i nivnata implementacija, kako i merki za tehni~ka
47
Финансиски инструменти на ЕУ во областа на туризмот
pomo{ kako {to se: komparativnite studii,
studiite za efektot, studiite za monitoring,
a u{te od negovoto vleguvawe vo sila (1999) gi
poddr`uva i kampawite za publicitet i informativnite kampawi.
Vo momentov sredstva od nego mo`at da crpat
Grcija i Portugalija, kako i novite dr`avi~lenki od 2004 i od 2007 godina.
3. Evropski zemjodelski fond za ruralen razvoj (EZFRR) 2007–2013 godina
48
Ovoj instrument e naso~en kon zajaknuvawe
na politikata na EU za ruralen razvoj i poednostavuvawe na nejzinata implementacija. Toj
go podobruva upravuvaweto i kontroliraweto
na politikata za ruralen razvoj vo periodot od
2007 do 2013 godina.
Fondot pomaga vo podobruvawe na gorespomenatite temi:
ƒƒ konkurentnosta na zemjodelstvoto i na
{umarstvoto;
ƒƒ `ivotnata sredina i okolinata, i
ƒƒ kvalitetot na `ivotot i upravuvaweto
so ekonomskite aktivnosti vo ruralnite
sredini.
Sekoja zemja-~lenka treba da sostavi plan
za nacionalna strategija vo soglasnost so
strate{kite na~ela na Unijata. Ovoj plan e za
periodot od 1 januari 2007 do 31 dekemvri 2013
godina i negovoto implementirawe se odviva
preku programi za ruralen razvoj koi sodr`at
paket merki grupirani vo 4 oski. Tretata oska
glasi: kvalitet na `ivotot vo ruralnite sredini i diverzifikacija na ruralnata ekonomija.
Vo vrska so diverzifikacijata na ruralnata
ekonomija, Regulativata sodr`i merki za:
ƒƒ diverzifikacija kon nezemjodelski ak­
tivnosti, poddr{ka na osnovaweto i razvo­
jot na mikrobiznisite, promocija na turiz­
mot i na za{titata i razvojot i upravuvawe
so prirodnoto nasledstvo koe pridonesuva
za odr`liv ekonomski razvoj;
ƒƒ podobruvawe na kvalitetot na `ivotot
vo ruralnite oblasti, so poseben akcent
na renoviraweto i razvojot na selata i
za~uvuvaweto i najdobrata upotreba na ru­
ralnoto nasledstvo, i
ƒƒ steknuvawe ve{tini i sproveduvawe ak­
tivnosti so cel da se podgotvi i implemen­
tira strategijata za lokalen razvoj.
4. SAPARD
Sapard e specijalna programa za zemjodelstvo
i ruralen razvoj koja be{e kreirana za da im se
pomogne na zemjite-kandidatki od Centralna i
od Isto~na Evropa da se podgotvat za ~lenstvo
vo Unijata (pretpristapna pomo{). Ova be{e
ostvareno preku davawe pomo{ za prisposobuvawe na zemjodelskite strukturi i ruralniot
razvoj. Fondot be{e celosno decentraliziran
i sekoja zemja-kandidatka be{e odgovorna za upravuvaweto.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
5.Inicijativi na Zaednicata 2000–2006 godina
Inicijativi na Zaednicata be{e programa
naso~ena kon toa da gi nadopolni intervenciite
na strukturnite fondovi vo odredeni oblasti.
Inicijativite na Zaednicata apsorbiraa 5,35%
od buxetot na strukturnite fondovi.
Vo periodot od 2000 do 2006 bea implementirani ~etiri vakvi inicijativi: Interreg,
URBAN, Lider+, EQUAL)
Nie }e gi spomeneme onie koi{to se relevantni za alternativniot turizam:
5.1 Interreg
Interrreg e inicijativa na Zaednicata naso~ena kon toa da ja stimulira
me|uregionalnata sorabotka vo Evropskata
unija. Po~etocite datiraat od 1989 godina, so
finansirawe od Evropskiot fond za regionalen razvoj. Sega{nata programa Interreg IV
go pokriva periodot od 2007 do 2013 godina.
Istorijata na Interreg po periodi izgleda vaka:
1989 – 1993 godina (Interreg I)
1994 – 1999 godina (Interreg II)
2000 – 2006 godina (Interreg III)
2007 – 2013 godina (Interreg IV)
Cel na programata: Interreg e dizajniran da
ja stimulira sorabotkata me|u dr`avite-~lenki
na EU na razli~ni nivoa. Edna od glavnite celi
e namaluvawe na vlijanieto na nacionalnite
granici, so cel da se ovozmo`i ednakov ekonomski, socijalen i kulturen razvoj na celata teritorija na EU.
Celta na Interreg e da se zajakne ekonomskata
i socijalnata kohezija vo EU preku unapreduvawe na prekugrani~nata, transnacionalnata
i me|uregionalnata sorabotka i uramnote`en
razvoj na teritorijata na EU. Aktivnostite vo
grani~nite i vo pograni~nite oblasti me|u
dr`avite-~lenki na EU i dr`avite koi ne se
~lenki se su{tinata na ovaa inicijativa.
Implementacijata na inicijativata se vr{i
spored 3 nasoki:
a) prekugrani~na sorabotka koja{to promovira integriran regionalen razvoj me|u sosednite grani~ni regioni, a celta e razvivawe
na prekugrani~nata ekonomska i socijalna
sorabotka preku zdru`eni strategii i programi za razvoj. Vo odnos na finansiite, na
ovaa nasoka otpa|a najgolemiot del.
b) transnacionalna sorabotka koja ima za cel da
se promovira povisok stepen na integracija
preku formirawe pogolemi grupacii na evropskite regioni, za da se postigne odr`liv,
harmoni~en i uramnote`en razvoj vo EU i
pogolema teritorijalna integracija, zaedno
so zemjite-kandidatki i drugite sosedni
dr`avi;
49
Финансиски инструменти на ЕУ во областа на туризмот
v) me|uregionalna sorabotka na teritorijata
na EU (i sosednite dr`avi) za da se podobri
efikasnosta na politikite na regionalniot
razvoj i instrumentite preku razmena na
golem broj informacii i vmre`uvawe. Vo
odnos na finansiite, na ovaa nasoka otpa|a
najmaliot del, no programite gi pokrivaat
site dr`avi-~lenki na EU.
50
Krajni korisnici na fondovite na Interreg obi~no se javnite vlasti, zainteresiranite
asocijacii i neprofitnite organizacii, kako
{to se stopanskite komori, organizaciite na
rabotodava~i, sindikatite ili institutite za
istra`uvawe. Spored Interreg IV, koj se realizira vo periodot od 2007 do 2013 godina, privatnite firmi mo`at da apliciraat samo preku konzorcium od nekolku firmi, ne{to {to ne be{e
mo`no vo prethodnite programski periodi.
5.2. LIDER+ 1991–2006 godina
LIDER+ e edna od ~etirite inicijativi finansirani od strukturnite fondovi na EU dizajnirana za da im pomogne na `itelite na ruralnite oblasti, zemaj}i go predvid dolgoro~niot
potencijal na lokalniot region.
Ohrabruvaj}i ja implementacijata na integrirani, kvalitetni i originalni strategii za
odr`liv razvoj, osobeno se akcentiraat partnerstvoto i mre`ite za razmena na iskustva.
Vo po~etokot na razvivaweto, programata be{e
poznata kako LIDER I (od 1991do1994 godina).
Taa go ozna~i po~etokot na noviot pristap kon
ruralniot razvoj, zasnovan na teritorijalniot
princip, koj }e bide integriran i participativen, dodeka LIDER II (1994–1999) go pro{iri
opfatot na prvata programa. So prodol`enieto,
vo ramkite na LIDER II se poddr`uva inovativniot pristap kon ruralniot razvoj.
Poslednata finansiska perspektiva vo svoite
ramki ja ima{e programata LIDER+ od 2000 do
2006 godina, koja ja prodol`i poddr{kata na inovativnite pristapi za integrirawe na odr`liviot
razvoj vo politikata za ruralen razvoj.
Vo soglasnost so predvidenite aktivnosti,
LIDER+ finansira{e merki {to se odnesuvaat
na pravilnoto koristewe na prirodnite i na
kulturnite resursi, podobruvaweto na kvalitetot na `ivotot vo ruralnite sredini, zajaknuvaweto na vrednosta na lokalnite proizvodi
i pristapot do pazar na malite proizvodstva,
kako i upotrebata na novi tehnologii i znaewa za da se podobri konkurentnosta na proizvodite na pazarot.
6
2
FINANSISKI INSTRUMENTI NA EU
[TO Ì STOJAT NA
RASPOLAGAWE NA MAKEDONIJA
6.1. IPARD
Instrumentot za pretpristapna pomo{
(IPA) e vospostaven od strana na Sovetot na
EU so donesuvaweto na Regulativata (EZ) br.
1085/2006 od 17 juli 2006 godina.
Celta na IPA e da im obezbedi naso~ena
pomo{ na zemjite-kandidatki i na potencijalni kandidati za ~lenstvo vo EU. Preku IPA Evropskata unija im pomaga na zemjite-kandidatki i na potencijalnite kandidati vo nivnoto
progresivno usoglasuvawe so standardite i
politikite na Evropskata unija, kako i so acquis communautaire.
Instrumentot za pretpristapna pomo{
(IPA) e sostaven od slednive 5 komponenti:
ƒƒ Pomo{ vo periodot na tranzicija i insti­
tucionalna nadgradba;
ƒƒ Prekugrani~na sorabotka;
ƒƒ Regionalen razvoj;
ƒƒ Razvoj na ~ove~ki resursi, i
ƒƒ Ruralen razvoj.
Финансиски инструменти на ЕУ што стојат ú на располагање на Македонија
Republika Makedonija, kako zemja-kandidatka
za ~lenstvo vo EU, ima pristap kon site IPA
komponenti. IPARD e pettata komponenta od
IPA nameneta za ruralniot razvoj.
Glavnata cel na IPARD programata se odnesuva na slednovo:
„Da se podobri konkurentnosta na zemjodelskoto stopanstvo i na prehranbenata industrija
po pat na razvoj, za da se usoglasat so standardite na Zaednicata, i obezbeduvawe oddr`liv
ekolo{ki i socio-ekonomski razvoj na ruralnite oblasti preku zgolemeni ekonomski aktivnosti i mo`nosti za vrabotuvawe.”
Slednive merki se vklu~eni vo programata:
52
• Prioritet 1: Podobruvawe na pazarnata
efikasnost i implementacija na standardite na Zaednicata
Merka 101: Investicii vo zemjodelskite
stopanstva za da se prestrukturiraat i da se nadgradat do standardite na Zaednicata;
Merka 103: Investicii vo obrabotkata i reklamiraweto na zemjodelskite proizvodi za da
se prestrukturiraat i da se nadgradat do standardite na Zaednicata;
•
Prioritet 3: Razvoj na ruralnata eko­no­mi­ja
Merka 302: Diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti.
Celi na IPARD
Osnovnite pridobivki za Republika Makedonija od realizacijata na IPARD programata
(2007 - 2013) se:
ƒƒ Podobruvawe na pazarnata efikasnost i
sproveduvawe na standardite na Evropska­
ta unija preku restrukturirawe i nadgradba
na zemjodelsko - prehranbeniot sektor do
standardite na EU, kako i preku zgolemu­
vawe na konkurentnosta na zemjodelskite
i na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi
so cel podgotovka na zemjodelskiot sektor
za pristap kon EU.
ƒƒ Razvoj na ruralnata ekonomija preku diver­
zifikacija na ekonomskite aktivnosti vo
ruralnite sredini, so cel da se obezbedat do­
polnitelni izvori na prihod za ruralnoto
naselenie i da se otvorat novi mo`nosti za
vrabotuvawe vo ruralnite oblasti.
Finansiski sredstva od IPARD
Finansiskata ramka za sproveduvawe na IPA­
RD programata ja so~inuvaat 75% od sredstvata
finansirani od buxetot na Evropskata unija
namenet za pretpristapna pomo{ za ruralen razvoj i 25% od buxetot na Republika Makedonija
namenet za razvojni programi. Vkupniot iznos na
raspolo`livi sredstva nameneti za IPARD e 60,7
milioni evra, od koi 45,5 milioni evra se od buxetot na EU i dopolnitelni 15,2 milioni evra od
buxetot na Republika Makedonija. Finansiskata ramka se odnesuva na napravenite buxetski
alokacii za pove}e-godi{niot buxetski period
od 2007 do 2011, pri {to sredstvata se kumuliraat
i se tro{at vo vremenska ramka od 3 godini od
godinata na nivnata alokacija. PRIMER: Finansiskite sredstva za 2008 godina, vo vkupen iznos
od 8,8 milioni evra, vklu~uvaj}i gi i sredstvata
od 2007 godina, treba da bidat povle~eni od buxetot na Evropskata komisija najdocna do 31.12.
2011 godina. Sredstvata se nameneti za dodeluvawe finansiska poddr{ka vo vid na grant vo iznos od 50% od vkupno realiziraniot tro{ok koj
e na listata na prifatlivi tro{oci, po merki i
investicii, od IPARD programata.
Koi sektori se poddr`ani so ovaa merka i pod koi uslovi?
Ruralni mikropretprijatija:
ƒƒ Vospostavuvawe na kapaciteti za pre­
rabotka vo i nadvor od farma (za ovo{je,
zelen~uk, med, medicinsko maslo/ bilki i
za~ini, pe~urki):
ƒƒ Golemina na potrebnite kapaciteti
za proizvodstvo na ovo{je i zelen~uk
- mini­mum 0,5ha sopstvena planta`a;
za proizvodstvo na mle~ni proizvodi minimu 10 glavi mle~ni kravi, 150 ovci
ili 50 kozi; za proizvodstvo na med - min­
imum 30 p~elni ko{nici; za proizvodst­
vo na medicinsko maslo/bilki i za~ini
soglasno so oficijalnata lista - 0,75ha,
i za proizvodstvo na pe~urki - 30m2;
ƒƒ Vospostavuvawe sobirni centri za pe­
~urki i za medicinsko maslo/bilki;
ƒƒ Konstrukcija / modernizacija na gradbi;
ƒƒ Nabavka na oprema;
ƒƒ Aplikanti mo`at da bidat samo zem­
jodelskite kooperativi koi mora da ima­
at licenca za sobirawe divi pe~urki,
lekoviti/aromati~ni bilki i za~ini i
zrnesti plodovi.
ƒƒ Konstrukcija / modernizacija na kapacite­
ti za kultivacija n pe~urki, vklu~uvaj}i i
proizvodstvo na kompost.
ƒƒ Konstrukcija / modernizacija na gradbi;
ƒƒ Vospostavuvawe na rabotilnici za tradi­
cionalni zanaet~istva:
ƒƒ Oprema za pakuvawe, kapaciteti za
skladirawe i druga oprema;
ƒƒ Konstrukcija / modernizacija na gradbi;
ƒƒ Prerabotka na namenski prehranbeni
pro­izvodi, koristej}i resursi od far­­
ma­ta ili surov materijal od lokal­ni­te
proizvoditeli (so minimum ed­no­go­di­
{­­en dogovor za nabavka);
ƒƒ Nabavka na oprema za pakuvawe;
ƒƒ Aktivnosti za marketing;
ƒƒ Vospostavuvawe na proda`ni mesta;
ƒƒ Vospostavuvawe na rabotilnici za popravka.
53
Финансиски инструменти на ЕУ што стојат ú на располагање на Македонија
Ruralen turizam:
ƒƒ Rekonstrukcija / konverzija na ku}ite
na farmite za turisti~ki aktivnosti,
vklu~itelno i za rekreativni objekti:
ƒƒ Obnovuvawe i adaptacija na ku}ite na
farmite za smestuva~ki kapaciteti
(maksimum 20 kreveti);
ƒƒ Vospostavuvawe na servisi za ketering,
probuvawe i proda`ni mesta;
ƒƒ Vospostavuvawe na ruralni muzei;
ƒƒ Vo slu~ai na rekonstrukcija na vinski
vizbi ili ku}i na vinarska farma, apli­
kantite mora da imaat godi{no proizvod­
stvo na vino od minimum 20 do 400 hl;
54
ƒƒ Dokolku gradbata se nao|a vo za{titeno kul­
turno podra~je ili e locirana vo za{titena
zona, aplikantot mora da ja usoglasi gradba­
ta so relevantnite nacionalni standardi.
ƒƒ Investiciite vo rekreativni kapaciteti
mora da bidat pridru`eni so smestuva~ki
kapaciteti.
Od oblasta na alternativniot turizam za Republika Makedonija e osobeno interesna merkata 302:
Merka 302 - Diverzifikacija i razvoj na ruralnite ekonomski aktivnosti
Investiciite naso~eni kon osnovawe mikropretprijatija i rekonstrukcija na gradbite
vo i nadvor od zemjodelskoto stopanstvo za
celite na selskiot turizam treba da pridonesat
kon zgolemuvawe na konkurentnosta i podob­
ruvawe na kvalitetot na `iveewe i sozdavawe
mo`nosti za vrabotuvawe, a pritoa treba da se
cenat prirodnite prednosti i tradicionalnite pogledi na ruralnite zaednici.
1. Prioriteni sektori
Investicionite proekti se naso~eni kon
sozdavawe i razvoj na mikropretprijatijata,
razvoj na zanaet~istvoto i ruralniot turizam,
promoviraj}i go pretpriemni{tvoto i razvivaj}i ja ekonomskata struktura.
302. 1 Poddr{ka na mikropretprijatijata
vo ruralnite oblasti
302. 2 Promovirawe na aktivnostite od sel­
skiot turizam
302. 1 Grupa na investicii za poddr{ka na
mikropretprijatijata vo ruralnite sredini
302.1.1 Investicii za vospostavuvawe pre­
ra­botuva~ki kapaciteti vo zemjodels­
koto stopanstvo i vonzemjodelskoto
sto­panstvo.
302.1.2 Investicii za vospostavuvawe i
modernizacija na otkupnite centri
za pe~urki i lekoviti/aromati~ni
bilki i za~ini i kapacitetite za odgleduvawe pe~urki.
302.1.3
Investicii za vospostavuvawe na ra­bo­
tilnici za tradicionalni za­na­et­~i­ski
aktivnosti i rabotilnici za od­r`uvawe
na zemjodelskata mehanizacija.
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
302. 2 Grupa investicii za promovirawe na
aktivnostite vo oblasta na ruralniot turizam
ƒƒ oprema i alati za drvodelstvo;
302.2.1 Investicii za rekonstrukcija na objekti na zemjodelskoto stopanstvo so
namena za ruralen turizam, nadopolneti so rekreativni kapaciteti.
ƒƒ oprema i alati za boewe volna;
302.2.2 Investicii za gradewe na ugostitelski objekti, smestuvawe na otvoreno
(kampovi) i kapaciteti za rekreacija.
Prifatlivi tro{oci za kofinansirawe
na investiciite za otvorawe na rabotilnici
za tradicionalni zanaet~iski aktivnosti i
rabotilnici za odr`uvawe na zemjodelskata
mehanizacija se investicionite tro{oci za
nabavka na:
ƒƒ materijali za gradba i elementi za kon­
strukcija za izgradba na novi objekti
ili za podobruvawe na postojnite; za in­
stalirawe oprema za tradicionalnite
zanaet~iski aktivnosti, sodr`ani vo
Listata na tradicionalnite zanaet~iski
dejnosti, i pridru`nite kapaciteti za
pakuvawe i skladirawe na proizvodite; za
izgradba na novi objekti ili za podobru­
vawe na postojnite objekti; za otvorawe
rabotilnici za odr`uvawe na zemjodelska­
ta mehanizacija, vklu~itelno i pridru`ni
kapaciteti za skladirawe na opremata i
alatite; parking-prostor i strei;
ƒƒ oprema za vodovod i elektri~na energija;
sistemi za greewe i ventilacija i kanali­
zacionen sistem; - oprema i alati za se~ewe
i rezbarewe drvo;
ƒƒ oprema i alati za vla~ewe volna;
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo na proiz­
vodi od drvo;
ƒƒ oprema i alati za pravewe tepisi i volneni
pokrivki, volneni materijali, ili drugi
proizvodi od volna;
ƒƒ oprema i alati za sedlarnici;
ƒƒ oprema i alati za pletewe;
ƒƒ oprema i alati za vezewe;
ƒƒ oprema i alati za {iewe i kroewe;
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo i prerabot­
ka na filc-netkaena volna;
ƒƒ oprema i alati za kova~nici;
ƒƒ oprema i alati za limarija;
ƒƒ oprema i alati za priprema na ko`a i
proizvodstvo na proizvodi od ko`a;
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo i dekoraci­
ja na grn~arija i keramika;
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo na voso~ni
proizvodi;
ƒƒ oprema i alati za izrabotka na ja`iwa;
ƒƒ oprema i alati za jaglenarnik (proizvod­
stvo na }umur);
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo na proiz­
vodi od staklo;
ƒƒ oprema i alati za proizvodstvo na metalni
proizvodi;
55
Финансиски инструменти на ЕУ што стојат ú на располагање на Македонија
ƒƒ oprema za pakuvawe i etiketirawe;
ƒƒ oprema za skladirawe;
ƒƒ oprema i alati za popravka na zemjodelska
mehanizacija;
ƒƒ kompjuterska oprema i kompjuterski soft­
ver za kontrola na sistemi za greewe i ven­
tilacija, pakuvawe, etiketirawe, popravka
na zemjodelska mehanizacija;
56
ƒƒ tro{oci za raboti izvr{eni od treti lica,
kako grade`ni raboti, vklu~uvaj}i ru{ewe
i ~istewe na terenot za gradba, podgotovka
na terenot za gradba i postavuvawe na el­
ementite za konstrukcija i materijalite za
gradba, instalacija na oprema za vodovod
i elektri~na energija, sistemi za greewe i
ventilacija, kanalizacionen sistem, insta­
lacija na prifatliva oprema, instalacija
na kompjuterska oprema i kompjuterski
softver za kontrola na sistemite za greewe
i ventilacija, pakuvawe, etiketirawe, po­
pravka na zemjodelskata mehanizacija;
ƒƒ dopolnitelni op{ti tro{oci za izrabotka
na fizibiliti-studii, tehni~ki proekti
i drugi studii povrzani so proektot, kon­
sultantski uslugi, tehni~ka pomo{ i nad­
zor vo tekot na sproveduvawe na proektot,
obezbedeni od ovlasteni eksperti, kako i
tro{oci za patentni prava i licenci.
Promovirawe na aktivnostite
od selskiot turizam
Prifatlivite proekti za promovirawe na aktivnostite od selskiot turizam treba da bidat
naso~eni kon edna ili pove}e od slednive celi:
ƒƒ rekonstrukcija i prenamena na objektite
na zemjodelskoto stopanstvo za ruralen tur­
izam, kako i za rekreativni kapaciteti;
ƒƒ izgradba na ugostitelski objekti, kapaci­
teti za smestuvawe na otvoreno (kampovi) i
kapaciteti za rekreacija.
Prifatlivi tro{oci za kofinansirawe na
investicii za rekonstrukcija na objekti na
zemjodelsko stopanstvo so namena za ruralen
turizam, nadopolneti so rekreativni kapaciteti se investicioni tro{oci za nabavka na:
ƒƒ materijali za gradba i elementi za kon­
strukcija za podobruvawe na postojnite ob­
jekti za obezbeduvawe uslugi za smestuvawe,
ugostitelstvo, degustirawe, proda`ba,
ruralen muzej, podobruvawe na sanitar­
no - higienskite re`imi, vklu~itelno i
pridru`ni kapaciteti, i obezbeduvawe
pristap za hendikepirani lica, mesto za
izlet, specijalni sanitarni uslovi, obez­
beduvawe na rekreativni kapaciteti (ba­
zeni za kapewe, sportski tereni – otvore­
ni i zatvoreni, kowi~ko javawe, velosipe­
dizam, ribolovstvo, igrali{te za deca);
ƒƒ oprema za vodovod i elektri~na energija,
sistemi za greewe i ventilacija, kanaliza­
cionen sistem, telekomunikaciski i in­
ternet uslugi;
ƒƒ oprema za tretman na voda i pre~istitelni
stanici za voda na zemjodelskoto stopan­
stvo ili nadvor od zemjodelskoto stop­
anstvo nameneto za ovaa specifi~na
turisti~ka aktivnost;
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
ƒƒ oprema za kapaciteti za smestuvawe, vklu­
~itelno i drvenarija, podni pokrivki,
sanitaren jazli (isklu~uvaj}i dekorativni
dodatoci, postelninata, krpi);
ƒƒ oprema za ugostitelstvo i kujni
vklu~itelno pribor (isklu~uvaj}i pred­
meti za doma}instvo i zalihi za ugosti­
telstvo), trpezariski mebel (isklu~uvaj}i
dekorativni dodatoci);
ƒƒ oprema za obezbeduvawe na rekreativni
kapaciteti - bazen za kapewe, sportski
tereni, {tala za kowi, tereni za javawe,
velosipedizam, igrali{ta, platformi za
ribolov i dr.;
ƒƒ oprema za javawe;
ƒƒ oprema za ovozmo`uvawe pristap na hen­
dikepirani lica nadvor i vnatre vo objek­
tite (vklu~itelno i elevatori i liftovi) i
specijalni sanitarni uslovi;
ƒƒ oprema za zadovoluvawe na sanitarnite i
higienskite standardi;
ƒƒ televizori, satelitiski risiveri, radio i
audio oprema;
ƒƒ kompjuterska oprema i kompjuterski soft­
ver za administrativno upravuvawe so ru­
ralen turizam;
ƒƒ tro{oci za raboti izvr{eni od treti lica
kako grade`ni raboti vklu~uvaj}i ru{ewe
i ~istewe na terenot za gradba, podgotovka
na terenot za gradba i postavuvawe na ele­
mentite za konstrukcija i na materijalite
za gradba, instalacija na oprema za vodovod
i elektri~na energija, sistemi za greewe
i ventilacija, kanalizacionen sistem,
telekomunikaciska i internet oprema,
instalacija na prifatliva oprema, insta­
lacija na kompjuterska oprema i kompjuter­
ski softver za administrativno upravu­
vawe so ruralen turizam;
ƒƒ dopolnitelni op{ti tro{oci za izrabotka
na fizibiliti-studii, tehni~ki proekti i
drugi studii povrzani so proektot, konsul­
tantski uslugi, tehni~ka pomo{ i nadzor
vo tekot na sproveduvaweto na proektot,
obezbedeni od ovlasteni eksperti, kako i
tro{oci za patentni prava i licenci.
За повеќе информации за можностите што ги нудат ИПАРД фондовите
Министерство за земјоделство, шумарство и водостопанство
Тело за управување со ИПАРД
ул. „Беласица“ бр. 2, 1000 Скопје
Агенција за финансиска поддршка во земјоделството и руралниот развој
ул. „Скупи“ бр. 3а, 1000 Скопје
Телефон: 02/ 3097-450
Телефон: 02/3110-887; 3109-809
Факс: 02 3097-454
Факс: 02 3110-887
е-mail: [email protected]
www.mzsv.gov.mk
www.ipardpa.gov.mk
57
Финансиски инструменти на ЕУ што стојат ú на располагање на Македонија
6.2 IPA PREKUGRANI^NA
SORABOTKA
IPA prekugrani~na sorabotka 2009–2011 godina
Pomo{ta za prekugrani~nata sorabotka spored
Komponentata II od IPA e naso~ena kon unapreduvawe na dobrite odnosi me|u regionite i
dr`avite. Ovaa pomo{ glavno }e se fokusira na
kreirawe linkovi pome|u pograni~nite regioni,
poddr{ka na zaedni~kite aktivnosti za za{tita
na `ivotnata sredina i podobruvawe na potencijalot za turizam.
58
Regioni koi mo`at da apliciraat od obete
strani na granicite spored podelbata na regioni (t.n. NUTS regioni) se slednive:
1. Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija
i Bugarija:
ƒƒ Makedonija – Severoisto~en, Isto~en i
Jugoisto~en region
ƒƒ Bugarija – ]ustendil, Blagoevgrad
2. Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija
i Grcija:
ƒƒ Makedonija – Jugoisto~en, Vardarski re­
gion, Pelagonija
ƒƒ Grcija – Pela, Seres, Florina, Kuku{
3. Prekugrani~na sorabotka me|u Makedonija
i Albanija:
ƒƒ Makedonija – Pelagonija, Jugozapaden re­
gion, Polog
ƒƒ Albanija – Kor~a, Diber, Elbasan
Glavni prioriteti i celi
Prekugrani~nite programi se naso~eni kon
toa da dadat svoj pridones za odr`liviot razvoj, stabilnosta i prosperitetot na grani~nite
oblasti za zaedni~ki interes na `itelite i
instituciite vo dvete dr`avi. Dr`aviteu~esni~ki gi dogovorija slednive celi:
Prekugrani~na sorabotka so Bugarija
ƒƒ da se prodol`at postoe~kite ili da se krei­
raat novi linkovi me|u lokalnite/regio­
nalnite administracii, asocijacii, nev­
ladini organizacii ili pretprijatija, za
da se zajakne ekonomskiot i socijalniot
razvoj na pograni~nite regioni;
ƒƒ da se podobri turisti~kata i transport­
nata infrastruktura so cel da se zgolemi
potencijalot za razvoj na turizmot, kako
i da se pridonese za za{tita na `ivotnata
sredina;
ƒƒ da se intenziviraat kontaktite na lokalno
nivo me|u `itelite koi `iveat vo i nadvor
od EU, i
ƒƒ da se pomogne so implementacija na progra­
mata i da se pridonese za navremena ispo­
raka na rezultatite.
Prekugrani~na sorabotka so Grcija
ƒƒ da se namali jazot vo ekonomskiot razvoj
me|u pograni~nite regioni i drugite de­
lovi od dr`avata so pomagawe da se krei­
raat novi rabotni mesta, kako rezultat na
sorabotkata me|u ekonomskite u~esnici;
So evropski pari do razvoj na Alternativniot turizam
ƒƒ da se zajakne potencijalot za turizam na
pograni~niot region i da se zgolemi brojot
na stranski posetiteli, kako i da se za{titi
javnoto zdravje preku prekugrani~ni ak­
tivnosti;
ƒƒ da se promoviraat zaedni~ki aktivnosti
za za{tita na prirodnata i na kulturnata
sredina;
ƒƒ da se intenziviraat kontaktite na lokalno
i na regionalno nivo pome|u `itelite koi
`iveat vo i nadvor od EU, i
ƒƒ da se pomogne vo implementacijata na pro­
gramata i da se pridonese za navremena
isporaka na rezultatite.
Prekugrani~na sorabotka so Albanija
ƒƒ da se poddr`i ekonomskiot razvoj so poseben
akcent na turizmot: prodol`eni turisti~ki
aktivnosti, alternativni vidovi turizam i
razvoj na mala infrastruktura;
ƒƒ da se promovira odr`liviot razvoj so
poseben akcent na za{titata, promocijata
i upravuvaweto so prirodnite resursi i
eko-sistemi: vospostavuvawe zaedni~ki
politiki za `ivotna sredina; vklu~uvawe
na gra|anskoto op{testvo vo donesuvaweto
na politikite; garantirawe na odr`livoto
upravuvawe so prirodnite resursi;
ƒƒ da se intenzivira kulturnata razmena preku
aktivnosti “od lu|eto za lu|eto’’ i “od in­
stitucija za institucija’’, i
ƒƒ da se pomogne vo implementacijata na pro­
gramata i da se pridonese za navremena
isporaka na rezultatite.
Finansiski indikatori
Spored Komponentata II, rasporedot za koristewe na sredstvata e spored prikazot vo tabelata.
Programa
Albanija
Ekonomski razvoj
Turizam/ Infrastruktura
90%
Gradewe prekugrani~ni mre`i
Tehni~ka pomo{
Maksimum 10%
Bugarija
Grcija
40% - 60%
30% - 50%
30% - 50%
20% - 40%
10% - 20%
10% - 20%
Maksimum 10%
Maksimum 10%
Vo odnos na programite za prekugrani~na sorabotka so Srbija i so Kosovo, dr`avite-korisnici, zaedno so Evropskata komisija, }e odlu~at koga }e zapo~ne procesot na programirawe i kako }­e
izgleda alokacijata na sredstvata.
59
Download

null