Temnata strana na revolucijata
1
Edmund Berk
Издавач
Фондација Институт отворено општество - Македонија
За издавачот
Владимир Милчин
Превод на македонски јазик
Маја Бојаџиевска и Ирена Стефоска
Лектура и коректура
Благојка Здравковска
Подготовка и печат
Кома, Скопје
Тираж
500
CIP - Каталогизација во публикација
Национална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“,
Скопје
94 (44) “1789“
БЕРК, Едмунд
Темната страна на револуцијата / Едмунд Берк ; [превод
од англиски јазик Маја Бојаџиевска и Ирена Стефоска]. - Скопје :
Фондација Институт отворено општество - Македонија, 2010. - 104
стр. ; 21 см
Превод на делото: The Evils of Revolution / Edmund Burke. - фусноти
кон текстот
ISBN 978 - 608 - 218 - 046 - 5
I. Burke, Edmund, види Берк, Едмунд
а) Француска револуција 1789
COBISS.MK - ID 80913930
2
Temnata strana na revolucijata
PINGVIN BUKS - GOLEMI IDEI
Temnata strana na revolucijata
Skopje, 2010
3
Edmund Berk
Edmund Berk
(1729 – 1797)
4
Temnata strana na revolucijata
Edmund Berk
Temnata strana na revolucijata
PINGVIN BUKS - GOLEMI IDEI
5
Edmund Berk
PENGUIN BOOKS
Objaveno od:
The Penguin Group,
Penguin books Ltd, 80 Strand, London WC2R ORL,
England
www.penguin.com
Razmisluvawa za revolucijata vo Francija,
prvpat objaveno vo 1790 godina
Ovoj izbor prvpat e objaven vo 2008 godina
6
Temnata strana na revolucijata
Drag Gospodine1,
Velite, so izvesna serioznost, deka bi vi
pretstavuvalo zadovolstvo da gi dobiete moite
razmisluvawa vo vrska so najnovite slu~uvawa vo
Francija. Jas nema da vi dadam nikakov povod da
pomislite deka tolku mnogu gi cenam moite ~uvstva
{to sakam da me baraat poradi niv. Tie ne se tolku
va`ni, bilo za da vi gi prenesam, bilo za da vi gi
skrijam. Od vnimanie kon vas, i samo kon vas, se
kolebav koga prvpat posakavte da gi dobiete. Vo
prvoto pismo {to imav ~est da vi go napi{am i koe
najposle go isprativ, jas ne pi{uvav za opredelena
grupa lu|e, nitu, pak, pi{uvav vo imeto na taa
grupa. Toa nema da go storam ni vo ova pismo. Moite
gre{ki, dokolku gi ima, se moi sopstveni gre{ki.
Edinstveno mojot ugled }e odgovara za niv.
Gledate, Gospodine, od dolgoto pismo {to vi go
predadov, deka, iako od sè srce posakuvam Francija
1 Najpoznatoto delo na Edmund Berk, Razmisluvawa za revolucijata vo Francija, e napi{ano vo forma na mnogu dolgo pismo,
upateno do eden „mlad gospodin od Pariz” ~ie ime ne se otkriva vo tekstot. Stanuva zbor za Viktor Dipon (Victor Dupont) koj,
pred nastanuvaweto na deloto Razmisluvawa... go posetil Berk
vo London i pobaral da go ~ue negovoto mislewe za nastanite
koi ja potresuvale javnosta vo Evropa. Berk napi{al edno kratko pismo ve}e vo oktomvri 1789 godina, a dolgata rasprava ~ii
delovi go so~inuvaat ovoj tekst, e zavr{ena vo fevruari 1790
godina.
1
Edmund Berk
da bide vdahnovena od duhot na racionalnata
sloboda i smetam deka vie postapuvate so ~esna
namera da obezbedite edno postojano telo vo koe toj
duh bi mo`el da prestojuva i eden uspe{en organ so
koj{to toj bi mo`el da dejstvuva, za nesre}a, jas imam
golemi somne`i vo odnos na nekolku materijalni
fakti vo va{ite posledni raboti.
Koga mi pi{avte posledniot pat, mislevte deka
jas se vbrojuvam me|u poddr`uva~ite na opredeleni
slu~uvawa vo Francija vrz osnova na javnoto
odobruvawe {to tie poddr`uva~i go dobija od dvata
kluba na xentlmeni vo London, edniot nare~en
Ustavno dru{tvo, a drugiot - Revolucionerno
dru{tvo.
Navistina, ja imam ~esta da ~lenuvam vo pove}e
klubovi vo koi Ustavot na ova Kralstvo i principite
na slavnata Revolucija visoko se po~ituvani; se
smetam sebesi me|u najistaknatite spored revnosta
vo odnos na ~uvaweto na toj Ustav i tie principi
vo nivnata najvisoka ~istota i strogost. Tokmu
poradi toa, smetam deka za mene e neophodno da nema
nikakva gre{ka. Onie koi go neguvaat se}avaweto
na na{ata revolucija i onie koi se privrzanici
na Ustavot na ova Kralstvo mnogu }e vnimavaat na
toa dali se vovlekuvaat vo odnosi so li~nosti koi,
zaradi navodna vernost kon Revolucijata i kon
Ustavot gi napu{taat nivnite vistinski principi
i se podgotveni vo sekoja prigoda da se odvojat
od cvrstiot, no pretpazliv i razborit duh koj go
proizvel prvoto i go vodi vtoroto.
2
Temnata strana na revolucijata
(…)
Koga go gledam duhot na slobodata vo akcija,
gledam kako dejstvuva eden silen princip i toa,
zasega, e sè {to znam za nego. Diviot gas e pu{ten
na sloboda; no nie morame da go odlo`ime na{iot
sud sè dodeka ne se smiri prviot vrie`, sè dodeka
ne se izbistri te~nosta i sè dodeka ne vidime
ne{to podlaboko od razdvi`enosta na zovrienata i
penliva povr{ina. Pred da se osmelam javno da im
~estitam na lu|eto za sre}ata {to gi snajde, moram
da bidam dovolno siguren deka toa navistina e taka.
Laskaweto go rasipuva i onoj koj go prima i onoj koj go
upatuva i dodvoruvaweto ne im koristi mnogu, nitu
na obi~nite lu|e, nitu na kralevite. Zatoa, jas ne
mo`am da & ja ~estitam novata sloboda na Francija sè
dodeka ne razberam kako taa e usoglasena so Vladata;
so javnite sili; so disciplinata i poslu{nosta
na vojskata, so sobiraweto na efikasniot i dobro
raspredelen prihod; so moralnosta i so religijata,
so sigurnosta na privatnata sopstvenost, so mirot i
poredokot, so gra|anskite i op{testvenite obi~ai.
Sive ovie ne{ta se polezni (na svoj na~in), i bez
niv slobodata ne e pridobivka dodeka trae, a se ~ini
deka nema dolgo da trae. Vlijanieto na slobodata vrz
poedincite se gleda vo sfa}aweto deka tie mo`at da
pravat {to sakaat; treba da vidime {to vsu{nost
sakaat da pravat pred da upatuvame ~estitki
koi nabrgu bi mo`ele da se prestorat vo `albi.
Drskosta go nalo`uva ova vo slu~aj koga stanuva
zbor za posebni, izolirani, privatni li~nosti,
3
Edmund Berk
no koga lu|eto dejstvuvaat zaedno vo opredeleni
grupi, slobodata e mo}. Pretpazlivite lu|e, pred da
se izjasnat, }e nabquduvaat kako se upotrebuva taa
mo}; a, osobeno, novata mo} na novite lu|e za ~ii
principi, narav i raspolo`enija tie imaat malku
ili re~isi nikakvi soznanija i vo situacii vo koi
onie koi izgledaat najglasni na scenata mo`ebi i
ne se vistinskite pridvi`uva~i na slu~uvawata.
Me|utoa, sive ovie razmisluvawa bea pod
transcendentalnoto dostoinstvo na Revoluci­oner­
noto dru{tvo. Dodeka prestojuvav v selo, od kade
{to ja imav ~esta da vi pi{am, imav samo pribli`na
pretstava za dejstvuvaweto na Dru{tvoto. Po
moeto vra}awe vo gradot, pobarav da mi se dostavi
izve{taj za aktivnostite na Dru{tvoto, objaven so
negova dozvola. Izve{tajot ja sodr`e{e propovedta
na d-r Prajs2, zaedno so pismoto na vojvodata De
Ro{fuko i na nadbiskupot od Eks i so u{te nekolku
drugi dokumenti. Mnogu me voznemiri celata taa
publikacija so nejzinata jasna namera da gi dovede
vo vrska slu~uvawata vo Francija so slu~uvawata
vo Anglija, vovlekuvaj}i nè vo imitirawe na
odnesuvaweto na Nacionalnoto sobranie.
Efektot od takvoto odnesuvawe vrz: vlasta,
doverbata, prosperitetot i vrz mirot na Francija
sekoj den stanuva{e sè povidliv. Formata na us­
tavnoto ureduvawe {to treba da ja ima idnata
dr`avna zaednica stana sè pojasna. Nie sega sme vo
sostojba so prifatliva to~nost da ja razlikuvame
2 Eden od sve{tenicite na t.n. Slobodna crkva, ~len na Revolu­
cionernoto dru{tvo.
4
Temnata strana na revolucijata
vistinskata priroda na predmetot {to treba da go
imitirame. Ako po nekojpat mudrata vozdr`anost
i pristojnost ni nalagaat da mol~ime, drugpat
drskosta od nekoj povisok vid ni dava pravo glasno
da gi iska`eme na{ite misli. Po~etocite na
konfuzijata ovde vo Anglija sè u{te se slabi; no
vidovme deka kaj vas tie bea u{te poslabi, sè u{te
vo svojot zarodi{, za da porasnat vo eden mig do taa
mera {to }e mo`at da pomestuvaat planini i, duri,
da povedat vojna so samoto Nebo. Sekoga{ koga gori
ku}ata na na{iot sosed, ne mo`e da se smeta za zlo
ako zvucite na protivpo`arnata slu`ba se slu{nat
i pred na{ata porta. Podobro e da bideme prezreni
poradi premnogu stravovi, otkolku da bideme
uni{teni poradi preterana doverba vo sopstvenata
sigurnost. Iako sum zagri`en za mirot vo mojata
zemja, {to ne zna~i deka ne se gri`am za va{ata,
bi sakal da im go soop{tam na pove}emina ona {to
najprvin imav namera da vi go ka`am samo vam.
Sepak, }e go imam na um ona {to vas ve interesira
i }e prodol`am da vi se obra}am samo vam. Zatoa,
}e & se prepu{tam na slobodata na epistolarnoto
obra­}awe, pa ve molam da mi dozvolite da gi
nafrlam svoite misli i da gi izrazam ~uvstvata
onaka kako {to mi se ra|aat vo umot, bez da obrnuvam
mnogu vnimanie na formalnostite.
Po~nuvam so slu~uvawata vo Revolucionernoto
dru{tvo, no nema da se ograni~am samo na toa.
Dali voop{to e mo`no da se zadr`am samo na
toa? Mi se ~ini kako da sum vo golema nedoumica,
ne samo vo odnos na slu~uvawata vo Francija,
5
Edmund Berk
tuku i vo cela Evropa i po{iroko. Ako gi zememe
predvid site okolnosti, Francuskata revolucija
e najneverojatnoto ne{to {to dosega se slu~ilo
vo svetot. Najprekrasnite ne{ta, ~estopati, se
ostvaruvaat so najsme{ni i najapsurdni sredstva,
na sramni na~ini i, o~igledno, so instrumenti
dostojni za najgolem prezir. Sè izgleda neprirodno
vo ova ~udno bezredie na lekomislenosta i surovosta,
na site vidovi zlostorstva izme{ani zaedno so site
vidovi ludila. Vo ovaa monstruozna tragikomi~na
scena, najsprotivstavenite strasti se nadovrzuvaat
edna na druga i ponekoga{ se me{aat edna so druga
vo umot na ~ovekot: prezirot i ogor~enosta, smeata i
solzite, omalova`uvaweto i u`asot.
Me|utoa, ne mo`e da se odre~e deka na nekoi
ovaa ~udna scena im izgleda sosema poinakva.
Taa nim ne im predizvikuva drugi ~uvstva osven
likuvawe i voshitenost. Vo ona {to se slu~i vo
Francija, tie gledaat samo cvrst i umeren izblik na
slobodata, tolku celosno harmoni~en so moralot i
so pobo`nosta, {to go zaslu`uva sekularniot aplauz
na smelite makijavelisti~ki politi~ari i stanuva
odli~na tema za site pobo`ni izlivi na sveta
re~itost.
(…)
Tolku e daleku od vistinata toa deka nie so
Revolucijata se zdobivme so pravoto da gi izbirame
svoite kralevi, {to ako go ima{e toa pravo prethod­
no, angliskata nacija najsve~eno }e se otka`e{e od
6
Temnata strana na revolucijata
nego, }e go otfrle{e vo svoeto sopstveno ime i vo
imeto na potomstvoto. Ovie gospoda mo`at da se
cenat sebesi kolku {to sakaat, zaedno so nivnite
vigovski principi, no jas nikoga{ ne bi sakal da
me smetaat za podobar vigovec od lordot Somers,
nitu za nekoj koj podobro gi razbira principite na
Revolucijata od onie koi dovedoa do nea, kako {to ne
bi sakal vo Deklaracijata za pravata da pro~itam
nekoi misterii nepoznati za onie ~ij probiven
stil gi vre`a vo na{ite propisi i vo na{ite srca
zborovite i duhot na ovoj besmrten zakon.
To~no e deka narodot, vo toa vreme, pomognat
so mo}ta {to ja izvle~e od sopstvenata sila i od
mo`nostite, vo izvesna smisla be{e sloboden sam
da go izbere pravecot za da go popolni tronot, no toj
be{e sloboden da go stori toa vrz istite osnovi vrz
koi mo`e{e celosno da se ukine monarhijata, kako
i sekoj drug del od nejzinoto ureduvawe. Me|utoa,
narodot ne smeta{e na tolku hrabri promeni vnatre
vo svoite redovi. Navistina e te{ko, mo`ebi
i nevozmo`no, da se ograni~i apstraktnata
nadle`nost na vrhovnata vlast, onakva kakva {to
ja praktikuva{e Parlamentot vo toa vreme; no
granicite na moralnata nadle`nost, koja, duri
i toga{ koga stanuva zbor za neosporno suverena
vlast, im se pokoruva na privremenata volja na
trajniot razum i na postojanite na~ela na verata,
na pravdata i na vostanovenata temelna politika,
koi celosno se razbirlivi i sovr{eno obvrzuva~ki
za onie koi{to praktikuvaat kakva i da bilo
vlast vo zemjata, nezavisno od imeto i od titulata.
7
Edmund Berk
Na primer, Domot na lordovite nema moralna
nadle`nost da go raspu{ti Dolniot dom nitu, pak,
da se raspu{ti samiot, ja nema mo`nosta duri ni da
se otka`e, ako saka, od negoviot del na zakonodavnoto
telo na Kralstvoto. Iako kralot mo`e da abdicira
vo svoe ime, toj ne mo`e da abdicira vo imeto na
monarhijata. Dolniot dom ne mo`e da se otka`e
od svojot del na vlasta duri i da ima mnogu silni
pri~ini za toa. Op{testvenata anga`iranost
i op{testveniot dogovor koi{to, vsu{nost, go
so~inuvaat Ustavot, zabranuvaat takov upad i takvo
otka`uvawe. Konstitutivnite delovi na dr`avata se
obvrzani da ja odr`uvaat i da ja sproveduvaat nivnata
zaemna doverba, ne samo pred javnosta, tuku i kon
site onie koi{to imaat kakov i da bilo interes koj
e povrzan so nivnite aktivnosti. Na istiot na~in i
celata dr`ava e obvrzana da ja ~uva i da ja odr`uva
doverbata kon oddelnite zaednici. Vo sprotivno
nadle`nostite i vlasta nabrgu bi se izme{ale i ne
bi postoel drug zakon osven voljata na nadmo}nata
sila. Vrz osnova na ovoj princip nasleduvaweto na
krunata otsekoga{ bilo ona {to e i sega, pravo na
nasleduvawe spored zakonot. Nekoga{ krunata se
nasleduvala spored obi~ajnoto pravo, a denes spored
pi{anoto pravo koe se rakovodi od principite
na obi~ajnoto pravo, bez da ja menuva su{tinata,
no so regulirawe na modusite i so opi{uvawe na
li~nostite. I dvata vida pravo ja imaat istata sila
i proizleguvaat od ednakov avtoritet, koj poteknuva
od zaedni~kiot dogovor i od prvi~nata spogodba
na dr`avata, communi sponsione rei publicae, i kako
8
Temnata strana na revolucijata
takvi se obvrzuva~ki i za kralot i za narodot sè
dodeka uslovite na toj dogovor se po~ituvaat i sè
dodeka tie opstojuvaat vo isto politi~ko telo.
Sosema e mo`no da se pomirat cvrstite pravila
i povremenite otstapuvawa od niv pod uslov da
ne si dozvolime da se zapletkame vo mre`ata na
metafizi~kata sofistika. Mo`no e, isto taka, da
se pomirat svetosta na principot na nasledstvo
vo na{eto vladeewe so silata na promenata, koga
istiot princip se primenuva vo ekstremni slu~ai.
Duri i vo takvite ekstremni slu~ai (ako za merka na
na{ite prava se zeme na~inot na nivnata primena
vo Revolucijata), promenata treba da se ograni~i
samo na stranata koja gre{i, na onaa strana koja go
sozdava neophodnoto otstapuvawe; i duri i toga{,
toa treba da se ostvari bez dekomponirawe na celata
gra|anska i politi~ka masa za da se sozdade noviot
gra|anski poredok od elementarnite ~esti~ki na
op{testvoto.
Edna dr`ava koja nema sposobnost za promena ne
mo`e ni da se za~uva. Bez takvata sposobnost taa duri
rizikuva da go zagubi onoj del od svoeto ureduvawe
koj najsovesno sakala da go za~uva. Dvata principa
na ~uvawe i korekcija se osobeno jasni i delotvorni
vo dvata kriti~ni perioda na Restavracijata i
Revolucijata koga Anglija se najde bez kral. Vo
dvata perioda nacijata ja izgubi obedinuva~kata
vrska vo nejzinoto staro zdanie, me|utoa, taa ne go
raznebiti seto ona {to be{e sozdadeno. Naprotiv,
vo dvata slu~aja nacijata gi obnovi delovite koi{to
imaa nedostatoci vo staroto ureduvawe preku onie
9
Edmund Berk
delovi {to ne bea o{teteni. Tie delovi bea za~uvani
to~no vo onaa forma vo koja nekoga{ postoeja za da
mo`e obnoveniot del da im se prisposobi. Lu|eto
postapuvaa preku starata organizacija na stale`ite,
a ne preku organskite moleculeae na raspu{teniot
narod. Verojatno deka ne postoi moment koga
suverenoto zakonodavstvo poka`alo pogri`liv
obyir kon onoj osnoven princip na britanskata
konstitucionalna politika otkolku vo toa vreme na
Revolucijata, koga otstapi od direktnata linija na
nasledniot red. Na izvesen na~in, nasleduvaweto
na krunata be{e malku izmesteno od linijata po
koja porano se dvi`e{e, no novata linija be{e
izvedena od istoto steblo. Toa e sè u{te linija
na nasledno potomstvo spored krvnoto srodstvo,
iako toa nasledno potomstvo se ograni~uva so
protestantizmot. Koga zakonodavcite go izmenija
pravecot, no, vo isto vreme, go za~uvaa principot,
tie so toa poka`aa deka principot go smetaat za
neprikosnoven.
Spored ovoj princip, Zakonot za nasleduvawe
pretrpe nekoi dopolnuvawa vo staroto vreme,
mnogu pred erata na Revolucijata. Malku vreme
po osvojuvaweto se nametnaa va`ni pra{awa za
pravnite principi na naslednata linija. Se pojavi
somne` vo odnos na toa dali prestolot treba da go
prezeme naslednik per capita ili naslednik per
stirpes3 no bez ogled na toa dali naslednikot per ca3 Ako naslednik per capita e prviot ma{ki srodnik na kralot,
naslednik per stirpes e spored semejnata loza, prviot ma{ki
naslednik na sledniot po red vo migot koga po~inatiot kral
stapil na prestolot.
10
Temnata strana na revolucijata
pita otstapuva koga naslednikot, spored semejnata
loza, go zazema mestoto, ili katolikot otstapuva
pred protestantot, nasledniot princip pre`iveal
niz site ovie selidbi so eden vid besmrtnost –
multosque per annos stat fortuna domus et avi numerantur avorum4. Ova e duhot na na{iot Ustav, ne
samo vo negoviot postojan tek tuku i vo site negovi
revolucii. Koj i da dojde i na kakov i da bilo na~in
da dojde, bilo da ja dobie krunata spored zakonot ili
nasila, nasledniot red e ili prodol`en ili usvoen.
Gospodata od Dru{tvoto za revolucii ne
gledaat ni{to vo Revolucijata od 1688, osven edno
otstapuvawe od Ustavot i go zemaat za princip tokmu
toa otstapuvawe od principot. Tie mo{ne malku
obrnuvaat vnimanie na o~iglednite posledici od
nivnata doktrina, iako moraat da vidat deka taa
go sveduva pozitivniot avtoritet na samo nekolku
pozitivni institucii vo ovaa zemja. Koga ve}e
edna{ e vostanovena takva neopravdana maksima
koja veli deka nitu eden prestol, osven izborniot,
ne e validen, nitu eden akt na princovite koi
& prethodele na ovaa era na izmisleni izbori ne
mo`e da bide va`e~ki. Dali ovie teoreti~ari imaat
namera da imitiraat nekoi od nivnite prethodnici
koi gi izvlekoa telata na na{ite stari vladeteli od
ti{inata na nivnite grobnici? Dali tie sakaat da
gi onesposobat i da gi li{at od mo}, da gi obezli~at
nanazad site kralevi koi vladeele pred Revolucija­
ta i, sledstveno, da go izvalkaat tronot na Anglija so
4 Prezemeno od Vergilievite Georgiki: „Mnogu godini trae bogatstvoto na ku}ata i predci na predcite se brojat”. (IV, 208)
11
Edmund Berk
damkata na postojanata uzurpacija? Dali tie imaat
namera da gi poni{tat, da gi proglasat za neva`e~ki,
da gi stavat pod pra{awe – zaedno so titulite na
celata loza na{i kralevi – i site pi{ani zakoni
{to bea doneseni vo vremeto na onie koi tie gi
tretiraat kako uzurpatori, da gi poni{tat zakonite
koi imaat neprocenliva vrednost za na{ite slobodi
– barem tolkava kolku {to e i vrednosta na koj i da
bilo zakon donesen vo periodot na Revolucijata i
po nea? Ako kralevite, koi ne se zdobile so krunata
po pat na izbor na svojot narod, nemaat pravo da
donesuvaat zakoni, {to }e se slu~i so zakonot de tallagio non concendo? [to }e se slu~i so Peticijata
za pravata ili so aktot habeas corpus? Dali ovie
novi doktori za pravata na ~ovekot se osmeluvaat da
tvrdat deka kralot Xejms II, koj ja prezema krunata
kako najblizok po krvno srodstvo vo soglasnost so
pravilata na toga{ apsolutnata sukcesija, ne be{e
vo sekoja mo`na smisla legitimen kral na Anglija,
pred da gi stori delata koi pravedno dovedoa do
negovata abdikacija? Ako toj ne be{e legitimen
kral, Parlamentot }e be{e po{teden od mnogute
nevolji vo periodot {to go slavat ovie gospoda. No
Xejms II be{e lo{ kral so dobra titula i ne be{e
uzurpator na prestolot. Princovite koi go nasledija
nego so parlamentaren akt so koj se uredi krunata
da ja dobie izbranata knegiwa Sofija i nejzinite
protestantski potomci, se krunisani spored istoto
pravo na nasledstvo kako i kralot Xejms. Toj be{e
krunisan spored zakonot koj va`e{e vo vremeto na
negovoto stapuvawe na prestolot, a princovite od
12
Temnata strana na revolucijata
ku}ata Brunsvik stapija na vlast ne spored izborot,
tuku po sila na zakonot, koj va`e{e pri nivnite
nekolku stapuvawa na prestol na protestantskata
loza, i po sila na naslednoto pravo, {to, se nadevam,
ve}e dovolno jasno go poka`av.
(…)
Pred samo nekolku godini }e mi be{e sram
edna rabota, {to samata sebesi se brani, tolku
da ja optovaram so toga{ nepotrebnata potkrepa
od argumenti, no ovaa potkopuva~ka i neustavna
dokrina sega javno se podu~uva, se priznava i se
pe~ati. Omrazata {to ja ~uvstvuvam kon revoluciite
za koi ~estopati ni se zboruva od govornicite,
duhot na promenite {to se izgubil, celosnoto
nepo~ituvawe koe preovladuva kaj vas i mo`ebi
}e preovladee i kaj nas, prezirot kon site stari
institucii, ako se vo opozicija so sega{nata smisla
za udobnost ili sega{nite streme`i: sive ovie
razmisluvawa, spored moeto mislewe, upatuvaat na
toa deka ne bi bilo lo{o povtorno da go svrtime
vnimanieto kon vistinskite principi na na{ite
sopstveni, doma{ni zakoni, na zakonite koi vie,
moj drag francuski prijatelu, treba da po~nete da
gi zapoznavate, a nie treba da prodol`ime da gi
neguvame. Site nie koi `iveeme od dvete strani na
vodata ne treba da dozvolime da ni se nametnuva
falsifikuvana stoka koja nekoi li~osti, po pat na
dvojna izmama, vi ja izvezuvaat vo brodovi so duplo
dno, kako da se toa artikli so tipi~no britansko
13
Edmund Berk
poteklo, za da mo`at potoa da gi prokrium~arat niv
nazad vo ovaa zemja, preraboteni spored najnovata
pariska moda na podobrena sloboda.
Lu|eto vo Anglija nema da gi imitiraat modite
{to nikoga{ ne gi isprobale nitu, pak, }e mu se vratat
na ona {to go procenile kako {tetno. Tie smetaat
deka zakonskata nasledna linija na krunata e ne{to
{to spa|a me|u nivnite prava, a ne me|u nivnite
gre{ki, i tie na nea gledaat kako na pridobivka, a
ne kako na neprijatnost, kako na zalog za nivnata
sloboda, a ne kako na beleg na nivnoto ropstvo.
Za niv, ramkata na nivnata politi~ka zaednica,
onakva kakva {to e, ima neprocenliva vrednost
i tie smetaat deka nepre~enoto nasleduvawe na
krunata e zavet za stabilnosta i postojanosta na site
drugi delovi na na{eto ureduvawe.
Pred da prodol`am ponatamu, ve molam, dozvolete
mi da uka`am na nekoi bezna~ajni itro{tini na
koi se podgotveni poddr`uva~ite na izborite, za
da mo`at, na{eto zalagawe za pravednite principi
na na{iot Ustav, da go proglasat za pakosna zada~a.
Ovie bo`emni mudreci podmetnuvaat fiktivni
pri~ini i la`ni li~nosti vo ~ie ime vie, navodno,
se zalagate sekoga{ koga ja branite naslednata
priroda na krunata. Za niv e normalno da sporat,
kako da se vo konflikt so nekoi od onie bu~ni i
fanati~ni poddr`uva~i na ropstvoto koi porano
tvrdea ({to, veruvam, niedno `ivo su{testvo ve}e
ne go tvrdi) deka „krunata se dr`i so bo`estvenoto
nasledno i neotu|ivo pravo”. Ovie stari fanati~ni
poddr`uva~i na edna edinstvena arbitrarna
14
Temnata strana na revolucijata
mo} ja dogmatiziraa idejata za naslednicite na
kralskoto semejstvo kako za edinstveni zakonski
vladeteli na svetot, isto kako {to na{ive novi
fanati~ni poddr`uva~i na arbitrarnata narodna
mo} tvrdat deka narodnite izbori se edinstveniot
zakonski izvor na avtoritetot i na vlasta. Vistina
e deka onie koi navivaa za starite prerogativi
razmisluvaa budalesto i, mo`ebi, duri i bogohulno,
kako monarhijata da ima pove}e bo`estven blagoslov
otkolku koj i da bilo drug na~in na vladeewe i kako
pravoto da se vladee po nasledna linija, strogo
zemeno, da ne mo`e da & se ospori na nitu edna
li~nost koja treba da go nasledi prestolot, pod
nikakva okolnost, {to, se razbira, ne e slu~aj so
nitu edno gra|ansko ili politi~ko pravo. No edno
apsurdno mislewe {to se odnesuva na kralskoto
nasledno pravo ne mo`e da go o{teti misleweto koe
e racionalno i zasnovano vrz cvrstite principi
na pravoto i politikata. Ako site apsurdni teorii
na pravnicite i sve{tenicite gi izopa~ea onie
predmeti na koi se upateni, toga{ vo svetot nema{e
da ostane nitu eden zakon i nitu edna religija. No,
apsurdnata teorija na ednata strana na problemot ne
mo`e da stane opravduvawe za afirmirawe la`ni
fakti ili za objavuvawe {tetni maksimi na drugata
strana.
Vtoroto tvrdewe na Revolucionernoto dru{tvo
se odnesuva na „pravoto da se otpu{tat vladetelite
poradi lo{o odnesuvawe”. Mo`ebi tokmu stravovite
na na{ite predci deka }e napravat eden takov
presedan, kako {to e „otpu{taweto poradi lo{o
15
Edmund Berk
odnesuvawe” bile pri~inata {to objavata na aktot so
koj se implicira abdikacijata na kralot Xejms (ako
voop{to mo`e da & se najde nekoj nedostatok), bila
mnogu pretpazliva i zavisna od okolnostite. No seta
taa pretpazlivost i seto toa natrupuvawe okolnosti
slu`i za toa da go poka`e duhot na pretpazlivosta
koj preovladuval vo nacionalnite soveti vo
situacija koga lu|eto, iritirani so represijata i
potkrenati so triumfot nad nea, bile podgotveni
da im se prepu{tat na ekstremnite nasilni tekovi:
toa ja poka`uva ogromnata zagri`enost na golemite
lu|e koi vlijaele vrz dvi`eweto na rabotite
vo ramkite na toj golem nastan, da napravat od
Revolucijata obrazec na spogodba, a ne rasadnik na
idni revolucii.
Niedna vlada ne bi mo`ela da izdr`i nitu za
moment ako mo`e nea da ja urne ne{to tolku labavo
i nedefinirano kako {to e misleweto za „lo{o
odnesuvawe”. Onie koi ja vodea Revolucijata ne ja
zasnovaa abdikacijata na kralot Xejms na nekoj
tolku lesen i nesiguren princip. Tie go obvinija
za ni{to pomalku od planirawe da se potkopaat
protestantskata crkva i dr`avata kako i
nivnite bazi~ni, neosporni zakoni i slobodi, {to
be{e potvrdeno so negovite mnogubrojni, otvoreno
nezakonski akti: tie go obvinija za prekr{uvawe
na prvi~niot dogovor pome|u kralot i narodot.
Ova be{e mnogu pove}e od lo{o odnesuvawe. Te{ka
i neophodna nu`nost gi natera na toj ~ekor, ~ekor
{to go napravija so beskrajno protivewe, no onaka
kako {to bara najstrogiot od site zakoni. Nivnata
16
Temnata strana na revolucijata
verba vo natamo{noto ~uvawe na Ustavot ne le`e{e
vo idnite revolucii. Veli~estvenata politika
na site nivni propisi be{e da se onevozmo`i
sekoj sleden vladetel koj{to }e saka da gi natera
stale`ite vo Kralstvoto povtorno da pribegnat
kon tolku nasilni sredstva. Tie ja ostavija krunata
onakva kakva {to be{e – spored okoto i procenata
na zakonot – sosema neodgovorna. Za da ja olesnat i
ponatamu odgovornosta na krunata, tie ja ote`naa
odgovornosta na smetka na dr`avnite ministri.
Spored uredbata od prvata godina na vladeeweto na
kralot Vilijam s. 2d. nare~ena „akt so koj{to se
utvrduvaat pravata i slobodite na podanikot
i se ureduva nasleduvaweto na krunata”, tie
propi{aa deka ministrite treba da & slu`at
na krunata spored odredbite od taa deklaracija.
Nabrgu potoa tie gi obezbedija ~estite sostanoci
na Parlamentot i so toa {to celata Vlada be{e
stavena pod postojan nadzor i pod aktivna kontrola
na narodnite pratenici i velikani na Kralstvoto.
Vo sledniot golem ustaven akt od dvanaesettata
i trinaesettata godina na vladeeweto na kralot
Vilijam, zaradi natamo{no ograni~uvawe na
krunata i zaradi podobro obezbeduvawe na pravata i
slobodite na podanicite, tie predvidele deka „nitu
edno pomiluvawe so golemiot pe~at na Anglija ne
mo`e da bide pobarano za dela protiv koi poveduva
postapka Dolniot dom na Parlamentot”. Praviloto
postaveno za Vladata vo Deklaracijata za pravata,
postojaniot nadzor od Parlamentot, prakti~noto
pravo na otpovikuvawe, tie gi smetaa ne samo za
17
Edmund Berk
nesporedlivo podobra sigurnost vo odnos na nivnite
ustavni slobodi, tuku i za za{tita od porocite na
administracijata, podobra od zadr`uvaweto na
„pravoto na otpu{tawe na vladetelot” {to be{e
tolku te{ko vo praktikata, tolku nesigurno vo
ishodot i ~estopati, tolku {tetno spored svoite
posledici.
Vo ovaa propoved d-r Prajs mnogu pravilno ja
osuduva praktikata na prostoto, laskavo obra}awe
kon kralot. Namesto ovoj servilen stil, toj predlaga,
vo sve~eni prigodi, na kralot da mu se ka`e deka
„bi bilo poudobno toj da se smeta sebesi za sluga, a
ne za suveren na svojot narod”. Kako kompliment,
ovaa nova forma na obra}awe ne izgleda premnogu
laskava. Onie koi se slugi, spored imeto i statusot,
ne sakaat da im se zboruva za nivnata polo`ba, za
nivnata dol`nost i za obvrskite. Vo edna stara
drama, robot mu veli na gospodarot: Haec commemoratio est quasi exprobatio.”5 Toa ne e prijatno nitu
kako kompliment, nitu, pak, e dobro kako upatstvo.
Kone~no, ako kralot mo`e da se soglasi so ovoj nov
vid na obra}awe, da gi prifati negovite uslovi, pa,
duri i da go usvoi imenuvaweto sluga na narodot
kako negov kralski stil, ne mo`am da zamislam kako
toa bi nè podobrilo i nas i nego. Sum videl mnogu
arogantno napi{ani pisma, potpi{ani so: „Va{iot
najposlu{en i najponizen sluga”. I najvoobrazenata
verska zaednica koja nekoga{ istrajala na zemjata
se oslovuvala sebesi so u{te pogolema poniznost od
5 Ova potsetuvawe e, isto taka, i prekor, (Terentij, @enata
od Andros).
18
Temnata strana na revolucijata
onaa {to sega Apostolot na slobodata ja predlaga
za suverenite. Kralevite i naciite bea zgazeni
od stapaloto na onoj koj se narekuva{e „sluga na
slugite”, a odlukite za simnuvaweto na vladetelite
bea zape~atuvani so prstenot na ,,Ribarot”.
]e mislev deka sevo ova ne e ni{to drugo osven
eden vid lekomislen i prazen govor vo koj, kako
vo nekoj neprijaten ~ad, nekolkumina dozvoluvaat
da ispari duhot na slobodata ako so toa, vsu{nost,
otvoreno ne se poddr`uvaa idejata i delot od
planot za „otpu{tawe na kralevite poradi lo{o
odnesuvawe”. Ottuka, problemot zaslu`uva nekolku
pojasnuvawa.
Vo izvesna smisla, kralevite nesomneno se
slugi na narodot, zatoa {to nivnata mo} nema
druga racionalna cel osven onaa za op{toto dobro,
no ne e vistina deka tie, vo voobi~aena smisla na
zborot (barem, spored na{eto ustavno ureduvawe) se
blizu do slugite ~ija su{tina e da im se pokoruvaat
na naredbite od nekoj drug i da bidat zamenlivi
spored ne~ija volja. No, kralot na Velika Britanija
ne mu se pokoruva nikomu; site drugi li~nosti mu
se pot~ineti nemu individualno i kolektivno i,
spored zakonot, mu ja dol`at svojata poslu{nost.
Zakonot koj{to ne znae nitu za laskawe nitu, pak, za
navreda, ne go narekuva ovoj visok magistrat „sluga”,
kako {to veli ovoj ponizen sve{tenik, tuku „na{
suveren, gospodar i kral”, a nie, od svoja strana,
nau~ivme da go zboruvame samo primitivniot jazik
na zakonot, a ne konfuzniot `argon na vavilonskite
propovedalnici.
19
Edmund Berk
So ogled na toa {to kralot ne treba da ni se
pokoruva nam, tuku nie treba da mu se pokoruvame
na zakonot {to toj go olicetvoruva, na{iot Ustav
ne predvidel nikakva merka so koja kralot bi
go napravil do izvesen stepen odgovoren kako
sluga. Na{iot zakon ne poznava nitu eden visok
magistrat kako {to e Aragonskiot vrhoven sudija;
toj ne poznava ni zakonski imenuvan sud nitu, pak,
pravno utvrden proces koj bi go povikal kralot
na takva odgovornost kakva {to imaat slugite. Vo
taa smisla toj ne se razlikuva od pretstavnicite
na Dolniot dom ili od Domot na lordovite koi,
vo nivnite nekolku javni svojstva, nikoga{ ne
mo`at da bidat povikani na odgovornost poradi
nivnoto odnesuvawe. No, sepak, Revolucionernoto
dru{tvo odbralo da tvrdi – {to e vo direktna
sprotivstavenost na najmudriot i najubaviot del od
na{eto ustavno ureduvawe – deka „kralot e samo prv
sluga na narodot, sozdaden od narodot i odgovoren
pred nego”.
Te{ko }e mo`ea na{ite predci vo Revolucijata
da ja zaslu`at nivnata proslavena mudrost ako ja
najdea sigurnosta za nivnata sloboda samo vo toa
da ja napravat vladata slaba vo dejstvuvaweto i
nesigurna vo postavenosta; i ako ne bea sposobni da
iznajdat podobar lek protiv arbitrarnata vlast od
gra|anskata konfuzija. Neka ka`at tie gospoda koja
e taa reprezentativna javnost na koja }e & bide
odgovoren kralot kako sluga. Za mene toa }e bide
vistinskiot mig da im go poka`am pozitivnoto
pi{ano pravo koe potvrduva deka toj ne e toa.
20
Temnata strana na revolucijata
Ceremonijata na otpu{tawe kralevi, za koja
ovie gospoda tolku mnogu i tolku lesno zboruvaat,
retko (ako toa voop{to e mo`no) mo`e da se izvede
bez upotreba na sila. Toa toga{ stanuva slu~aj na
vojna, a ne ustavno pra{awe. Toga{ govorot na
zakonite mol~i pred oru`jeto, a sudovite pa|aat na
zemja zaedno so mirot {to ve}e ne se sposobni da go
odr`at. Revolucijata od 1688 godina be{e dobiena so
pravedna vojna, vo edinstveniot slu~aj vo koj nekoja
vojna i, u{te pove}e, gra|anska vojna, mo`e da bide
pravedna. „Justa bella quibus necessaria.”6 Pra{aweto
na detronizirawe ili, kako {to ovie gospoda po­
ve}e sakaat da ka`at, „otpu{tawe na kralevite”
sekoga{ }e bide i sekoga{ bilo, isklu~itelno
zna~ajno dr`avno pra{awe, no – i celosno nadvor
od pravoto; pra{awe (kako i site drugi dr`avni
pra{awa) na raspolo`enija, na sredstva, na
verojatni posledici – pove}e otkolku pra{awe na
pozitivnite prava. Bidej}i toa ne e napraveno za
obi~ni zloupotrebi, toa ne treba da gi voznemiruva
obi~nite umovi. Zamislenata demarkaciona linija
kade {to treba da zavr{i poslu{nosta, a otporot
mora da po~ne, e slaba, nejasna i ne mo`e lesno da se
opredeli. Nea ne ja opredeluva eden edinstven ~in
ili edna edinstvena slu~ka. Navistina, vladite
mora da se zloupotrebeni i da se rastroeni pred da
se pomisli na takvo ne{to i izgledite za idninata
mora da se isto tolku lo{i kolku i iskustvata od
minatoto.
6 „Vojnite se pravedni koga se potrebni”, Tit Livij, Istorija
na Rim.
21
Edmund Berk
Koga rabotite se vo tolku `alna sostojba, prirodata
na bolesta treba da uka`uva na lekot za onie {to
prirodata gi kvalifikuvala da go propi{at, vo
krajna nu`nost, toj kriti~en, dvosmislen, gor~liv
napitok za bolnata dr`ava. Vremiwata, prilikite
i predizvicite }e gi odr`at nivnite sopstveni
lekcii. Mudrite }e gi nosat svoite odluki vrz
osnova na te`inata na slu~ajot; razdrazlivite
}e odlu~uvaat vrz osnova na nivnata ~uvstvitelnost
kon ugnetuvaweto; blagorodnite }e odlu~uvaat vrz
osnova na nivniot prezir i na ogor~enosta kon mo}ta
za zloupotreba vo racete na nedostojnite; hrabrite i
doblesnite }e odlu~uvaat vrz osnova na qubovta kon
~esnata opasnost vo pravednata kauza: no, so ili bez
pravo, revolucijata }e bide poslednoto sredstvo kon
koe }e pribegnat mislovnite i dobrite lu|e.
(…)
Vie }e zabele`ite deka od Golemata povelba,
pa sè do Deklaracijata za pravata edinstvenata
politika na na{iot Ustav e da se baraat i da
se afirmiraat na{ite slobodi kako neotu|ivo
nasledstvo koe poteknuva od na{ite predci,
nasledstvo {to treba da mu se prenese na na{eto
potomstvo, kako posed {to posebno mu pripa|a na
narodot na ova Kralstvo, bez nitu edno upatuvawe
kon nekoe drugo poop{to ili postaro pravo. So
ova, na{iot Ustav go ~uva edinstvoto vo ogromnata
raznoli~nost na negovite delovi. Nie imame
22
Temnata strana na revolucijata
nasledna kruna, nasledno blagorodni{tvo, imame
Dolen dom i narod koj gi nasleduva privilegiite,
pravata i slobodite od edna dolga linija na predci.
Mi se ~ini deka vakvata politika e rezultat
na dlaboko razmisluvawe ili, vsu{nost, sre}na
posledica od sledeweto na prirodata, {to e mudrost
bez razmisluvawe i duri, pove}e od toa. Duhot
na inovacijata, najop{to zemeno, e rezultat na
sebi~niot karakter i na ograni~enite pogledi.
Lu|eto nema da gledaat napred kon potomstvoto
zatoa {to nikoga{ ne gledale ni nazad kon nivnite
predci. Osven toa, lu|eto vo Anglija dobro znaat
deka idejata na nasledstvoto obezbeduva eden
siguren princip na odr`uvawe i siguren princip
na prenesuvawe bez, voop{to, pritoa, da se isklu~i
principot na podobruvawe. Taa ideja go ostava
slobodno steknuvaweto, no go osiguruva ona {to se
steknuva. Koi i da se dobienite prednosti vo dr`ava
koja postapuva spored ovie maksimi, tie trajno
se zaklu~eni kako vo nekoj vid semeen dogovor,
zgrabeni zasekoga{ kako vo mrtva raka. So ustavnata
politika koja raboti spored obrazecot na prirodata
nie gi dobivame, gi dr`ime, gi prenesuvame na{ata
Vlada i na{ite privilegii na istiot na~in na
koj gi u`ivame i gi prenesuvame na{ite imoti
i na{ite `ivoti. Instituciite na politikata,
pridobivkite na dobrata sre}a, darovite na pro­vi­
denieto, seto toa se predava do nas i od nas, spored
istiot tek i red. Na{iot politi~ki sistem e pos­
taven vo pravilno sozvu~je i pravilna simetrija so
poredokot na svetot i so na~inot na postoewe {to
23
Edmund Berk
mu se pripi{uva na edno postojano telo sostaveno od
minlivi delovi. Celosta na toa telo vo koe – spored
raspolo`enieto na ~udesnata mudrost, se oblikuva
zaedno golemoto i misteriozno otelotvoruvawe
na ~ovekovata rasa vo isto vreme – ne e nikoga{
stara, ili sredove~na ili mlada, tuku e vo sostojba
na nemenliva postojanost, prodol`uva ponatamu
niz razli~nite nijansi na postojanoto raspa|awe,
padot, obnovata i napredokot.
Taka, odr`uvaj}i go metodot na prirodata vo
vodeweto na dr`avata, vo ona {to go podobruvame ne
sme sosema novi, no vo ona {to go zadr`uvame nie
ne sme sosema zastareni. So toa {to se odnesuvame
na takov na~in, pridr`uvaj}i se za principite
na na{ite predci, nie ne dozvoluvame da nè vodi
sueverieto na drevnosta, tuku, naprotiv, da ne vodi
duhot na filozofskata analogija. Pri ovoj izbor
na nasledstvoto, na ramkata na na{eto dr`avno
ureduvawe, nie & ja dadovme slikata na krvnoto
srodstvo; povrzuvaj}i go Ustavot na na{ata zemja so
na{ite najdragi doma{ni vrski; prisvojuvaj}i gi
na{ite fundamentalni zakoni vo pregratkite na
na{ite semejni ~uvstva – ~uvaj}i gi kako nerazdelni
i neguvaj}i gi so toplinata na site nivni, zdru`eno
i so zaemno milosrdie – na{ata dr`ava, na{ite
srca, na{ite grobnici i na{ite oltari.
Preku istata matrica na usoglasuvawe na
na{ite ve{ta~ki institucii so prirodata i preku
povikuvaweto na pomo{ na nejzinite nepogre{livi
i mo}ni instinkti, za da gi zakrepime gre{nite i
slabi ve{tini na na{iot razum, nie izvlekovme
24
Temnata strana na revolucijata
nekolku drugi, i toa ne mali pridobivki od toa {to
na{ite slobodi gi razgleduvavme vo svetlinata
na nasledstvoto. Sekoga{ dejstvuvaj}i kako da e
vo prisustvo na na{ite sveti predci, duhot na
slobodata koj{to samiot mo`e da odvede kon nered
i neumerenost, se ubla`uva so golema serioznost.
Ovaa ideja na slobodoumno poteklo nè vdahnovuva
so smisla za voobi~aeno, vrodeno dostoinstvo koe
ja spre~uva onaa skoroevska drskost koja se svrzuva
so onie koi prvi se zdobivaat so nekoe odlikuvawe
i re~isi neizbe`no gi posramotuva. Na ovoj na~in
na{ata sloboda stanuva blagorodna sloboda. Taa
ima svoe pedigre i pro~ueni predci. Taa ima
svoi grbovi i insignii. Taa ima svoja galerija na
portreti, svoi monumentalni inskripcii, svoi
zapisi, svedo{tva i tituli. Nie im obezbeduvame
po~it na na{ite gra|anski institucii vrz osnova
na principot spored koj nè u~i prirodata: da gi
po~ituvame poedincite poradi nivnata vozrast i
poradi nivnoto poteklo. Site va{i teoreti~ari ne
mo`at da proizvedat ni{to {to bi bilo podobro
prisposobeno za odbrana na racionalnata i
~ove~ka sloboda od tekot {to go sledime nie, nie
koi pretpo~itame na{ata sloboda, a ne na{ite
{pekulacii, na{ite gradi, a ne na{ite izmislici,
da bidat onie golemi staklenici i skladi{ta na
na{ite prava i privilegii.
Ako sakavte, mo`evte da go iskoristite na{iot
primer i da i dadete na va{ata novozdobiena sloboda
soodvetno dostoinstvo. Iako nepovrzani, va{ite
slobodi ne bea izgubeni za se}avaweto. Navistina,
25
Edmund Berk
va{iot Ustav pretrpe urivawe i pusto{ewe dodeka
bevte nadvor od negoviot opfat, no, poseduvavte
nekoi delovi od yidovite i vo celost gi imavte
temelite na eden blagoroden i veli~estven zamok.
Mo`evte da gi popravite tie yidovi, mo`evte
povtorno da gradite vrz starite temeli. Va{iot
Ustav be{e ukinat pred da bide usovr{en, no vie
gi imavte elementite na Ustavot {to be{e re~isi
onolku dobar kolku {to mo`e{e da se posaka. Vo
va{ite stari stale`i vie ja imavte taa raznolikost
od delovi koja se soglasuva{e so razli~nite sostojki
od koi be{e sre}no sostavena va{ata zaednica:
vie ja imavte celata taa kombinacija i celata
sprotivstavenost na interesi, ja imavte akcijata
i kontraakcijata, koi vo svetot na prirodata i vo
svetot na politikata ja prodol`uvaat harmonijata na
univerzumot niz zaemnata borba na protivre~nite
sili. Ovie sprotivstaveni i konfliktni interesi
{to vie gi smetavte za tolku golema damka vo
va{iot star Ustav i vo na{iot sega{en Ustav,
postavuvaat korisno ograni~uvawe za izbrzanite
re{enija. Tie od razmisluvaweto pravat nu`nost,
a ne izbor; site promeni tie gi pravat spored
principot na kompromisot {to, priridno, sozdava
umerenost; tie produciraat sostojbi spre~uvaj}i
go bolnoto zlo od grubi, surovi i nekvalifikuvani
reformacii i gi pravat zasekoga{ neizvodlivi site
strmoglavi napori na arbitrarnata mo}, nezavisno
od toa dali taa se praktikuva od nekolkumina ili
od mnogumina. Preku taa raznolikost na ~lenovi i
interesi, op{tata sloboda ima{e isto tolku zalozi
26
Temnata strana na revolucijata
kolku {to ima{e posebni pogledi vo nekolku
op{testveni sloevi; dodeka preku pritiskaweto
na te`inata na vistinskata monarhija vrz celosta,
posebnite delovi }e bea spre~eni od iskrivuvawe i
istrgnuvawe od nivnite dodeleni mesta.
Vie gi imavte site ovie prednosti vo va{ite
stari stale`i, no izbravte da dejstvuvate kako
nikoga{ da ne ste bile oblikuvani vo edno
gra|ansko op{testvo i kako da morate sè da po~nete
odnovo. Po~navte lo{o, zatoa {to po~navte so
prezirawe na sè {to vi pripa|a{e. Vie vlegovte
vo trgovija bez nikakov kapital. Ako vi izgleda{e
deka poslednite generacii na va{ata zemja nemaat
mnogu sjaj, vie mo`evte da gi odminete i da gi
izvle~ete va{ite barawa od nekoja porane{na rasa
na predci. So pobo`nata naklonost kon tie predci,
va{ite voobrazbi vo niv }e prepoznaeja eden
standard na doblest i mudrost, otade vulgarnata
praktika na denot, i taka vie }e porasnevte so
primerot na onie kon ~ie imitirawe se stremevte.
Po~ituvaj}i gi va{ite pratatkovci, }e se nau~evte
da se po~ituvate sebesi. Nema{e ni da pomislite
da gi smetate Francuzite kako v~era{ni lu|e, kako
nacija so ponisko poteklo, kako servilni bednici
sè do nivnata emancipacija vo godinata 1789. Ne
}e se zadovolevte so toa – na smetka na va{ata
~est i baraj}i izgovor za apologetite na nekolku
va{i grozotii – da bidete pretstavuvani kako
banda crni robovi koi odnenade` se oslobodile
od sinxirite i, zatoa, baraat da im se prosti za
zloupotrebata na slobodata na koja ne se naviknati
27
Edmund Berk
i koja voop{to ne im dolikuva. Nema{e li da bide
popametno, moj skapocen Prijatelu, za vas da se
misli kako za dare`liva i galantna nacija, onaka
kako {to jas sekoga{ mislev; nacija koja, za `al,
dolgo bila zaveduvana so visokite i romanti~ni
~uvstva na vernost, ~est i lojalnost; da se misli
deka nastanite bile nepovolni za vas, no deka vie
ne ste robuvale na nitu eden nesloboden i servilen
poredok, tuku deka ste se rakovodele, so najposvetena
pokornost, spored principot na javniot duh i deka
ste ja obo`avale tokmu va{ata zemja, olicetvorena
vo li~nosta na va{iot kral? Ako se obidevte da
nè ubedite deka vo prividenieto na ovaa nesakana
gre{ka ste oti{le podaleku od va{ite mudri
predci, deka ste bile re{eni da gi prodol`ite
va{ite stari privilegii ~uvaj}i go duhot na va{ata
stara i na va{ata skore{na lojalnost i ~est, ili ako
poglednevte – nesigurni vo sebe i nesposobni jasno
da go raspoznaete re~isi vo celost izbri{aniot
zakon na va{ite predci – kon va{ite sosedi vo ovaa
zemja, kon onie koi gi bea za~uvale od is~eznuvawe
nekoga{nite principi i modeli na staroto
obi~ajno pravo vo Evropa, podobreno i adaptirano
vo soglasnost so nejzinata sega{na situacija –
ugleduvaj}i se na mudrite primeri – vie }e mu dadevte
na svetot novi primeri na mudrosta. Na toj na~in,
}e napravevte kauzata na slobodata da e dostojna za
po~it vo o~ite na sekoj razborit um vo sekoja nacija.
Zasekoga{ }e go zbri{evte despotizmot od zemjata,
poka`uvaj}i deka slobodata ne e samo pomirliva,
tuku i deka taa mu pomaga na zakonot samo dokolku
28
Temnata strana na revolucijata
dobro se skroti. Taka, }e imavte nerepresiven no,
sepak, produktiven prihod. Taka }e mo`e{e da cveta
trgovijata koja }e go sozdava{e takviot prihod.
]e imavte slobodno ustavno ureduvawe, mo}na
monarhija, disciplinirana armija, reformirano i
po~ituvano sve{tenstvo i skromno no, produhoveno
blagorodni{tvo da ja predvodi, a ne da ja okove
va{ata doblest. ]e imavte slobodoumen gra|anski
sloj koj }e se ugleduva{e na blagorodni{tvoto, a
toa samoto }e proizleguva{e od nego. ]e imavte
za{titen, zadovolen, trudoqubiv i poslu{en narod,
nau~en da ja bara i da ja prepoznava sre}ata {to
mo`e da se najde sekoga{ samo vo doblesta, bidej}i
tokmu vo nea le`i vistinskata moralna ednakvost na
~ove{tvoto. Nea ja nema vo onaa monstruozna fikcija
koja – budej}i la`ni idei i zaludni o~ekuvawa kaj
lu|eto {to se sudbinski predodredeni za ma~en pat
niz `ivotot – slu`i samo za da ja zagor~i i da ja
ote`ne onaa vistinska neednakvost koja nikoga{ ne
mo`e da se otstrani; i koja poredokot na gra|anskiot
`ivot ja vospostavuva kako pridobivka, ne samo
za onie koi mora da bidat ostaveni vo pot~ineta
polo`ba, tuku i za onie koi mo`e da gi izdigne do
poveli~estvena, no ne i posre}na polo`ba. Pred vas
be{e otvoren mazen i lesen pat do sre}ata i slavata,
kakov {to istorijata na svetot nema zabele`ano, no
vie poka`avte deka te{kotiite se dobri za lu|eto.
Presmetajte gi va{ite dobivki: poglednete {to se
dobiva so ovie ekstravagantni i drski {pekulacii
koi gi nau~ija va{ite lideri da gi preziraat site
nivni predci i site nivni sovremenici, pa, duri,
29
Edmund Berk
da se preziraat i sebesi, sè do onoj mig koga i samite
stanaa navistina dostojni za prezir. Sledej}i gi
ovie la`ni svetla, Francija ja kupi poni`uva~kata
nesre}a po povisoka cena od cenata {to sekoja
druga nacija ja plati za da dobie nedvosmisleni
blagoslovi! Francija ja kupi siroma{tijata so
zlostorstvo! Francija ne ja `rtvuva{e svojata
doblest vo imeto na interesot, tuku se otka`a od
svojot interes za da mo`e da ja prostituira svojata
doblest. Site drugi nacii po~naa so sozdavawe
nova vlada ili so reformirawe na starata, otkako
vostanovija ili, so pogolema to~nost, primenija
nekoi religiski obredi. Site drugi narodi gi
vtemelija gra|anskite slobodi vrz osnova na
poseriozno odnesuvawe i vrz osnova na sistemot na
postroga i ma{ka moralnost. Otkako Francija gi
ispu{ti dizginite na kralskiot avtoritet, taa ja
udvoi raspu{tenosta i neskrotlivata razvratnost
vo odnesuvaweto i bezobraznata bezbo`nost vo
mislewata i praktikite. Francija ja pro{iri seta
nesre}na rasipanost (koja, voobi~aeno, be{e bolest
na bogatstvoto i mo}ta) niz site sferi na `ivotot,
kako da prenesuva nekoja privilegija ili kako da
raspostila nekoja skriena pridobivka. Ova e eden
od novite principi na ednakvost vo Francija.
So pomo{ na perfidnosta na nejzinite voda~i,
Francija celosno go posramoti tonot na razumnoto
sovetuvawe vo kabinetite na princovite i, na toj
na~in, mu gi odzede najva`nite temi. Taa gi osveti
mra~nite i somnitelni maksimi na tiranskata
nevera i gi nau~i kralevite da treperat pred
30
Temnata strana na revolucijata
ona {to ottuka, pa natamu, }e go imenuvam kako
la`na verodostojnost na moralnite politi~ari.
Suverenite }e gi smetaat za potkopuva~i na nivnite
tronovi onie koi gi sovetuvaat bezgrani~no da
mu veruvaat na svojot narod; }e gi gledaat kako
predavnici koi imaat cel da gi uni{tat so toa {to
}e ja zavedat nivnata lesna i dobrodu{na priroda,
so somnitelni izgovori, da im dozvoli na hrabri i
bezverni lu|e da u~estvuvaat vo nivnoto vladeewe.
Duri i samo toa (ako nema{e i drugi raboti) e dovolno
nepopravliva nesre}a za vas i za ~ove{tvoto. Setete
se deka va{iot Parlament vo Pariz mu ka`a na
va{iot kral deka pri svikuvaweto na stale`ite
nema od {to da se pla{i osven od nivnata ~udovi{na
i neumerena revnost vo obezbeduvaweto poddr{ka za
tronot. Sega e pravedno tie lu|e da si go „podvijat
opa{ot”. Sega treba tie da si go ponesat svojot del
od odgovornosta za propasta {to nivnite soveti im
ja donesoa na vladetelot i na zemjata. Deklaraciite
polni so optimizam ja uspivaat vlasta pottiknu­vaj-­
}i ja nepromisleno da vletuva vo opasnite avanturi
na neproverenata politika; da gi zanemari onie
merki, podgotovki, onaa pretpazlivost koja ja
razlikuva dobrodu{nosta od slaboumnosta i bez koja
nitu eden ~ovek ne mo`e da odgovara za blagodatniot
ishod na sekoj apstrakten plan na vladata ili na
slobodata. Prenebregnuvaj}i go seto toa, tie vidoa
kako lekot za dr`avata se pretvora vo nejzin otrov.
Tie vidoa deka buntot na Francuzite protiv eden
umeren i zakonit monarh e ispolnet so pove}e bes,
navreda i gnev, otkolku buntot na koj i da bilo
31
Edmund Berk
drug narod koj se krenal protiv najnezakonitiot
uzurpator, ili protiv najkrvaviot tiranin. Tie im
se protivea na otstapkite i nivniot revolt be{e
naso~en kon za{titata; nivniot udar se streme{e
kon rakata koja{to dava{e milost, uslugi i za{tita.
Ova be{e neprirodno. Drugoto e vo red. Nivniot
uspeh za niv stana kazna. Zakonite bea ukinati,
sudovite bea rasformirani, industrijata be{e
bez sila, trgovijata umira{e, prihodite bea
neplateni, a lu|eto osiroma{eni; crkvata be{e
ograbena, a dr`avata ne be{e oslobodena od tovarot;
gra|anskata i voenata anarhija se pretvorija vo
poredok na Kralstvoto; sè {to be{e ~ove~ko i
bo`estveno mu be{e `rtvuvano na idolot na javnite
krediti, a posledica od toa be{e bankrotiraweto
na nacijata; i, kone~no, kako kruna na sè, se izdavaa
novi obvrznici so somnitelna i nesigurna vrednost
– diskreditirani hartii od vrednost na edna
bedna izmama i pita~ki grabe` bea dadeni kako
konvertibilna valuta za poddr{ka na imperijata,
namesto dvata golemi priznati vida kovani pari
(zlatnite i srebrenite), koi ja pretstavuvaat
trajnata i voobi~aena doverba na ~ove{tvoto,
parite {to is~eznaa i se skrija pod zemja od kade
{to dojdoa, koga principot na sopstvenosta, {to
niv gi sozdade, be{e sistemati~no urnat.
Dali bea potrebni site ovie u`asni ne{ta? Dali
bea tie neizbe`en rezultat od beznade`nata borba
na re{itelni patrioti, prisileni da gazat niz krv
i buna do tivkiot breg na mirnata i prosperitetna
sloboda? Ne! Nitu sli~no na toa! Urnatinite na
32
Temnata strana na revolucijata
Francija koi gi {okiraat na{ite ~uvstva, kade i
da go svrtime pogledot, ne se rezultat na gra|anska
vojna, tie se ta`ni no pou~ni spomenici na
izbrzaniot i neuk sovet, ponuden vo vreme na dlabok
mir. Tie go poka`uvaat liceto na edna bezobzirna
i drska vlast koja nikoj ne ja dovel pod pra{awe i
ne i dal nikakov otpor. Spored toa, lu|eto koi vaka
rasipni~ki go potro{ija skapocenoto bogatstvo na
nivnite zlostorstva, onie koi zdiveno ja napravija
ovaa ogromna zaguba na javnite zla (pri {to,
poslednata klada be{e rezervirana za kone~niot
spas na dr`avata) – vo svoeto napreduvawe ne naidoa,
re~isi, na nikakov otpor. Celiot niven mar{
li~e{e pove}e na triumfalna procesija otkolku
na vojna. Nivnata prethodnica vrve{e pred niv,
urivaj}i i gazej}i sè pred sebe. Nitu edna kapka od
nivnata krv ne be{e proleana za kauzata na zemjata
{to ja uni{tija. Za svoite proekti tie ne `rtvuvaa
ni{to pove}e od vrvca na ~evelot, dodeka go zatvoraa
kralot, dodeka gi ubivaa nivnite sogra|ani, kapej}i
gi vo solzi, frlaj}i gi vo siroma{tija i vo jadovi,
iljadnicite dostojni lu|e i dostojni semejstva.
Nivnata surovost ne be{e duri ni beden rezultat na
stravot.Taa be{e posledica na nivnoto ~uvstvo za
sovr{ena bezbednost vo odobruvawe na predavstvata,
grabe`ite, siluvawata, ubistvata, kole`ite i
po`arite niz celata nivna stradalni~ka zemja.
No pri~inata za seto toa be{e ednostavna u{te od
samiot po~etok.
33
Edmund Berk
(…)
Koga lu|eto so status i gi `rtvuvaat site idei za
dostoinstvo na edna ambicija koja, o~igledno, e bez
osnova, koga dejstvuvaat so prizemni instrumenti za
ostvaruvawe niski celi, celata struktura stanuva
niska i dolna. Zar ne se slu~uva ne{to takvo sega vo
Francija? Zar toa ne sozdava ne{to {to e dostojno
za prezir i e neslavno? Nekoj vid na podlost {to
preovladuva vo celokupnata politika? Ili, pak,
tendencija, vo sè {to se pravi, da se zgazat poedincite
i, zaedno so niv, dostoinstvoto i va`nosta na
dr`avata. Drugite revolucii gi predvodea li~nosti
koi gi osvedo~ija svoite ambicii so unapreduvawe
na dostoinstvoto na lu|eto ~ij mir go bea naru{ile,
dodeka se obiduvaa da napravat promeni, ili
navistina gi izvedoa promenite vo Komonveltot.
Toa bea lu|e so vizija. Nivnata cel be{e da vladeat,
a ne da ja uni{tat svojata zemja. Kako lu|e so
ogromen gra|anski i ogromen vojni~ki talent, iako
predizvikuvaa strav i trepet, tie, sepak, bea ukras
na svoeto vreme. Tie voop{to ne li~ea na evrejskite
trgovski posrednici i ne se natprevaruvaa me|u sebe
vo toa koj podobro }e ja izlekuva nivnata zemja (so
la`na cirkulacija na pari i obezvredneta hartija)
od u`asot i pusto{ot koj ja snajde po nivnite
izopa~eni soveti. Komplimentot {to na eden od
golemite lo{i lu|e od star kov (Oliver Kromvel) mu
go upatuva eden od negovite srodnici, omilen poet
od toa vreme, poka`uva {to, vsu{nost, zamisluval
34
Temnata strana na revolucijata
toj i {to, navistina, vo golema mera postignal,
uspe{no sproveduvaj}i ja svojata ambicija so ovie
stihovi:
Dodeka ti, miren, se vozdiga{, i dr`avata e vozvi{ena
Spokojna, dodeka ti ja menuva{;
Promeneta, kako golemata scena na svetot, koga bez buka
Sonceto {to se ra|a gi uni{tuva vulgarnite svetlini
na no}ta.7
Li~nostite kako Kromvel ne li~ele tolku
na uzurpatori na vlasta, kolku {to sakale da go
naglasat svoeto prirodno mesto vo op{testvoto.
Nivnoto izdignuvawe trebalo da go osvetli i da go
razubavi svetot. Tie gi pobedile svoite protivnici,
nadminuvaj}i gi so svojata bleskavost. Rakata koja
ja tresna zemjata kako angel na uni{tuvaweto, i gi
prenese silata i energijata pod koi taa strada{e. Ne
velam (Gospod da ~uva!), ne velam deka doblestite na
ovie lu|e bi trebalo da se razberat kako ramnote`a
na nivnite zlostorstva, no, sepak, tie, vo izvesna
smisla, bea korektiv na nivnite efekti. Takov
be{e, kako {to ve}e spomnav, na{iot Kromvel.
Takvi bea kaj vas lu|eto, kako {to se vojvodata od
Giz, Konde i Koliwi. Takvi bea lu|eto od kovot na
Ri{elje, koi i vo vreme na mir dejstvuvaa vo duhot na
gra|anskata vojna. Takvi bea va{ite Anri IV i Suli.
Tie bea podoblesni i srede pomalku somnitelni
okolnosti, no, sepak, `iveeja vo kontekst na
7 Edmund Valer, „Panegirik na mojot gospodar za{titnik” (vo
Dela, 1730 godina).
35
Edmund Berk
gra|anski nemiri i ne bea sosema neizvalkani od
niv. Za ~udewe e da se vidi kako Francija, koga
za mig uspea da zeme zdiv, mnogu brgu zakrepna i
iznikna od najdolgata i najstra{nata gra|anska
vojna8 kakva {to ne poznava{e nieden drug narod.
Zo{to? Zatoa {to Francuzite, i pokraj site svoi
masakri, ne ja ubija svesta vo svojata zemja. Tamu ne
bea zgasnati svesta za dostoinstvoto, blagorodnata
gordost, {irokogradoto ~uvstvo za slava i
natprevaruva~kiot duh. Naprotiv, seto toa be{e
pottiknato i rasplamteno. Kolku i da be{e dr`avata
razni{ana, nejzinite organi opstanaa. Pre`iveaja
site nagradi za ~est i doblest, site odlikuvawa i
po~esti. No, va{ata sega{na konfuzija, kako nekoja
~uma, go napa|a duri i izvorot na `ivotot. Vo
situacija koga treba da dejstvuva spored principot
na ~esta, sekoj ~ovek vo va{ata zemja e posramen i
poni`en i ne mo`e da razvie nikakvo ~uvstvo kon
`ivotot, osven tegobnata i poni`uva~ka gor~ina.
No, ovaa generacija brgu }e is~ezne. Slednata
generacija na blagorodni{tvoto }e nalikuva na
zanaet~ii i klovnovi, na lihvari i pramatari i
Evrei, koi sekoga{ }e bidat nivni sorabotnici,
a, ponekoga{, i nivni gospodari. Veruvajte mi,
Gospodine, onie koi se obiduvaat da gi izramnat
sloevite, nikoga{ ne uspevaat da gi izedna~at.
Vo site op{testva sostaveni od razli~ni sloevi
gra|ani, nekoi od niv moraat da bidat najvisoki.
Ottuka, onie koi izramnuvaat, samo go menuvaat i
go rasipuvaat prirodniot red na ne{tata, postavu­
8 Se misli na verskite vojni vo Francija vo 16 vek.
36
Temnata strana na revolucijata
vaj}i go vo vozduh ona {to, poradi cvrstinata na
strukturata, treba da bide na zemja. Zdru`enijata
na {iva~i i na drvodelci, od koi e sostavena
republikata (Pariskata, na primer), ne mo`at da i
bidat dorasnati na situacijata vo koja vie sosila se
obiduvate da gi turnete, koristej}i se so najlo{oto
od sè – so prisvojuvaweto na prirodnite prava.
Pri otvoraweto na Sobranieto na stale`ite,
kancelarot na Francija, obra}aj}i se so eden
rasko{en oratorski ton, re~e deka site zanimawa
se ~esni. Nema{e da bide daleku od vistinata ako
misle{e samo na toa deka niedno ~esno vrabotuvawe
ne e sramno. No, ako tvrdime deka sekoe zanimawe
e ~esno, samo po sebe se podrazbira deka mu
dodeluvame obele`je {to mu odi vo prilog. Rabotata
na frizerot ili na sve}arot ne mo`e da se smeta
za pra{awe na ~esta – a i da ne zboruvam za redica
drugi zanimawa koi podrazbiraat sluguvawe. Lu|eto
koi mu pripa|aat na ovoj sloj ne bi trebalo da bidat
ugnetuvani od dr`avata, no, od druga strana, dr`avata
strada ako na ovie lu|e im se dozvoli da vladeat,
bilo individualno, bilo kolektivno. Vie mislite
deka na toj na~in se borite protiv predrasudite, no,
vsu{nost, vie vojuvate so prirodata.
Drag moj Gospodine, jas ne mislam deka vie imate
preterano sitni~av ili, pak, preterano tesnograd
duh koj, za sekoja op{ta opservacija ili za sekoe
~uvstvo, bi baral eksplicitni detali za korektivite
i isklu~ocite, za koi razumno se pretpostavuva deka
se vklu~eni vo site op{ti predlozi koi doa|aat od
razbrani lu|e. Sigurno ne zamisluvate deka jas bi
37
Edmund Berk
sakal da gi svedam vlasta, avtoritetot i ugledot na
krvno srodstvo, na imiwa ili tituli. Ne, Gospodine.
Nema drugi kvalifikacii za upravuvaweto, osven
doblesta i mudrosta, bilo da se tie realni ili
pretpostaveni. Kade i da se nao|aat, tie go imaat
nebesniot paso{ za ~ovekovoto mesto i ~ovekovata
~est, vo sekoja dr`ava, vo sekoja situacija, profesija
ili vo sekoj zanaet. Te{ko na onaa zemja koja bezumno
i bezbo`no gi otfrla uslugite na talentite i
doblestite – gra|anski, voeni ili verski – koi
postojat za da ja razubavat i da i slu`at; i na toj
na~in, go frla vo temnina seto ona {to treba da
{iri slava i svetlina. Te{ko i na onaa zemja koja,
pa|aj}i vo drugata sprotivnost, smeta deka lo{oto
obrazovanie, inferiornite i ograni~eni pogledi
na ne{tata, odvratniot plateni~ki zanaet imaat
prednost nad pravoto za vladeewe. Sè treba da mu
bide dostapno sekomu, no ne bez odgovornost. Vo edna
vlada koja se zanimava so opse`na problematika, ne
mo`e da bide dobro nitu edno rotirawe, nitu edno
imenuvawe, ili nitu eden izbor {to se pravi spored
principot na `repka. Zatoa {to takvite principi
ne se stremat, nitu direktno nitu indirektno, da go
izberat ~ovekot koj i e posveten na dol`nosta nitu,
pak, ednoto i drugoto zaemno da gi prisposobat. Ne
se kolebam da ka`am deka patot od bednata polo`ba,
pa sè do visokiot status i vlasta, ne treba da bide
premnogu lesen nitu, pak, preterano da zavisi od
vostanoveniot tek. Duri i ako retkata doblest e
najretkoto od site retki ne{ta, taa, sepak, treba
da pomine niz nekoj vid proba. Hramot na ~esta
38
Temnata strana na revolucijata
treba da se izgradi vrz temelite na vozvi{enosta.
Ako doblesta gi otvora negovite porti, neka bide
zapomnato, isto taka, deka taa ne mo`e so ni{to da
se isproba, osven so te{kotii i so borba.
(…)
Ako gra|anskoto op{testvo e fidanka na
konvencijata, toga{ konvencijata mora da bide
zakon na toa op{testvo. Taa konvencija mora da gi
ograni~uva i da gi vidoizmenuva site instancii
na ustavnoto ureduvawe {to se formiraat vo
soglasnost so nea. Sekoj vid zakonodavna, sudska
ili izvr{na vlast e nejzino delo. Tie ne mo`at da
postojat vo nitu edna druga sostojba na ne{tata; i,
zar mo`e nekoj ~ovek vrz osnova na konvenciite na
gra|anskoto op{testvo da bara prava koi voop{to i
ne go pretpostavuvaat negovoto postoewe, prava koi
apsolutno mu se tu|i na toa op{testvo? Eden od prvite
motivi na gra|anskoto op{testvo koj se pretvora
vo edno od negovite fundamentalni pravila e deka
nitu eden ~ovek ne treba da bide sudija za svojot
sopstven slu~aj. So ova, sekoja li~nost vedna{ se
li{uva od prvoto fundamentalno pravo na ~ovek
koj{to ne e obvrzan so dogovor, da presuduva sam
za sebe i da go zastapuva sopstveniot slu~aj. Toj se
otka`uva od site prava da upravuva so sebe. Na ovoj
na~in, toj vo ogromna mera se otka`uva od pravoto
na samoodbrana, odnosno, od prvoto prirodno pravo.
Lu|eto ne mo`at da gi u`ivaat istovremeno pravata
na negra|anskata i na gra|anskata dr`ava. Za da mo`e
39
Edmund Berk
da ja ostvari pravdata, ~ovekot mora da se otka`e od
pravoto da opredeli {to e, vsu{nost, pravdata, vo
onie ne{ta koi za nego imaat najgolema va`nost. Za
da mo`e da osiguri malku sloboda, toj i se prepu{ta
na verata vo nejzinata celost.
Vladata ne se formira vrz osnova na prirodnite
prava koi mo`at da postojat i, navistina, postojat
celosno nezavisno od nea; tie postojat so mnogu
pogolema jasnotija i vo mnogu pogolem stepen na
apstraktno sovr{enstvo; no, nivnoto apstraktno
sovr{enstvo e nivniot prakti~en defekt. Imaj}i
go pravoto na sè, tie sakaat sè. Vladata e majstorski
izum na ~ovekovata mudrost koj im slu`i na lu|eto
za obezbeduvawe na nivnite potrebi. Lu|eto
imaat pravo ovie potrebi da im se obezbedat so
ovaa mudrost. Pome|u ovie potrebi, gra|anskoto
op{testvo treba da ja zeme predvid i potrebata
za zadovolitelno ograni~uvawe na ~ovekovite
strasti. Op{testvoto bara da bidat pot~ineti
ne samo strastite na poedinecot, tuku duri i vo
masata kako celost, isto kako i kaj poedincite,
sklonostite na lu|eto ~estopati da se popre~uvaat,
nivnata volja da se kontrolira i nivnite strasti
da se ograni~at. Ova edinstveno mo`e da se stori so
sila koja proizleguva od samite niv; toa ne mo`e
da se dostigne so izvr{uvawe op{testvena funkcija
koja e pot~ineta na taa volja i na tie strasti {to,
vsu{nost, e obvrzana da gi zauzdi i da gi skroti. Vo
ovaa smisla, ograni~uvawata {to im se nametnuvaat
na lu|eto, kako i nivnite slobodi treba da se smetaat
za nivni prava. No so ogled na toa {to slobodite
40
Temnata strana na revolucijata
i ograni~uvawata variraat zaedno so vremeto i
okolnostite i, pod nivno vlijanie, postojano se
menuvaat, tie ne mo`at da se utvrdat so niedno
apstraktno pravilo. Ottuka, sosema e budalesto za
niv da se diskutira vrz osnova na toj princip.
Od momentot koga se namaluva ne{to od
kvantumot prava na ~ovekot da upravuva samiot so
sebe i koga se dozvoluva kakvo i da bilo ve{ta~ki
utvrdeno pozitivno ograni~uvawe na tie prava, od
toj moment celata organizacija na vladata po~nuva
da se razgleduva kako prakti~en problem. Poradi
ova, ustrojuvaweto na dr`avata i soodvetnoto
rasporeduvawe na mo}ta se isklu~itelno delikatni
i najkomplikuvani ve{tini. Toa bara dlaboko
poznavawe na ~ovekovata priroda i na ~ovekovite
potrebi, kako i poznavawe na rabotite koi gi
olesnuvaat ili gi popre~uvaat razli~nite celi {to
treba da se ostvarat niz mehanizmite na gra|anskite
institucii. Dr`avata mora da ima izvori na sila,
no i lekovi za svoite bolesti. Kakva e polzata od
raspravata za ~ovekovoto apstraktno pravo na hrana
ili na lekovi? Pra{aweto e na koj na~in tie se
obezbeduvaat i se prepi{uvaat. Vo taa smisla, jas
sekoga{ }e sovetuvam da se povika na pomo{ eden
farmer ili eden lekar, a ne profesor po metafizika.
Naukata za gradewe na edna politi~ka zaednica,
za nejzinoto obnovuvawe ili reformirawe, kako i
sekoja druga eksperimentalna nauka, ne mo`e da se
izu~uva a priori. Kratkoto iskustvo ne mo`e da nè
podu~i vo taa prakti~na nauka, zatoa {to realnite
efekti na moralnite pri~ini ne se sekoga{
41
Edmund Berk
neposredni; zatoa {to onoj efekt koj, na prv pogled
e mo`ebi, {teten, ponatamu mo`e da se poka`e kako
odli~en; isto taka, odli~nosta mo`e da proizleze
od efekti koi na po~etokot se poka`ale kako
nepovolni. Se slu~uva i sprotivnoto: mnogu povolni
planovi so osobeno prijaten po~etok, ~estopati,
zavr{uvaat na sramen i `alosen na~in. ^estopati,
vo dr`avite postojat nekoi nejasni i re~isi
prikrieni pri~ini, ne{ta koi na prv pogled se
~inat bezna~ajni, no od koi mo`e, na najsu{testven
na~in, da zavisi napredokot ili nazaduvaweto
na dr`avite. Naukata za vladeeweto e samata po
sebe prakti~na i naso~ena kon prakti~ni celi.
Taa bara ogromno iskustvo, pogolemo od ona so koe
~ovekot mo`e da se zdobie vo tekot na eden ~ove~ki
`ivot, pa kolku i da e toj mudar i pronikliv. Zatoa,
lu|eto treba da bidat beskrajno pretpazlivi koga se
vpu{taat vo urivaweto na edno zdanie koe so vekovi,
vo soodveten stepen, odgovaralo na obi~nite celi
na op{testvoto – ili koga trgnuvaat vo negovata
povtorna izgradba, bez pritoa, da imaat o~igledni
modeli i obrasci koi bi ja poka`ale negovata
poleznost.
Koga ovie metafizi~ki prava vleguvaat vo
zaedni~kiot `ivot kako zraci svetlina koi se
probivaat vo gusta sredina, tie, spored zakonite
na prirodata, se prekr{uvaat od nivnata prava
linija. Navistina, vo sevkupnata i kompleksna
masa na ~ove~ki strasti i interesi, primitivnite
prava na ~ovekot podrazbiraat takva raznolikost
na prekr{uvawa i refleksii, {to stanuva
42
Temnata strana na revolucijata
apsurdno da se zboruva za niv kako za ne{to {to
prodol`uva vo ednostavnosta na nivniot po~eten
pravec. Prirodata na ~ovekot e komplikuvana;
op{testvenite fenomeni se kompleksni vo
najgolemata mo`na mera; spored toa, nitu edno
ednostavno rasporeduvawe ili upravuvawe na
mo}­ta ne mo`e da bide soodvetno nitu na ~ovekovata
priroda, nitu na kvalitetot na negovite raboti.
Koga slu{am za ednostavnosta na majstoriite koi
se stremat kon nekoe novo politi~ko ureduvawe i se
falat so nego, jas ne gubam ni{to ako zaklu~am deka
nivnite sozdava~i ni{to ne znaat za sopstveniot
zanaet ili, pak, deka se sosema neodgovorni vo
odnos na nivnata dol`nost. Ednostavnite vladi
se defektni vo svojata osnova, da ne ka`am ne{to
polo{o. Ako razmisluvate za op{testvoto od samo
edna gledna to~ka, site ovie ednostavni na~ini
na politi~ko ureduvawe ve zarobuvaat so svojata
privle~nost. Vsu{nost, sekoj od ovie na~ini i
odgovara samo na svojata cel mnogu posovr{eno,
otkolku {to pokompleksniot na~in mo`e da
odgovori na site negovi kompleksni barawa. No,
podobro e celosta da ne bide sovr{eno re{ena i da
ima nekoi anomalii, otkolku nekoi nejzini delovi
da bidat uredeni so golema to~nost, a drugi da bidat
sosema zanemareni ili duri materijalno o{teteni
so prekumernata gri`a za nekoj omilen del.
Site bo`emni prava na ovie teoreti~ari se,
vsu{nost, krajnosti i vo istata onaa mera vo koja
se metafizi~ki to~ni, tie se moralno i politi~ki
la`ni. Pravata na ~ovekot se nao|aat vo nekoja
43
Edmund Berk
sredina: nevozmo`no e da se definiraat, no ne
e nevozmo`no da bidat prepoznaeni. Pravata na
lu|eto vo vladite se nivni prednosti i tie ~estopati
se nao|aat vo ramnote`ata pome|u razli~nite dobra,
ponekoga{, vo kompromisite pome|u dobroto i
zloto, a, ponekoga{, pome|u dve zla. Politi~kiot
rezon e, vo su{tina, princip na moralno, a ne na
metafizi~ko ili na matemati~ko presmetuvawe:
sobirawe, odzemawe, mno`ewe i delewe, na
vistinski moralni denominacii.
Spored ovie teoreti~ari, pravoto na lu|eto
re~isi sekoga{ e sofisti~ki izme{ano so nivnata
vlast. Pogolemiot del na zaednicata, koga i da e
vo sostojba da dejstvuva, voop{to ne se sre}ava so
vistinski otpor. No sè dodeka vlasta i pravoto se
edno i isto, celata zaednica nema prava koi ne se
vo soglasnost so doblesta, a prva od site doblesti
e razumnosta. Lu|eto nemaat pravo na ona {to ne e
razumno i na ona {to ne e vo nivna korist, no, kako
{to dobro ka`al eden interesen pisatel, Liceat perire poetis9, koga eden od niv, kako {to se raska`uva,
ladnokrvno skoknal vo plamenot na vulkanskata
erupcija Ardentum frigidus Aetnam insiluit.10
Smetam deka takvata zabava e poprvo neopravdana
poetska sloboda otkolku edno od ovlastuvawata na
9 Na poetite im e dozvoleno da zaginat, poznata sentencija
prezemena od Poetska umetnost (Ars Poetica) na Horatij.
10 Ladnokrvno skoknal vo ognenata Etna, stanuva zbor za Empedokle koj, spored legendata, skoknal vo kraterot na vulkanot
Etna, a od nego ostanale samo bronzenite sandali. Ovaa legen­
da mnogu rano go obvila negoviot lik, no toj vsu{nost bil
filozof na prirodata i lekar, koj `iveel vo 5 vek pr.n.e. na
dene{na Sicilija.
44
Temnata strana na revolucijata
Parnas; i nezavisno od toa dali toj {to izbira da
go praktikuva takvoto pravo e poet, sve{tenik ili
politi~ar, mislam deka pomudrite misli (zatoa
{to se pomilosrdni) }e me nateraa, pred sè, da go
spasam ~ovekot, a ne da gi ~uvam negovite bronzeni
sandali kako spomenici na negovata ludost.
Ako lu|eto ne se zasramat od na~inot na koj denes
go slavat toj nastan, so vidot na godi{nite besedi
na koi se odnesuva golem del od ova {to go pi{uvam,
nivnite principi }e bidat iznevereni i tie }e
bidat li{eni od pridobivkite na revolucijata {to
ja odbele`uvaat. Vi priznavam drag Gospodine, deka
nikoga{ ne sum go sakal ova postojano zboruvawe
za otpor i za revolucija, kako {to ne sum ja sakal
praktikata spored koja lekot {to treba da mu se dava
na ustavot samo vo ekstremni slu~ai se pretvora
vo dnevno sleduvawe na leb. Takvata praktika
voobi~aeniot `ivot na op{testvoto go pretvora vo
hroni~no bolen: se zemaat periodi~ni dozi na `ivin
sublimat i se goltaat sredstva za predizvikuvawe na
na{ata qubov kon slobodata.
Vakvata zloupotreba na lekot koja stanala
voobi~aena, so vulgarnoto i sramno koristewe go
oslabnuva i go istro{uva izvorot na onoj duh koj
treba da se primenuva vo isklu~itelni okolnosti.
Vo najmirniot period na rimskoto ropstvo temite
na tiranoubistvoto bile del od obi~nite ve`bi
na mom~iwata v u~ili{te – cum perimit saevos
classis numerosa tyrannos11. Pri edna normalna
11 Koga mnogubrojnata klasa }e gi uni{ti surovite tirani,
prezemeno od Satires, VII, 151 na Juvenal.
45
Edmund Berk
sostojba na ne{tata, vo zemja kakva {to e na{ata,
toa sozdava najlo{i efekti, duri i vo odnos na onaa
sloboda {to ja zloupotrebuva so raspu{tenosta
na ekstravagantnata {pekulacija. Re~isi site
republikanci od moeto vreme koi imaat visoko
poteklo, za kratko vreme stanaa najposveteni, dobro
izve`bani dvorjani. Naskoro tie go napu{tija
dosadniot, umereniot, no prakti~en otpor kon onie
me|u nas koi, vo gordosta i opienosta so sopstvenite
teorii, gi omalova`uvaa kako ne mnogu podobri od
torievcite. Se razbira, hipokrizijata voshituva
so najvozvi{enite {pekulacii za{to taa i onaka
nikoga{ nema namera da odi otade {pekulacijata, pa
ni{to ne ja ~ini da ja napravi veli~enstvena. No duri
i vo slu~aite koga vo ovie bombasti~ni {pekulacii
mo`e{e da se nazre pove}e lekomislenost otkolku
izmama, temata be{e vo golema mera istata. Koga
ovie profesori }e sfatat deka nivnite ekstremni
principi ne se primenlivi vo slu~ai koi baraat
samo kvalifikuvan, ili, da re~am, gra|anski i
praven otpor, tie, vo takvite situacii, voop{to
ne go upotrebuvaat toj otpor. Za niv postoi vojna
i revolucija, ili ni{to. Nao|aj}i deka nivnite
politi~ki planovi ne se prisposobeni na sostojbite
vo svetot vo koj `iveat, tie ~estopati go sfa}aat
premnogu lesno sekoj javen princip i od svoja strana
se podgotveni, zaradi nekoj trivijalen interes, da
go napu{tat ona, {to spored nivnoto mislewe, nema
nekoja golema vrednost. Navistina, nekoi od niv
imaat postabilni i poistrajni prirodi, no ovie se
revnosni politi~ari nadvor od Parlamentot koi
46
Temnata strana na revolucijata
re~isi ni{to ne gi doveduva vo isku{enie da gi
napu{tat nivnite omileni proekti. Tie postojano
imaat predvid nekoi promeni vo crkvata ili vo
dr`avata, ili, pak, vo dvete. Koga e takov slu~ajot,
tie se sekoga{ lo{i gra|ani i sovr{eno nesigurni
vrski. Za{to, so ogled na toa {to smetaat deka
nivnite sopstveni bombasti~ni proekti imaat
beskone~na vrednost i deka aktuelnoto ureduvawe na
dr`avata ne e dostojno za nikakva po~it, tie se vo
najmala raka, ramnodu{ni kon nea. Tie ne gledaat
nikakva vrednost vo dobroto i nikakov nedostatok
vo lo{oto upravuvawe so javnite raboti; tie pove}e
sakaat da u`ivaat vo poslednovo, kako vo ne{to {to
e popovolno za revolucijata. Tie ne gledaat
nikakva vrednost nitu nedostatok vo koj i da bilo
~ovek, vo koja i da bilo akcija, ili vo koj i da bilo
politi~ki princip, osven vo onaa mera vo koja tie
gi pottiknuvaat ili gi zabavuvaat nivnite planovi
za promena: ottuka, tie edna{ se zanimavaat so
najnasilniot i najrastegnat prerogativ, a drugpat
so besmislenite demokratski idei na slobodata,
i pominuvaat od ednoto do drugoto bez voop{to
da imaat obzir kon kauzata, kon li~nosta ili kon
partijata.
Vie vo Francija sega ste vo krizata na revo­
lucijata i vo preminuvaweto od edna forma na
vladeewe vo druga i, spored toa, ne mo`ete da go
vidite takviot karakter na lu|eto vo sosema istata
situacija vo koja nie go gledame vo ovaa zemja. Kaj
nas toj e militanten, a kaj vas e pobedni~ki i vie
znaete kako toj mo`e da dejstvuva koga negovata
47
Edmund Berk
mo} e srazmerna so negovata volja. Ne bi trebalo
da gi ograni~am tie opservacii na koja i da bilo
kategorija, no ne bi trebalo nitu site lu|e od
razli~ni kategorii da gi vnesam vo niv. Ne, daleku
od toa. Jas sum isto tolku nesposoben za edna takva
nepravda kolku {to ne sum sposoben da gi odr`uvam
odnosite so onie ~ii principi se ekstremni i koi,
vo imeto na verata ne u~at na ni{to drugo, osven na
luda i opasna politika. Najlo{a od tie politiki na
revolucijata e ovaa: tie gi ~eli~at i gi stvrdnuvaat
gradite za da gi podgotvat za o~ajni~ki udari koi
ponekoga{ se upotrebuvaat vo krajni prigodi. No,
bidej}i vakvite prigodi mo`e nikoga{ da ne se
sozdadat, umot neopravdano se valka, a moralnite
~uvstva mnogu stradaat koga zad odrekuvaweto ne stoi
niedna politi~ka pri~ina. Ovoj vid lu|e se tolku
vozneseni so svoite teorii za pravata na ~ovekot,
{to sosema ja zaboravile ~ovekovata priroda. Bez
da otvorat barem eden nov pat kon razbiraweto,
tie uspeale da gi zaprat onie pati{ta koi vodat
kon srceto. Site pravilni simpatii od srceto na
~ovekot ovie lu|e gi iskrivokol~ile vo sebesi i vo
site onie koi gi sledat.
(...)
Koi se tie {to im se voshituvaat i od dnoto
na srceto se privrzuvaat za nacionalnite
pretstavni~ki sobori, no moraat, so u`as i gadewe
da se svrtat od vakvata profana burleska, od
vakvoto gnasno iskrivokol~uvawe na edna sveta
48
Temnata strana na revolucijata
institucija? I na qubitelite na monarhijata i
na qubitelite na republikata mora da im se gadi
od toa. I ~lenovite na va{iot Parlament sigurno
stenkaat pod tiranijata poradi toa {to ne im nosi
nikakva mo} za upravuvawe, sosema malku polza, a
najmnogu od sè – na site im nosi sram. Siguren sum
vo toa deka mnogumina od ~lenovite koi duri go
so~inuvaat i mnozinstvoto na toj sobor, mora da se
~uvstvuvaat isto kako i jas, nezavisno od aplauzite na
Revolucionernoto dru{tvo. – Beden kral! – Beden
Parlament! Kolku li mora da bide toa Sobranie
nemo skandalizirano od onie svoi ~lenovi koi
mo`at da ka`at „kolku ubav den” za denot koj izgledal
kako sonceto da e zbri{ano od neboto12! Kolku li
tie lu|e mora da se ogor~eni vo du{ata slu{aj}i
gi drugite koi mislele oti e dobro da objavat deka
„brodot na dr`avata }e letne napred kon obnovata
so pogolema brzina otkoga i da e”, gonet od silnata
bura na predavstvata i ubistvata koi mu prethodea
na triumfot na na{iot propovednik! [to li mora
da ~uvstvuvale dodeka so trpeliva nadvore{nost, a
so ogor~ena vnatre{nost, slu{ale za masakrot na
nedol`nite gospoda vo nivnite domovi, slu{ale
deka „proleanata krv ne bila naj~istata”? [to
li mora da ~uvstvuvale opsednati od site strani
so poplaki za nemirite koi od temel ja potresoa
nivnata zemja, prinudeni ladnokrvno da im ka`at
na onie koi se `alat, deka tie se pod za{titata
na zakonot i deka }e mu se obratat na kralot (na
12 „un beau jour” – izrazot se odnesuva na 6 oktomvri 1789 godina,
denot na Francuskata revolucija.
49
Edmund Berk
zarobeniot kral) da naredi da se sprovedat zakonite
zaradi nivna za{tita; koga zarobenite ministri na
toj, zatvoren kral, formalno objavile deka ve}e ne
postoi nitu zakon, nitu avtoritet, nitu, pak, vlast
koja }e gi za{titi? [to li mora da ~uvstvuvale koga
bile prinudeni, kako ~estitka za ovaa nova godina,
da pobaraat od svojot zaroben kral da go zaboravi
burniot period od prethodnata godina za smetka na
golemoto dobro koe toj navodno, trebalo da mu go
obezbedi na svojot narod; za ~ie celosno ostvaruvawe
tie go odlo`ile prakti~noto doka`uvawe na nivnata
lojalnost, uveruvaj}i go deka }e mu se pokorat toga{
koga toj ve}e nema da ima nikakov avtoritet za da im
zapoveda.
Ova obra}awe sigurno be{e napraveno so
mnogu dobra volja i qubov. No pome|u revoluciite
vo Francija, mora da se smeta i na edna zna~ajna
revolucija vo nivnite idei za u~tivosta. Vie, od
drugata strana na Kanalot, za nas vo Anglija zboruvate
deka manirite gi u~ime od vas, od vtora raka i deka
na{eto odnesuvawe go oblekuvame vo francuskite
drebolii. Duri i da e taka, nie sme u{te vo starata
krojka i ne sme i se prisposobile na novata pariska
moda na ubavo odnesuvawe, za da pomislime deka sme
izlegle qubezni na najprefinet na~in ako na nekoj
koj do`iveal najgolemo poni`uvawe na zemjata mu
ka`eme (bilo vo forma na so~uvstvo, ili vo forma
na ~estitka) deka golemite javni dobra }e proizlezat
od ubistvata na negovite slugi, obidite za ubistvo
vrz nego i vrz negovata `ena, kako i od ma~ewata,
sramot i poni`uvawata {to li~no toj gi iskusil.
50
Temnata strana na revolucijata
Toa e takva lo{a uteha {to duri i sve{tenikot od
Wugejt bi bil premnogu human za da mu ja ponudi
na zlostornik koj se nao|a pod besilka. Treba{e da
pomislam deka xelatot na Pariz, sega koga stekna
tolkava sloboda preku glasovite od Nacionalnoto
sobranie, koga mu e dodelen negoviot rang i grb
vo Heraldskiot kolex za pravata na ~ovekot,
}e bide premnogu velikodu{en, premnogu galanten
~ovek, tolku ispolnet so smislata za negovoto novo
dostoinstvo, za da ja upotrebi taa zajadliva uteha
na koja i da e od li~nostite koja poradi navreda
na narodot mo`e da ja najde pod rakata na negovata
izvr{na mo}.
^ovekot na koj vaka mu laskaat e navistina
propadnat. Vaka podgotvenata smiruva~ka goltka
na zaboravot e dobro presmetana za da ja za~uva
`ol~nata budnost i da go hrani `iviot ~ir na
razjadenoto se}avawe. Taka da mu se dade nekomu
opojniot napitok na amnestijata, zasolen so site
sostojki na prezir i sram, podrazbira, namesto
„melemot za raneti du{i”, do negovite usni da
se dopre {oljata na ~ove~ka mizerija i toj da se
prisili da ja ispie do dnoto.
Kralot na Francija verojatno }e nastojuva da gi
zaboravi tie nastani i taa ~estitka otstapuvaj}i
pred pri~ini koi se isto tolku silni kolku i onie
{to vnimatelno se izlo`eni vo novogodi{nata
~estitka. No istorijata koja trajno gi ~uva zapisite za
sè {to pravime i najstrogo sudi za postapkite na site
razli~ni vladeteli, nema da gi zaboravi nitu ovie
nastani, nitu erata na ovaa liberalna elegantnost
51
Edmund Berk
vo me|usebnite vrski na ~ove{tvoto. Vo istorijata
}e ostane zapi{ano deka utroto na 6 oktomvri 1789
godina, kralot i kralicata na Francija, po cel
eden den poln so konfuzija, voznemirenost, u`asi
i kole`i, otkako javno im bila vetena sigurnosta,
i se prepu{tile na prirodnata potreba za odmor i
legnale da si po~inat nekolku ~asovi, obzemeni so
nemir i taga. Najprvin kralicata bila razbudena
od son koga go ~ula glasot na stra`arot kraj vratata
koj i doviknal da se spasuva so begstvo. Toa bil
posledniot dokaz za vernost {to stra`arot mo`el
da i go dade, bidej}i tie bile re~isi vrz nego i za
mig toj padnal zaklan. Tolpata svirepi nasilnici i
ubijci, so negovata krv na racete, vletala vo odaite
na kralicata i so iljadnici udari na bajonetite i
no`evite go izdup~ila krevetot od kade {to ovaa
kutra `ena odvaj imala vreme da skokne i da istr~a
re~isi gola i niz hodnici nepoznati za ubijcite, i
da izbega baraj}i zasolni{te padnata ni~kum pred
nozete na svojot kral i ma`, koj, ni za mig, ne mo`el
da bide siguren nitu za sopstveniot `ivot.
Da ka`eme samo tolku deka ovoj kral, kralicata
i nivnite mali deca (koi vo nekoe drugo vreme bi
gi pretstavuvale gordosta i nade`ta na golemiot
i dare`liv narod) toga{ bea prinudeni da go
napu{tat svetiot prostor na najrasko{nata palata
vo svetot, {to ja ostavija potopena vo krv, zagadena
od kole`ite i poslana so rasfrleni ekstremiteti
i so osakateni tela. Od tuka tie bea odneseni vo
prestolninata na nivnoto kralstvo. Od toj razbluden
kole`, so ni{to ne predizvikan i sproveden bez
52
Temnata strana na revolucijata
otpor vrz pretstavnicite na kralskata garda,
koja be{e sostavena od gospoda po ra|awe i spored
semejno poteklo, bea izdvoeni dvajca. Ovie dvajca
blagorodnici bea surovo i javno dovle~kani do
trupecot vo glavniot dvor na palatata kade {to
im bea otse~eni glavite, a od seto toa se napravi
parada na izvr{uvawe na nekakva bo`emna pravda.
Potoa nivnite glavi, nabodeni na kopja, bea staveni
na ~elo na kolonata, dodeka zarobenoto kralsko
semejstvo ja slede{e povorkata, poleka dvi`ej}i
se napred, srede stra{nite krikovi i piskotnici,
srede izbezumenite tanci i sramnite navredi i site
neiska`livi grozotii na furiite od pekolot, {to
se pojavija vo izvrteniot oblik na najzlobni `eni.
Otkako bea prinudeni da po~uvstvuvaat ne{to {to
e postra{no i od gor~inata na smrtta niz bavnoto
i ma~no, {est~asovno patuvawe od dvanaeset milji,
gi smestija vo edna od starite pariski palati, sega
pretvorena vo Bastilja za kralevi, pod stra`ata
na istite onie vojnici od koi be{e sostavena taa
triumfalna kolona.
Vakov li e triumfot na koj treba da mu se
posvetuvaat oltari? Vakov li e triumfot koj treba
da se ~estvuva so blagodarnost i da mu se daruva
na bo`estvenoto ~ove{tvo so strasni molitvi i
so izblici na voodu{evenost? Ve uveruvam deka
tebanskite i trakiskite orgii {to se izvedoa vo
Francija i na koi im se rakopleska{e edinstveno vo
stariot evrejski kvart, go pottiknuvaat proro~kiot
entuzijazam vo umovite na malkumina vo ova
53
Edmund Berk
Kralstvo; iako svetecot i apostolot13 koj mo`ebi
ima{e svoi sopstveni otkrovenija i koj tolku
celosno gi pobedi site lo{i sueverija na svoeto
srce, mo`ebi mislel deka toa e pobo`no i umesno za
sporedba so vleguvaweto na Hristos Spasitelot vo
svetot, koe vo svetiot hram go proglasi presvetiot
mudrec, i toa kratko pred glasot na angelite da
im go najavi nego na pastirite, vo nivnata tivka
nevinost.
Vo prvo vreme, nemav na~in da si go objasnam
vakviot napad na nekontroliran zanes. Navistina,
znaev deka postojat nekoi tipovi lu|e koi im se
nasladuvaat na stradawata na monarsite. Ima{e
razmisluvawa koi mo`ea da pomognat vakviot
apetit da se ~uva vnatre vo nekoi granici na
umerenosta. No, koga po~nav da razmisluvam za edna
opredelena okolnost, bev prinuden da priznaam
deka na Dru{tvoto treba{e da mu se dade golem
popust i deka isku{enieto bilo premnogu silno za
obi~noto pravo na odlu~uvawe. Mislam deka, Io Paean14 na triumfot, `iviot krik koj povikuva{e „site
biskupi da bidat obeseni na kandelabrite”, mo`ebi
izrodi izblik na voodu{evuvawe za predvidenite
posledici od ovoj „sre}en” den. Dozvoluvam, pri
edno tolkavo voodu{evuvawe malku da se otstapi
od razboritosta. Dozvoluvam ovoj prorok da ispee
himni na radost i blagodarnost po povod nastanot
koj izgleda kako predvesnik na Mileniumot i na
13 Berk povtorno upatuva na Prajs.
14 Formalen izraz za pofalba, voobi~aeno izgovarana vo Grcija
za se mu se irazi blagodarnost na nekoe bo`estvo.
54
Temnata strana na revolucijata
zamislenata petta monarhija, vo urivaweto na site
crkovni ustanovi. Me|utoa, srede celata ovaa radost
ima{e (kako {to ima i vo site ~ove~ki raboti)
ne{to {to ja stava{e na proba trpelivosta na ovie
ugledni gospoda i {to go doveduva{e vo isku{enie
dolgoto stradawe na nivnata vera. Ubistvoto na
kralot, na kralicata i na nivnoto dete ne se slu~i
poradi drugi povolni okolnosti vo ovoj „ubav den”.
Ne se slu~i nitu ubistvoto na biskupite, iako
mnogumina go posakuvaa vo nivnite glasni molitvi.
Za volja na vistinata, grupata za kraloubistvo i za
grozomorni kole`i be{e drsko isplanirana, no
samo isplanirana. Vo ovaa golema istoriska drama
na masakrot na nevinite, nea ja ostavija nedovr{ena.
Ostanuva da se vidi koe }e bide toa silno pero i toj
golem majstor od {kolata za ~ovekovite prava koj
}e ja dovr{i ovaa drama. Ova vreme sè u{te ne gi
dosegnalo celosno pridobivkite od ra{irenosta na
znaeweto koe gi potkopuva sueverieto i gre{kite;
i kralot na Francija posakuva u{te edno ili dve
ne{ta, da mu gi ostavi na zaboravot, zemaj}i go
predvid seto dobro koe }e proizleze od negovite
sopstveni stradawa i od patriotskite zlostorstva
na prosvetenoto doba.
(…)
No, vlasta, koja i da e, sekoga{ }e go pre`ivee
udarot vo koj is~eznuvaat site maniri i mislewa, i
}e najde drugi i u{te polo{i sredstva za da opstane.
Uzurpacijata koja gi uni{ti starite principi za da
55
Edmund Berk
gi potkopa starite institucii, }e ja zadr`i vlasta
so ve{tini, sli~ni na onie so koi ja osvoila. Koga
stariot feudalen i vite{ki duh na Vernosta – koj
gi oslobodi kralevite od stravot i, zaedno so niv,
gi oslobodi i pot~inetite od strav od tiranija –
}e is~ezne od umovite na lu|eto, toga{, zaverite
i ubistvata }e bidat presretnati od preventivni
smrtni kazni i konfiskacii, i od onie dolgi listi
na grozni i krvavi maksimi koi go oblikuvaat
politi~kiot kodeks na sekoja sila koja ne se potpira
vrz svojata sopstvena ~est i vrz ~esta na onie koi
treba da i se pokoruvaat. Kralevite stanuvaat
tirani, od politi~ki pri~ini, toga{ koga nivnite
pot~ineti se digaat na bunt poradi principi.
Koga }e ni gi odzemat starite mislewa i pravila
na `ivot, zagubata stanuva neprocenliva. Od toj
moment, pa natamu, }e nemame kompas spored koj }e
se orientirame i nema da znaeme kon koj pristan da
zaplovime. Nesomneno deka Evropa, ako ja zememe
kako celost, be{e vo procut onoj den koga va{ata
Revolucija be{e zavr{ena. Ne e lesno da se ka`e
vo koja mera taa prosperitetna sostojba se dol`e{e
na na{ite stari maniri i sfa}awa; no, so ogled na
toa {to funkcioniraweto na tie pri~ini ne mo`e
da bide neva`no, morame da pretpostavime deka, vo
celost, rezultatite od nivnoto dejstvuvawe donesoa
pridobivki. Naviknati sme da gi prosuduvame
rabotite vo onaa sostojba vo koja gi nao|ame, bez
dovolno da gi zememe predvid pri~inite koi niv
gi predizvikale i poradi koi verojatno opstanale.
Ni{to ne e posigurno od toa deka na{ite maniri,
56
Temnata strana na revolucijata
na{ata civilizacija i site dobri ne{ta koi se
povrzani so manirite i civilizacijata vo ovoj na{
evropski svet, so vekovi zavisele od dva principa
i deka, navistina, bile rezultat od kombinacijata
na tie dva principa. Tuka mislam na xentlmenskiot
duh i na duhot na religijata. Blagorodni{tvoto
i sve{tenstvoto, prvoto spored vokacija, a
vtoroto spored pokrovitelstvo, go odr`uvale
znaeweto vo `ivot duri i srede vooru`eni sudiri
i mete`i i toga{ koga vladite te{ko mo`ele da
bidat formirani. Znaeweto im go vozvratilo na
blagorodnicite i na sve{tenicite ona {to go
dobilo od niv i toa, so kamata, pro{iruvaj}i gi
nivnite idei i zbogatuvaj}i gi nivnite umovi.
Kamo sre}a site tie da prodol`ea da `iveat vo
spoznanieto za nivnoto neraskinlivo edinstvo i
za nivnoto sopstveno mesto! Kamo sre}a znaeweto
da ne be{e zavedeno od ambicijata i da prodol`e{e
i ponatamu da bide u~itel koj ne se stremi da stane
gospodar! Zaedno so negovite prirodni za{titnici
i ~uvari, znaeweto }e bide frleno vo kalta i
zgme~eno pod kopitata na svinskata tolpa15.
(…)
Slu{am deka ponekoga{ vo Francija se zboruva
oti ona {to se pravi kaj vas e spored primerot na
Anglija. Ve molam za dozvola da potvrdam deka re~isi
ni{to od ona {to se pravi kaj vas ne proizleglo
15 Berk tuka aludira na sudbinite na Baji i Kondorse (Bailly, Condorcet).
57
Edmund Berk
nitu od praktikata, nitu od preovladuva~kite
mislewa na ovie lu|e, bilo na delo ili vo duhot na
postapuvaweto. Dozvolete mi da dodadam deka ne
sme neraspolo`eni da gi nau~ime ovie lekcii od
Francija, isto kolku {to sme sigurni deka i nie
nikoga{ ne sme gi podu~uvale Francuzite na toa.
Ovde{nite tajni zdru`enija koi, na nekoj na~in,
imaat udel vo zbidnuvawata kaj vas se sostojat samo
od grst lu|e. Ako tie lu|e, za nesre}a, so nekoi nivni
intrigi, propovedi ili publikacii, ili, pak, so
nekakva samouverenost koja proizlegla od nekoe
neo~ekuvano edinstvo so planovite i so silite na
francuskata nacija, uspeat da privle~at zaviden
broj lu|e i posledi~no, seriozno da se vpu{tat
vo ne{to sli~no kako ona kaj vas, se osmeluvam da
iznesam edno proro{tvo, deka tie, predizvikuvaj}i i izvesni nevolji na svojata zemja, mnogu brgu
i samite }e se uni{tat. Nekoga{ odamna, ovie
lu|e odbija da go promenat nivniot zakon zaradi
po~itta kon nepogre{livosta na papite i nema da go
promenat nitu sega zaradi nekakva pobo`na verba vo
dogmatizmot na filozofite, iako nepogre{livosta
na papite be{e vooru`ena so anatemata i so
krstonosnite vojni, a dogmatizmot na filozofite
treba{e da dejstvuva preku klevetata i fenerot.
Porano va{ite problemi bea samo va{a gri`a.
Nie, kako lu|e, so~uvstvuvavme so vas, no, bidej}i ne
bevme gra|ani na Francija, si stoevme nastrana od
tie problemi. No, koga ovoj model ni se nudi kako
primer, morame da se ~uvstvuvame kako Angli~ani i
~uvstvuvaj}i se taka, morame i da se odnesuvame kako
58
Temnata strana na revolucijata
Angli~ani. Nezavisno od nas, va{ite problemi
vlegoa vo sferata na na{eto interesirawe; barem
vo onaa mera vo koja treba da se dr`i podaleku od
nas va{iot lek ili va{ata ~uma. Duri i ako stanuva
zbor za lek, nie ne go sakame, za{to znaeme kakvi se
posledicite od nepotrebnoto lekuvawe. Ako, pak,
stanuva zbor za ~uma, protiv nea mora da se prezemat
merki na pretpazlivost, kako {to e najstrogiot
karantin.
(…)
Znaeme, i, {to e u{te podobro, ~uvstvuvame
odnatre, deka religijata e osnova na gra|anskoto
op{testvo i izvor na seto dobro i na seta uteha.
Nie vo Anglija sme tolku ubedeni vo toa deka ne
postoi takva ’r|a na sueverieto koja nasobranata
apsurdnost na ~ovekoviot um bi mo`ela da ja navle~e
kako korka vo tekot na godinite, koja devedeset i
devet od sto lu|e vo Anglija ne bi ja pretpo~itale
pred bezbo`nosta. Nikoga{ nema da bideme tolku
nerazumni i da go povikame onoj koj e neprijatel na
su{tinata na sekoj sistem da gi otstrani negovite
gre{ki, da gi nadomesti negovite defekti, ili da ja
usovr{i negovata gradba. Ako na na{ite religiozni
na~ela nekoga{ im bide potrebno ponatamo{no
rasvetluvawe, nie nema da se potpreme na ateizmot
za da gi objasni istite. Nie nema da go osvetlime
na{iot hram so toj bezbo`ni~ki ogan. Toj }e bide
osvetlen so poinakva svetlina. ]e go namirisame
so drug miris, poinakov od onaa zarazna materija
59
Edmund Berk
{to ja uvezuvaat krium~arite na falsifikuvanata
metafizika. Ako i e potrebna revizija na na{ata
crkovna institucija, nie sigurno nema da ja
upotrebime javnata ili privatnata lakomost i
grablivost za da go proverime, za da go dobieme ili za
da go primenime nejziniot osveten prihod. Bez da go
osudime `estoko gr~kiot ili ermenskiot ili, pak,
rimskiot religiski sistem, sega koga `e{tinata
stivna, nie go pretpo~itame protestantskiot
religiski sistem – ne poradi toa {to mislime deka
vo nego ima pomalku od hristijanskata religija tuku,
naprotiv, poradi toa {to vo nego, spored na{eto
mislewe, ja ima pove}e. Nie sme protestanti, ne od
ramnodu{nost, tuku, naprotiv, od strast.
Znaeme i gordi sme {to znaeme deka ~ovekot,
spored svojata gradba e religiozno bitie. Znaeme i
deka ateizmot e protiv na{iot razum, no i protiv
na{ite instinkti i deka toj ne mo`e dolgo da
opstane. No, ako se slu~i – vo migovi na pobuna i
na pijan delirium od vreliot alkohol izvle~en
od kazanot na pekolot koj sega vo Francija tolku
besno vrie – da ja otkrieme na{ata golotija
otfrlaj}i ja hristijanskata religija koja do dendenes ni pretstavuva{e gordost i uteha i eden golem
civilizaciski izvor za nas i za mnogu drugi nacii,
nie stravuvame (deka sme svesni oti umot ne mo`e
da ja izdr`i prazninata) deka nekoe prosta~ko,
ubistveno i poni`uva~ko praznoverie bi mo`elo da
go zazeme nejzinoto mesto.
Od tie pri~ini, pred da im gi odzememe na
na{ite ustanovi prirodnite, ~ove~ki na~ini na
60
Temnata strana na revolucijata
po~ituvawe i da mu se prepu{time na prezirot, kako
{to vie napravivte i, pravej}i go toa, si ja dobivte
zaslu`enata kazna, nie posakuvame nekoi drugi
na~ini da ni se iznesat na negovoto mesto. Duri
toga{ }e go oformime na{iot stav.
Nie sme im cvrsto zavetuvani na ovie idei i,
namesto da se raspravame so instituciite kako {to
toa go pravat nekoi, koi sozdadoa cela filozofija
i religija od sopstvenata netrpelivost kon tie
institucii, cvrsto sme re{eni da ja ~uvame
na{ata crkva, da ja ~uvame monarhijata, utvrdenata
aristokratija, vospostavenata demokratija, sekoja
od niv vo onoj stepen vo koj postoi.
(…)
Navistina, op{testvoto e eden vid dogovor.
Dogovorite koi se odnesuvaat na predmeti od pomala
va`nost mo`at da se poni{tat, vo zavisnost od
situacijata – no, dr`avata ne mo`e da se smeta kako
ne{to {to e pomalku va`no od eden obi~en dogovor
za partnerstvo vo nekakva trgovija so biber i kafe,
so pamuk i tutun, ili nekoja druga, ne mnogu zna~ajna
rabota, kako dogovor {to se sklu~uva poradi mal,
privremen interes i {to se raskinuva po volja na
dogovornite stranki. Na dr`avata treba da se gleda
so poinakvo po~ituvawe bidej}i tuka ne stanuva
zbor za partnerski odnos vo vrska so raboti koi mu
se podreduvaat samo na prostoto animalno postoewe
~ija priroda e privremena i minliva. Dr`avata e
partnerstvo vo celata nauka, partnerstvo vo seta
61
Edmund Berk
umetnost, partnerstvo vo sekoja doblest i vo celoto
sovr{enstvo. So ogled na toa {to celite na takvoto
partnerstvo ne mo`at da se postignat nitu vo tekot
na pove}e generacii, dr`avata stanuva partnerstvo
ne samo so onie koi se `ivi i so onie koi umrele,
tuku i so onie koi doprva }e se rodat. Sekoj dogovor
na sekoja poedine~na dr`ava pretstavuva samo
edna klauzula vo golemiot prvobiten dogovor na
ve~noto op{testvo, dogovor koj gi povrzuva ni`ata
i vi{ata priroda, vidliviot i nevidliviot svet,
vo soglasnost so cvrstata spogodba potvrdena so
nepovredlivata zakletva koja go dr`i, na to~no
opredeleno mesto, seto ona {to e od fizi~ka ili
od moralna priroda. Ovoj zakon ne i se pot~inuva
na voljata na onie koi se obvrzani so povisokata i
beskrajno posuperiorna dol`nost da mu ja pot~inat
na toj zakon nivnata sopstvena volja. Op{tinskite
dru{tva na toa univerzalno kralstvo ja nemaat
taa moralna sloboda, celosno da gi izdvojat i da
gi raskinat nadve vrskite na nivnata podredena
zaednica i da ja rastopat vo neop{testven,
negra|anski, nepovrzan haos na elementarnite
principi, spored sopstvenoto zadovolstvo i spored
sopstvenite razmisluvawa za nekoe neizvesno
podobruvawe. Samo prvata i najvisoka potreba,
potrebata koja ne e izbrana, tuku samata izbira,
potrebata koja e nad sekoe razmisluvawe, koja ne
dozvoluva nikakva diskusija i ne bara dokazi, samo
taa mo`e da go opravda pribegnuvaweto kon anarhija.
Ovaa potreba ne e isklu~ok od praviloto, zatoa
{to i taa samata e, isto taka, del od onoj moralen
62
Temnata strana na revolucijata
i fizi~ki raspored na ne{tata, na koj ~ovek mora
da mu se pokoruva, bilo dobrovolno ili so sila;
no, ako od ona, {to vo su{tina e samo pot~inuvawe
na potrebata, se napravi pra{awe na izbor, toga{
zakonot }e bide prekr{en, prirodata }e bide
zanemarena, a buntovnicite }e bidat odmetnati
od zakonot, isfrleni i izgoneti od ovoj svet na
razumot i poredokot, od svetot na mirot i doblesta
i plodonosnoto pokajanie – vo neprijatelskiot svet
na ludiloto, neslogata, porokot, konfuzijata i na
bespoleznata taga.
Drag moj Gospodine, toa bea, toa se i, mislam,
deka u{te dolgo }e bidat ~uvstvata na onoj dovolno
obrazovan i misle~ki del od ova Kralstvo. Onie
koi i pripa|aat na ovaa kategorija gi formiraat
nivnite mislewa vrz takvi osnovi vrz kakvi {to i
treba da go pravat toa. Onie, pak, koi ne i pripa|aat
na ovaa kategorija i pomalku se obrazovani, i koi
providenieto gi osudilo da `iveat od doverbata
vo drugite, ne treba da se sramat poradi toa {to se
potpiraat vrz mislewata na avtoritetite. Ovie
dva vida lu|e se dvi`at vo istiot pravec, no odat
kon razli~ni mesta. I ednite i drugite se dvi`at
vo soglasnost so poredokot na univerzumot. Site
tie ja poznavaat ili ja ~uvstvuvaat starata i golema
vistina: „Quod illi principi et praeopotenti deo qui
omnem hunc mundum regit, nihil eorum quae quidem
fiant in terries acceptius quam concilia et coetus homi-
63
Edmund Berk
num jure sociati quae civitates appelantur.”16 Tie ne go
zemaat ova na~elo na glavata i na srceto od golemoto
ime {to go nosi toa vo momentot, ne go zemaat ni
od ona u{te pogolemo ime od koe proizleguva toa
na~elo, tuku ona koe edinstveno mo`e da mu dade
vistinska te`ina i mera na sekoe u~eno mislewe,
na op{tata priroda i na op{tite relacii me|u
lu|eto. Tie lu|e se ubedeni deka site raboti mora da
se napravat spored ugleduvaweto na nekoj obrazec i
site gi upatuvaat kon ona kon {to site i bi trebalo
da se stremat. Ottuka, tie smetaat deka se obvrzani
da go obnovat se}avaweto na nivnoto visoko
poteklo i na nivniot rod, ne samo kako poedinci vo
svetili{teto na svoeto srce ili sobrani vo li~no
svojstvo, tuku, isto taka, i vo korporativno svojstvo
da mu oddadat nacionalna po~it na u~itelot, na
tvorecot i za{titnikot na gra|anskoto op{testvo.
Bez nego ~ovekot od gra|anskoto op{testvo ne bi
mo`el nikoga{ da go dostigne sovr{enstvoto za
koe e sposobna negovata priroda, ne bi mo`el duri
ni oddaleku i nesigurno da mu se pribli`i. Tie
lu|e mislat deka Toj koj i dade na na{ata priroda
da se usovr{i preku na{ata doblest, spored svojata
volja gi opredeli i neophodnite sredstva za toa
usovr{uvawe. Zatoa, toj ja opredeli dr`avata –
ja opredeli nejzinata povrzanost so izvorot i
po~etniot obrazec na seto sovr{enstvo. Onie koi
veruvaat deka e vakva Negovata volja – deka taa e
16 Cicero, De Republica VI, 13: „Deka ni{to od ona {to se slu~uva
na zemjata ne mu e podrago na najgolemiot i najmo}en bog koj
vladee so celiot svet od dru{tvata i sobirite na lu|eto svrzani so zakon – koi se vikaat dr`avi”.
64
Temnata strana na revolucijata
zakon nad site zakoni i vladetel nad site vladeteli,
ne mo`at da smetaat deka e prekorno {to ova na{e
zaedni~ko oddavawe po~it i na{ata vernost,
na{eto priznavawe na vrvnata vlast – za malku
}e re~ev: ova prinesuvawe na samata dr`ava, kako
vreden podarok, na visokiot oltar na univerzalnata
slava – treba da se izvede onaka kako {to se
izveduvaat site javni sve~eni ~inovi, vo zgradite,
so muzika, so dekoracija i govori, so dostoinstvo
na li~nosta, spored dobrite obi~ai na ~ove{tvoto,
nau~eni od samata priroda, {to zna~i, so vozdr`an
sjaj, skromno, so nenadmena sve~enost, so umerena
veli~estvenost i trezvena pompeznost. Tie smetaat
deka eden del od bogatstvoto na zemjata e za taa cel
isto tolku korisno upotreben, kolku {to e korisen
delot upotreben za zgolemuvawe na rasko{ot na
poedincite. Toa e javen ukras. Toa e javna uteha. Toa
ja hrani nade`ta vo op{testvoto. Najsiroma{niot
~ovek vo toa gi pronao|a svojata va`nost i svoeto
dostoinstvo, dodeka bogatstvoto i gordosta na
poedincite pravat ~ovekot od ponizok rang i so
ponizok materijalen status vo sekoj mig da bide
~uvstvitelen na sopstvenata inferiornost i da ja
poni`uva i da ja obezvrednuva svojata sostojba. Ovoj
del od op{toto bogatstvo na zemjata se posvetuva i
se koristi to~no zaradi ~ovekot so skromen `ivot i
status, zaradi vozvi{uvawe na negovata priroda, za
da mu se vre`e vo svest postoeweto na dr`ava vo koja
}e prestanat privilegiite na bogatstvoto, vo koja toj
}e bide ednakov so drugite spored svojata priroda, i
duri, pove}e od ednakov spored svojata doblest.
65
Edmund Berk
Ve uveruvam deka mojata cel ne e vo poka`uvawe
na posebnosta. Vi gi soop{tuvam mislewata koi
me|u nas se prifateni u{te od damne{ni vremiwa,
pa sè do ovoj mig, so postojano i op{to odobruvawe,
mislewa koi tolku silno se vtisnati vo mojata
svest {to, ednostavno, ne mo`am da razlikuvam {to
sum nau~il od drugite, a {to e rezultat na mojata
sopstvena meditacija.
Mnozinstvoto lu|e vo Anglija, tokmu vrz osnova
na takvite principi, ne samo {to ne mislat deka
nacionalnata verska institucija e nezakonska, tuku,
naprotiv, ne mo`at ni da zamislat deka e zakonski
da se bide bez nea. Vie vo Francija vo celost gre{ite
ako ne veruvate deka nie sme i nad sè predani na
taa institucija, pove}e od site drugi nacii; duri
i toga{ koga ovie lu|e se odnesuvaa budalesto i
neopravdano vo nejzina korist ({to navistina be{e
slu~aj vo nekolku navrati), vo nivnite gre{ki }e ja
otkriete barem nivnata `ar.
(…)
So voshit {to ja predizvikuva nacionalnata
gordost vi velam: razo~arani bea onie me|u nas
koi posakaa da im pravat zdravici na dru{tvata vo
Pariz so peharot na nivnite u`asi. Ograbuvaweto na
va{ata crkva im ja obezbedi sigurnosta na posedite
na na{ata crkva. Toa gi razbudi na{ite lu|e. Tie
so strav i voznemirenost go gledaat toj u`asen i
besramen ~in na bezzakonie. Toj im gi otvori o~ite
66
Temnata strana na revolucijata
i u{te pove}e i pove}e }e im gi otvora pred toa
sebi~no uveli~uvawe na umot i pred tesnogradata
popustlivost na podmolnite lu|e koi, po~naa so
skrieno licemerie i izmama, a zavr{ija so otvoreno
nasilstvo i grabe`i. I kaj nas doma se zabele`uvaat
sli~ni takvi po~etoci. No nie vnimavame da dojde
do sli~en zavr{etok.
Se nadevam deka nikoga{ nema tolku celosno
da ja zagubime smislata za dol`nostite {to ni
se nametnati spored zakonot na op{testvenoto
edinstvo i, pod izgovor deka vr{ime javna usluga, da
se osmelime da gi konfiskuvame dobrata na koj i da
bilo pristoen gra|anin. Koj drug osven tiraninot
(zborot go izrazuva seto toa {to bi mo`elo da ja
izopa~i i da ja poni`i ~ovekovata priroda) mo`e
da pomisli da gi zgrabi imotite na lu|eto koi ne
bile obvineti, koi ne bile sudeni i soslu{uvani,
i toa da go napravi so imoti na celi sloevi, na
stotici i iljadnici lu|e? Samo onoj koj ja zagubil
i poslednata traga na ~ove~nosta e sposoben da
gi dotol~i lu|eto so visoko poteklo i so sveti
dol`nosti, duri i koga nekoi od niv se na vozrast
koja bara po~it i so~uvstvo, da gi urne od najvisokata
pozicija vo zaednicata, pozicija na koja se na{le
poradi zemji{tata vo nivna sopstvenost, i da gi
dovede do sostojba na siroma{tija, obeshrabrenost i
prezrenost.
Navistina, konfiskatorite im dodelija malku
sredstva na nivnite `rtvi. Toa bea par~enca i
tro{ki od nivnite sopstveni trpezi od koi tie
bea surovo izbrkani, trpezi koi potoa bea bogato
67
Edmund Berk
rasposlani za da se nagostat na niv lihvarskite
harpii. No, da se izbrkaat lu|eto od eden nezavisen
`ivot i da se doteraat do pita~ki stap samo po sebe
e stra{no surovo. Ona {to mo`e da bide podnosliva
sostojba za lu|eto so eden opredelen `ivoten status,
lu|eto koi ne se naviknati na drugi raboti, mo`e
da stane u`asna revolucija koga }e se izmenat tie
okolnosti. Za taa revolucija, na doblesniot um
}e mu bide bolno da ja pobara koja i da bilo druga
vina, osven onaa {to treba da se plati so `ivotot
na prekr{itelot. No, za mnogumina kaznata {to
ja nosat poni`enosta i sramot e polo{a od
smrtta. Nesomneno, ova surovo stradawe beskrajno e
ote`nato so toa {to li~nostite koi se nau~eni na
dvojna pristrasnost vo odnos na religijata – spored
obrazovanieto i spored mestoto {to go imale vo
izvr{uvaweto na nejzinite funkcii – prinudeni
da gi dobivaat ostatocite na nivnata sopstvenost
kako milostina od profanite i bezbo`ni~ki race
na onie koi im go ograbija seto ostanato; da dobivaat
(ako voop{to dobijat), ne od milosrdnite prilozi
na vernite, tuku od bezobraznata qubeznost na
znajnite i zakoraveni ateisti – izdr{ka za nivnata
religija, odmerena spored standardnata mera na
prezirot {to tie za nea go neguvaat; za da se izopa~at
i da se obezvrednat vo o~ite na ~ove{tvoto onie koi
gi dobivaat sredstvata.
No, po sè izgleda deka ovoj ~in na zgrabuvawe na
imotot e presuda spored zakon, a ne konfiskacija.
Se ~ini deka tie vo akademijata na Pale Rojal i
jakobincite otkrile deka nekoi lu|e nemaat pravo
68
Temnata strana na revolucijata
na imotite {to si gi poseduvale spored zakonot,
spored koristeweto, spored odlukite na sudovite
i spored propisite koi se natrupale za iljada
godini. Tie velat deka sve{tenicite se izmisleni
li~nosti, kreaturi na dr`avata koi mo`e da bidat
uni{teni ako niv taka im se posaka, koi mo`e da
bidat ograni~uvani i menuvani vo sekoja sitnica.
Tie velat deka dobrata {to sve{tenicite gi
poseduvaat, vsu{nost, ne se nivni tuku, naprotiv, i
pripa|aat na dr`avata koja ja sozdala taa izmislica
i, ottuka, nie ne treba da se voznemiruvame {to
}e stradaat nivnite prirodni ~uvstva i nivnite
li~nosti poradi ona {to im pravi so niv vo ovoj
niven konstruiran karakter. Kakvo zna~ewe ima
toa pod koe ime gi povreduvate lu|eto i gi li{uvate
od ~esnite prihodi na nivnata profesija, vo koja
mo`ele da se vlo`at so dozvola i so pottik na
dr`avata, pri {to, pod pretpostavenata sigurnost
na tie prihodi, si napravile planovi za `ivotot,
mo`ebi vlegle vo dolgovi i povele mnogumina vo
finansiska zavisnost od niv?
Gospodine, nemojte da pomislite deka }e
gi po~estam ovie bedni likovi so nekoja dolga
rasprava. Argumentite na tiranijata se dostojni
za prezir isto tolku kolku {to e stra{na nivnata
sila. Ako va{ite konfiskatori so svoite rani
zlostorstva ne se zdobieja so mo} koja osiguruva
za{tita za site drugi zlostorstva {to tie ottoga{
pa navamu gi napravija, ili mo`at da gi napravat,
na nivnite sofizmi koi{to stanuvaat sou~esnici
vo nivnite kra`bi i ubistva, }e im presude{e
69
Edmund Berk
udarot na xelatot, a ne silogizmot na logi~arot.
Sofisti~kite tirani od Pariz se mnogu glasni vo
nivnite deklamacii protiv po~inatite kralski
tirani koi go izma~uvale svetot vo prethodnite
epohi. Taka, tie se hrabri zatoa {to sega se bezbedni
od zandanite i `eleznite kafezi na nivnite
stari gospodari. Dali nie }e bideme pone`ni kon
tiranite na na{eto vreme koga gledame kako pred
na{ite o~i tie sozdavaat u{te postra{ni tragedii?
Dali i nie }e ja upotrebime istata sloboda kako i
tie, vo migot koga }e mo`eme isto taka bezbedno da ja
upotrebime, koga, za da ja iska`eme ~esnata vistina,
ni e dovolen samo prezirot za mislewata na onie od
~ii dela sme zgrozeni?
Ova nekontrolirano nasilstvo vrz site prava na
sopstvenosta be{e najprvin pokrieno so ona {to, vo
sistemot na nivnoto odnesuvawe e najzaprepastuva~ko
– izgovorot za po~ituvaweto na nacionalnata vera.
Neprijatelite na sopstvenosta najprvin glumea
najne`na, najdelikatna, najobyirna zagri`enost za
zadr`uvaweto na obvrskite na kralot kon javniot
doveritel. Ovie profesori za pravata na ~ovekot
se tolku zafateni so podu~uvaweto na drugite, {to
voop{to nemaat slobodno vreme i samite da nau~at
ne{to. Da ne be{e taka, tie }e znaeja deka prvata i
po~etna odgovornost na gra|anskoto op{testvo i e
zavetuvana na sopstvenosta na gra|aninot, a ne na
barawata na doveritelite na dr`avata. Pravoto na
gra|aninot e prvo vo vremeto, toa e vrhovno spored
pravoto na sopstvenost i superiorno vo pravednosta.
Bogatstvata na poedincite, bilo da se tie samostojno
70
Temnata strana na revolucijata
steknati, ili da se dobieni so nasledstvo ili,
pak, da se sozdadeni preku u~estvo vo dobrata na
nekoja zaednica, ne se del od sigurnosniot vlog na
doveritelot, nitu eksplicitno nitu implicitno.
Tie bogatstva ni na um ne mu padnale na doveritelot
koga ja sklu~uval ovaa zdelka. Toj dobro znael
deka javnoto, bilo toa da e pretstavuvano preku
monarhot ili preku senatot, ne mo`e da zalo`i
ni{to drugo osven javnata sopstvenost; a nikakva
javna sopstvenost ne mo`e da postoi, osven vo
onoj slu~aj koga taa proizleguva od pravedniot
i proporcionalen danok {to e obvrska na site
gra|ani. Na javniot doveritel mu e dadeno kako
zalog samo toa, zatoa {to ni{to drugo i ne mo`e da
mu se dade. Nitu eden ~ovek ne mo`e da ja stavi pod
hipoteka negovata nepravda kako zalog za vernosta.
(…)
Koga site izmami, podmetnuvawa, nasilstva,
grabe`i, pale`i, ubistva, konfiskacii, obvrznici
i sekoj opis na tiranijata i surovosta {to se
upotrebeni da dovedat do ovaa revolucija i da ja
odr`at – }e ja dobijat svojata prirodna zavr{nica,
koga tie }e gi {okiraat moralnite ~uvstva na site
doblesni i trezveni umovi – poddr`uva~ite na ovoj
filozofski sistem vedna{ }e gi napregnat grlata so
deklamacija protiv stariot monarhiski sistem vo
Francija. Otkako dovolno }e ja ocrnat taa soborena
vlast, tie sega }e prodol`at so argumentite od
tipot deka site onie koi ne gi odobruvaat nivnite
71
Edmund Berk
zloupotrebi nu`no se zastapnici na staroto; i site
onie koi se protivat na nivnite grubi i nasilni
planovi za slobodata gi tretiraat kako da se
zastapnici na ropstvoto. Prifa}am deka nivnite
potrebi navistina gi prisilile na edna vakva
prizemna i dostojna za prezir izmama. Ni{to ne
mo`e da gi prinudi lu|eto da gi prifatat nivnite
postapki i proekti, osven faktot deka ne postoi tre­
ta opcija pome|u niv i nekoja tiranija, poodbivna od
sè {to poznava istorijata ili, pak, imaginacijata na
poetite. Ova nivno drdorewe ni oddaleku ne mo`e da
se nare~e umuvawe. Toa ne e ni{to drugo osven ~ista
drskost. Slu{nale li ovie gospoda nekoga{ deka vo
zaokru`enite dva sveta na teorijata i praktikata,
ima i ne{to drugo pome|u despotizmot na monarhot
i despotizmot na mnozinstvoto? Dali tie voop{to
slu{nale za monarhija upravuvana spored zakoni,
kontrolirana i balansirana od golemoto nasledno
bogatstvo i od golemoto nasledno dostoinstvo
na nacijata, pri {to, dvete se povtorno pod os­
troumnata kontrola na razumot i ~uvstvoto na site
lu|e, monarhija koja{to dejstvuva preku adekvaten i
postojan organ? Dali toga{ e nevozmo`no da se najde
~ovek koj, bez kriminalni i bolni nameri i bez
bedni besmislici, }e pretpo~ita takva me{ovita i
umerena vlada nasproti spomnatite dva ekstrema?
Zar postoi takov ~ovek koj tolku }e go uni`i ugledot
na svojata nacija, smetaj}i deka taa, li{ena od seta
mudrost i doblest, pri mo`nost da dobie takva vlada
so lesnotija, ili, u{te podobro, da ja potvrdi koga
ve}e ja ima, mislela deka e umesno da se napravat
72
Temnata strana na revolucijata
iljada zlostorstva za da se izbegne taa vlada? Zar
e univerzalno priznaena vistina deka ~istata
demokratija e edinstvenata podnosliva forma vo
koja mo`e da se frli ~ovekovoto op{testvo i pri­
toa, da mu se zabrani na ~ovekot da gi preispitu­
va nej­zinite vrednosti, bez da bide osomni~en
deka e prijatel na tiranijata, odnosno, du{man na
~ove{tvoto?
Ne znam pod koja kategorija da ja podredam
sega{nata vlast vo Francija. Taa se pravi kako
da e ~ista demokratija, iako jas mislam deka e na
vistinskiot pat za kratko vreme da stane {tetna
i podmolna oligarhija. No, zasega, dopu{tam deka
taa e stapica na prirodata i rezultat od ona kon
{to pretendira. Jas ne otfrlam nitu edna forma
na vlada zasnovana samo vrz apstraktni principi.
Mo`e da postojat situacii vo koi ~istata
demokratska forma stanuva neophodna. Mo`e da
postojat i nekoi situacii (samo nekolku i usloveni
so posebni okolnosti) koga taa bi bila jasno
po`elna. Me|utoa, jas ne mislam deka toa e slu~ajot
so Francija ili so koja i da bilo druga golema zemja.
Sè dosega nie nemame videno nitu eden primer
na zna~ajna demokratija. Starite generacii bea
podobro zapoznaeni so niv. Iako sum se zapoznal so
delata na avtorite koi videle najgolem broj na ovie
ustavi i koi najdobro gi razbrale, ne mo`am, a da ne
se soglasam so nivnoto mislewe deka ni apsolutnata
demokratija, ni apsolutnata monarhija, ne treba da
se smetaat za legitimni formi na vladeewe. Tie
smetaat deka toa pove}e e korupcija i degeneracija,
73
Edmund Berk
a ne cvrsto ureduvawe na republikata. Ako dobro se
se}avam, Aristotel smeta deka demokratijata ima
mnogu uo~livi to~ki na sli~nost so tiranijata.
Vo taa smisla, siguren sum deka vo demokratijata,
mnozinstvoto gra|ani se sposobni da izveduvaat
najsurovo ugnetuvawe vrz malcinstvoto, sekoga{
koga silni podelbi prevladuvaat vo takviot vid
politi~ko ureduvawe, {to ~estopati se slu~uva.
Siguren sum i deka ugnetuvaweto na malcinstvoto }e
se pro{iri na mnogu pogolem broj lu|e i deka i }e
se izvr{uva so gnev, mnogu pogolem od onoj {to bi
mo`el voop{to da se o~ekuva od vlasta na eden kral.
Izlo`eni na takviot naroden progon, poedincite
koi stradaat se nao|aat vo mnogu po`alna situacija
otkolku vo koja i da bilo druga prigoda. Ako se pod
vlasta na nekoj surov princ, tie go imaat lekovitoto
so~uvstvo na drugite koe barem go ubla`uva pe~eweto
na nivnite rani; tie go imaat odobruvaweto na lu|eto
koe ja o`ivuva nivnata vozvi{ena izdr`livost
pred stradaweto. No zatoa, onie koi i se pot~ineti
na nepravdata nanesena od mnozinstvoto, sosema se
li{eni od sekakva nadvore{na uteha. Niv kako da
gi napu{tilo celoto ~ove{tvo, kako da gi porazila
zaverata na celiot nivni rod.
(…)
Znam kolku e lesno ~ovek da se zanimava so
gre{kite na nekoja veli~ina koja zaminala. Preku
revolucijata vo dr`avata, v~era{nite ni{to`nici
se pretvorija vo sega{ni strogi kriti~ari. No,
74
Temnata strana na revolucijata
postojanite i nezavisni umovi, koga razmisluvaat
za edno tolku seriozno pra{awe za ~ove{tvoto,
kako {to e vladata, nema da gi zemat predvid
satiri~arite i parola{ite, za{to tie se dostojni
za prezir. Tie umovi }e gi prosuduvaat ~ovekovite
institucii onaka kako {to gi prosuduvaat ~oveko­
vite karakteri. Tie }e go izdvojat dobroto od lo{oto
{to e izme{ano vo smrtnite institucii, kako {to e
izme{ano vo smrtnite lu|e.
Vo va{ata vlada vo Francija – iako, voobi~aeno,
a spored moeto mislewe, i pravi~no, ja ima{e
reputacijata kako najdobra od neograni~enite ili
lo{o ograni~enite monarhii – sepak, ima{e mnogu
zloupotrebi. Ovie zloupotrebi se nasobraa so tekot
na vremeto, kako {to mora da se slu~i vo sekoja
monarhija koja ne se nao|a pod postojana proverka na
narodnite pretstavnici. Jas gi poznavam gre{kite i
defektite na soborenata vlada vo Francija i mislam
deka ne sum sklon ni spored prirodata ni spored
svojata opredelba, da iznesuvam falbi za ne{to {to
treba da se podlo`i na kritika spored prirodata
i pravoto. No, sega ne stanuva zbor za porocite na
taa monarhija, tuku za nejzinoto postoewe. Dali
e vistina deka francuskata vlada be{e sosema
nesposobna i ne zaslu`uva{e reformi, pa stana
neophodno celoto zdanie da se urne vo pepel i celata
oblast da se ras~isti za da se podigne novo, teoretsko
i eksperimentalno zdanie na nejzinoto mesto? Cela
Francija ima{e sprotivno mislewe vo po~etokot
na 1789 godina. Instrukciite {to gi dobivaa
pretstavnicite na Sobranieto na stale`ite od
75
Edmund Berk
site oblasti na Kralstvoto bea polni so proekti
za reformirawe na taa vlada i tamu nema{e nitu
najdale~na sugestija za toa deka postoi plan taa da
se uni{ti. Duri i nekoj takov plan da be{e samo
oddaleku sugeriran, veruvam deka }e se najde{e samo
eden glas – glasot koj }e go otfrle{e so prezir i
u`as. Lu|eto se poveduvaat, ponekoga{ ~ekor po
~ekor, a ponekoga{ odedna{, vo raboti na koi, ako
tie uspeale da ja vidat nivnata cela slika odedna{,
nikoga{ ne bi si dozvolile da im se pribli`at.
Koga se dadeni spomnatite instrukcii, nema{e
nikakvo somnenie deka zloupotrebi navistina
postoele i deka tie baraat reformi. Za toa nema
nikakvo somnenie ni sega. Vo vremenskiot interval
pome|u tie instrukcii i revolucijata rabotite
go promenija svojot oblik i kako posledica na taa
promena, vistinskoto pra{awe vo sega{niot mig
e: Dali se vo pravo onie koi sakaa da reformiraat,
ili onie koi uni{tija sè?
Koga slu{ate kako lu|eto zboruvaat za neko­
ga{nata francuska monarhija, }e pomislite deka
tie, vsu{nost, zboruvaat za Persija koja krvavi pod
stra{nata sabja na Tahmas Kuli Kan, ili deka, vo
najmala mera, go opi{uvaat varvarskiot anarhi~en
despotizam na Turcija, kade {to najubavite zemji
so najprekrasnata klima na svetot se opusto{eni vo
mir pove}e otkolku koja i da bilo druga zemja koja
bila zafatena so vojna; zemji vo koi umetnostite se
nepoznati, kade {to zanaetite izumiraat, kade {to
naukata e zgasnata, zemjodelstvoto se raspa|a, zemji
vo koi i samata ~ove~ka rasa se pretopuva i is~eznuva
76
Temnata strana na revolucijata
pred okoto na posmatra~ot. Dali be{e vakov slu~ajot
so Francija? Jas nemam drug na~in da odgovoram na
ova pra{awe osven ako ne se potpram na faktite. No,
faktite ne ja poddr`uvaat vakvata sli~nost. Zaedno
so seto zlo, sepak ima i ne{to dobro vo monarhijata.
Vo francuskata monarhija sigurno ima{e nekoj
korektiv za zloto vo nejzinata religija, vo zakonite,
vo manirite i razli~nite mislewa {to ja prika`a
(iako taa nikako nema{e nitu slobodno nitu dobro
ustavno ureduvawe) pove}e kako despotska dr`ava,
od ona {to be{e taa vo realnosta.
(…)
Povtorno razgledav {to e napraveno od
vladeja~kata struktura vo Francija. Sekako, za nea
zboruvav sosema slobodno. Onie ~ij princip e da ja
preziraat starata i trajna misla za ~ove{tvoto i da gi
postavuvaat planovite za op{testvoto vrz osnova na
novi principi, prirodno, moraat da o~ekuvaat deka
onie me|u nas koi mislat podobro za prosuduvaweto
na ~ove~kata rasa otkolku za nivnoto prosuduvawe,
}e gi smetaat i niv i nivnite pronajdoci, kako
lu|e i planovi {to se staveni na proba. Tie mora
da go prifatat toa zdravo za gotovo deka nie mu
pridavame golemo vnimanie na nivniot razum, no
voop{to nikakvo vnimanie ne mu pridavame na
nivniot avtoritet. Ne mo`e da se najde nitu edna
od golemite i vlijatelni predrasudi na ~ove{tvoto
koja bi zboruvala vo nivna korist. Tie ja priznavaat
nivnata netrpelivost kon javnoto mislewe. Ottuka,
77
Edmund Berk
se razbira deka tie ne smeat da o~ekuvaat nikakva
poddr{ka od vlijanieto na javnoto mislewe koe,
kako i sekoj drug avtoritet, go imaat simnato od
sedi{teto na negovata jurisdikcija.
Nikoga{ nema da pomislam deka ova Sobranie e
ne{to poinakvo od obi~no dobrovolno zdru`enie
na lu|e koi samo gi iskoristile okolnostite da
ja zgrabat vlasta vo dr`avata. Tie lu|e gi nemaat
potvrdata i avtoritetot na svojstvoto pod ~ija
svetlina prvpat se sostanaa. Tie se izrodija vo
ne{to sosema razli~no i napolno gi izmenija i gi
presvrtija site odnosi vo koi zastanaa na po~etokot.
Tie ne ja dr`at vlasta {to sakaat da ja sproveduvaat
i taa nema osnova vo nitu eden ustaven zakon na
dr`avata. Tie napolno se razminaa so instrukciite
na narodot od koj bea isprateni, a tie upatstva bea
edinstveniot izvor na nivniot avtoritet, so ogled
na toa {to Sobranieto ne mo`e{e da dejstvuva vrz
osnova na nekoi stari obi~ai ili uredeni zakoni.
Nivnite najzna~ajni akti ne bea doneseni so golemo
mnozinstvo i vo takviot vid na tesni delbi, koi go
imaat samo iskonstruiraniot avtoritet na celosta,
site otstrana }e gi razgleduvaat pri~inite i
re{enijata.
Ako tie ja postavea ovaa nova, eksperimentalna
vlada kako neophodna zamena za isteranata
tiranija, ~ove{tvoto }e mo`e{e da go predvidi
vremeto na lekuvaweto, koe, preku dolgata upotreba
na lekot, vladite {to bile nasilni vo nivnite
po~etoci, gi ubla`uva i gi pretvora vo legalni.
Site onie koi sakaat da go ~uvaat gra|anskiot red }e
78
Temnata strana na revolucijata
go priznaat deteto kako legitimno u{te vo negovata
lulka, za{to toa e sozdadeno od onie principi na
ubedlivata celishodnost na koi site pravedni
vladi im go dol`at svoeto ra|awe, i so koi go
opravduvaat svoeto postoewe i prodol`uvawe. No,
tie }e docnat i nema da sakaat da dadat nikakov vid
poddr{ka za funkcioniraweto na vlasta koja ne
proizleguva od nitu eden zakon ili, pak, nu`nost;
vlast koja, naprotiv, svoeto poteklo im go dol`i
na onie poroci i zlokobni praktiki koi ~estopati
mu pre~at, a ponekoga{ i go uni{tuvaat edinstvoto
na op{testvoto. Ova Sobranie opstojuva odvaj edna
godina. Nie go imame nivniot sopstven zbor za
toa deka tie napravile revolucija. Da se napravi
revolucija – toa e merka koja, prima fronte, bara
izvinuvawe. Da se napravi revolucija zna~i da se
potkopa starata dr`ava vo zemjata, a da ne se navedat
nikakvi zaedni~ki pri~ini koi bi go opravdale
takvoto nasilno dejstvuvawe. Umot na ~ove{tvoto nè
ovlastuva da go ispitame na~inot na prezemaweto
na vlasta i da go kritikuvame na~inot na koj se
upotrebuva taa; i toa da go napravime so pomalku
stravopo~itituvawe od ona {to obi~no mu go
dodeluvame na zacvrsteniot i priznaen avtoritet.
Vo dobivaweto i vo obezbeduvaweto na svojata mo}
Sobranieto prodol`uva ponatamu spored principi
koi se vo celosna sprotivnost od onie spored koi
samo navidum tie se rakovodat vo upotrebata na taa
mo}. Edna opservacija na ovaa razlika }e nè vnese
vo vistinskiot duh na nivnoto odnesuvawe. Sè {to
napravija tie ili {to prodol`uvaat i ponatamu
79
Edmund Berk
da pravat za da ja dobijat i za da ja zadr`at svojata
vlast, spa|a vo najvoobi~aenite ve{tini. Tie
prodol`uvaat da rabotat na istiot na~in koj be{e
karakteristi~en za nivnite ambiciozni predci.
Sledete ja nivnata traga na lukav{tini, izmami
i nasilstva i nema da najdete ni{to {to bi bilo
novo. Tie gi sledat svoite predci i stari primeri
so sitni~avata to~nost na eden zastapnik. Tie
nikoga{ ne otstapuvaat ni za jota od avtenti~nite
formuli na tiranijata i uzurpacijata. No, duhot na
site propisi {to se odnesuvaat na javnoto dobro e
sosema sprotiven od sevo ova. Tamu, tie i ja predavaat
celosta na milosta na neisprobani {pekulacii;
tamu, tie im gi prepu{taat najsu{tinskite
interesi na javnosta na nekakvi slobodni teorii
na koi nitu eden od niv ne bi odbral da im gi
doveri ni svoite najsitni privatni interesi. Tie
ja pravat ovaa razlika, bidej}i, vo nivnata `elba
da ja dobijat i da ja zadr`at vlasta tie se sosema
seriozni; tuka tie patuvaat po istapkan pat. Tie mu
gi prepu{taat na slu~ajot javnite interesi bidej}i
za niv nemaat nikakva realna zagri`enost. Velam,
na slu~ajot, zatoa {to nivnite planovi ne mo`at da
se povikaat na nikakvo iskustvo koe bi gi poka`alo
pridobivkite na nivnite nastojuvawa.
Nie morame sekoga{ da gledame so `alewe, no
ne i bez po~ituvawe, na gre{kite na lu|eto koi se
srame`livi i koleblivi vo pogled na onie ne{ta
koi se va`ni za sre}ata na ~ove{tvoto. No, kaj ovie
gospoda nema nitu tro{ka od ne`nata zagri`enost
na roditelot koj{to se pla{i da go ise~e svoeto
80
Temnata strana na revolucijata
dete zaradi eksperiment. Neizmernosta na nivnite
vetuvawa i doverlivosta na nivnite pretska`uvawa
se daleku nad sekoe galantno falbaxistvo.
Arogancijata na nivnite pretenzii na izvesen na­~in
nè provocira i nè predizvikuva da gi preispitame
nivnite osnovi.
Ubeden sum deka me|u narodnite voda~i vo
Nacionalnoto sobranie ima lu|e koi imaat zna~ajna
uloga. Nekoi od niv poka`uvaat elokvencija
vo nivnite govori i vo nivnoto pi{uvawe. Ova
e nevozmo`no ako se nema navistina golem i
kultiviran talent. No, re~itosta mo`e da postoi
i bez soodveten stepen na mudrost. Koga zboruvam
za sposobnost, dol`en sum da pravam razlika. Ona
{to go napravija za da go poddr`at svojot sistem
uka`uva deka tie ne se obi~ni lu|e. Priznavam deka
ne sum sposoben – vo samiot toj sistem, zamislen
spored planot na republika, sfatena kako ne{to
{to e izgradeno za da im obezbedi prosperitet i
sigurnost na gra|anite i za da ja promovira silata
i goleminata na dr`avata – da najdam ne{to {to
barem vo eden edinstven primer bi uka`alo deka e
toa delo na eden seopfaten i razumen um ili, duri,
pridones na prostata vnimatelnost. Se ~ini deka
nivnata namera sekade bila da izbegnat i da se
izvle~at od sekakva te{kotija. Vo {to bila slavata
na golemite majstori na site nauki? Tokmu vo toa,
da se soo~at so te{kotijata i da ja nadminat; a koga
}e ja pobedele prvata te{kotija, tie ja pretvorale
vo sredstvo za sovladuvawe novi te{kotii. Taka
uspevale da go pro{irat carstvoto na nivnata nauka,
81
Edmund Berk
da otidat i podaleku, izleguvaj}i nadvor od dosegot
na nivnite po~etni misli i od granicite na samoto
~ovekovo sfa}awe. Te{kotijata e strog u~itel {to
ni e dodelen so vrhovna zapoved na roditelskiot
~uvar i zakonodavec; toj nè saka pove}e i nè poznava
podobro otkolku {to se poznavame samite sebe si.
Pater ipse colendi Haud facilem esse viam voluit.17
Toj {to se bori so nas gi zacvrstuva na{ite nervi
i ja izostruva na{ata ve{tina. Na{iot protivnik
e na{ pomaga~. Ovoj prijatelski konflikt so
te{kotijata nè obvrzuva intimno da go zapoznaeme
na{iot objekt i nè prisiluva da gi razgledame site
negovi aspekti. Ne smeeme da si dozvolime da bideme
povr{ni. Na mnogu strani vo svetot se sozdadoa
vladi so arbitrarna vlast poradi nedostigot na
nervi za razbirawe na dodelenata zada~a, poradi
izopa~enata sklonost kon la`ni zaobikoluvawa i
sposobnosta za sitni itro{tini. Seto toa dovede do
sozdavaweto na prethodnata samovolna monarhija
vo Francija. Seto toa dovede i do sozdavawe na
samovolnata Pariska Republika. Nedostigot na
mudrost vo dvata slu~aja be{e zamenet so izobilstvo
na sila. Tie ne dobija ni{to so toa. So ogled na
toa {to so povr{nost i mrzelivost ja po~naa
svojata rabota, gi stasa sudbinata na povr{nite
i mrzelivite. Te{kotiite {to pove}e sakaa da gi
zaobikolat otkolku da gi re{avaat, ne samo {to
povtorno im se pojavija na patot, tuku se namno`ija
i im nate`naa. Taka, tie se najdoa vo lavirintot
17 „Jupiter samiot odlu~il patot na selanecot da ne bide lesen.”
Poznat stih od Georgiki na Vergilij.
82
Temnata strana na revolucijata
na zamrsenite neva`ni podrobnosti, izgubeni vo
bespolezen trud, i bez nikakov pravec vo toa {to go
pravat. Zatoa seta nivna rabota e slaba, ne~ove~na i
neodgovorna.
Tokmu ovaa nesposobnost da se spravat so
te{kotijata go prinudi samovolnoto Sobranie
na Francija da gi po~ne planovite za reformi
so abolicija i so celosno uni{tuvawe. No dali
umeeweto se poka`uva so uni{tuvawe i urivawe?
Va{ata tolpa mo`e da go napravi toa barem isto
tolku dobro kolku i va{ite sobranija. Najplitkoto
razbirawe i najgrubata raka se pove}e od dostojni
za edna takva zada~a. Besot i ludiloto }e urnat za
polovina ~as pove}e otkolku {to mo`at za stotina
godini da izgradat razumnosta, promisluvaweto
i predviduvaweto. Gre{kite i nedostatocite na
starite ustanovi se vidlivi i opiplivi. Samo mala
sposobnost e potrebna za da se uka`e na niv, a tamu
kade {to postoi apsolutnata vlast, potreben e samo
eden zbor za da se ukine celosno i nedostatokot
zaedno so ustanovite. Istiot mrzeliv, no nemiren
karakter koj ja saka mrzelivosta, a go mrazi mirot,
gi vodi ovie politi~ari, koga po~nuvaat da rabotat
za da go popolnat mestoto na ona {to go uni{tile. Da
se napravi obratnoto od sè {to videle e isto tolku
lesno kolku {to e lesno toa da se uni{ti. Ne mo`at
da se pojavat te{kotii onamu kade {to ne postoele
nikakvi obidi. Kritikata, vsu{nost, ne e sposobna
da gi otkrie nedostatocite kaj ona {to nikoga{ i ne
postoelo, a revnosniot entuzijazam i la`nata nade`
go imaat celoto {iroko pole na imaginacijata kade
83
Edmund Berk
{to mo`at da dejstvuvaat i da ne do`iveat ni najmal
otpor.
Sosema druga rabota e koga se ~uva staroto i
vo isto vreme se reformira. Koga postoi pot­
reba da se ~uvaat korisnite delovi od staroto ure­
duvawe i koga ona {to e dodadeno se vklopuva
vo ona {to se za~uvalo, neophodni se: energi~en
um, stabilno i postojano vnimanie, razli~ni
mo}i na sporeduvawe i kombinirawe i sposobnosti
za celishodno razbirawe. Seto toa treba da se
upotrebi vo postojaniot sudir so zdru`enite sili
na sprotivstavenite poroci; so tvrdoglavosta
koja napolno go otfrla podobruvaweto; so
lekomislenosta koja e premorena i zgadena od sè
{to ima. No, vie mo`ebi }e prigovorite: „Eden
proces od vakov tip e mnogu baven. Toj ne e pogoden
za edno sobranie koe se gordee so toa {to vo nekolku
meseci zavr{ilo vekovna rabota. Takov na~in na
reformirawe bi mo`el da trae mnogu godini.” Se
razbira deka bi mo`el da trae tolku, a vpro~em,
taka i bi trebalo da bide. Toa e edno od obele`jata
na metodot kade {to vremeto se vbrojuva me|u
pomo{nicite, odnosno, raboti bavno i vo nekoi
slu~ai, re~isi nezabele`livo. Ako pretpazlivosta
i vnimatelnosta se del od mudrosta, vo slu~aj
koga rabotime so ne`ivi ne{ta, sekako deka tie
stanuvaat del od dol`nosta, koga predmetot na
na{eto urivawe i izgradba ne se tulata i drvoto,
tuku su{testva koi ~uvstvuvaat. Spored toa, ako
nim nenadejno im se izmenat sostojbata, uslovite
i navikite, mnogumina mo`e da stanat nesre}ni.
84
Temnata strana na revolucijata
No, se ~ini deka vo Pariz preovladuva misleweto
oti srceto {to ne ~uvstvuva i samodoverbata {to
ne se somneva se edinstvenite kvalifikacii
na sovr{eniot zakonodavec. Moite idei za taa
visoka funkcija se sosema razli~ni. Vistinskiot
zakonodavec bi trebalo da ima ~uvstvitelno srce.
Toj bi trebalo da go saka i da go po~ituva svojot rod
i da se pla{i od sebesi. Na negoviot temperament
mo`e da mu se dozvoli intuitivno i na prv pogled da
ja dofati svojata krajna cel; no toj mora vnimatelno
da se dvi`i kon nea. So ogled na toa {to politi~kata
spogodba ima op{testveni celi, taa treba da se
iskove so op{testveni sredstva. Tuka eden um mora
da se zdru`i so drug um. Za da se sozdade toa edinstvo
na umovi, potrebno e vreme koe edinstveno mo`e
da go proizvede seto dobro kon koe se stremime. So
na{eto trpenie }e postigneme pove}e otkolku so
na{ata sila. Ako se osmelam da se povikam na ne{to
{to vo Pariz e ve}e nadvor od modata – pritoa,
mislam na iskustvoto – bi vi rekol deka vo `ivotot
sum zapoznal i sum sorabotuval, vo ramkite na svojot
sopstven status, so golemi lu|e. Sè u{te ne sum videl
nekoj plan koj ne bil popravan so zabele{kite na
onie koi mnogu pomalku ja razbirale rabotata od
onaa li~nost koja imala vode~ka uloga vo negovata
podgotovka. Vo bavnoto, no odr`livo napreduvawe
se gleda efektot od sekoj ~ekor. Dobriot ili lo{iot
uspeh od prviot ~ekor ni go osvetluva vtoriot i
taka, od svetlina do svetlina nie sme bezbedno
vodeni niz celiot ciklus. Nie se gri`ime delovite
na sistemot da ne dojdat vo sudir. Pritaenite zla
85
Edmund Berk
{to se krijat vo planovi koi vetuvaat najmnogu
gi otstranuvame vedna{ {tom }e se pojavat. Se
trudime, kolku {to mo`e pomalku edna prednost da
i ja `rtvuvame na nekoja druga. Nie kompenzirame,
pomiruvame, odr`uvame ramnote`a. Sposobni
sme da gi obedinime vo cvrsta celost razli~nite
nepravilnosti i kompetitivnite principi koi
mo`at da se najdat vo umovite i vo preokupaciite
na lu|eto. Ottuka ne proizleguva sovr{enstvoto
vo ednostavnosta, tuku - ne{to {to e u{te
posuperiorno – sovr{enstvoto vo kompozicijata.
Tamu kade {to stanuva zbor za golemite interesi
na ~ove{tvoto niz edna dolga redica generacii,
na tie generacii treba da im se dozvoli da imaat
udel vo planovite koi tolku dlaboko }e vlijaat vrz
niv. Ako ova go bara pravdata, toga{ samata rabota
bara pomo{ od pove}e umovi od onie {to mo`e da
gi dade eden period. Tokmu od ovaa gledna to~ka,
najdobrite zakonodavci bea ~estopati zadovolni so
vostanovuvaweto na siguren, cvrst i rakovode~ki
princip vo vladata. Takvata vlast nekoi filozofi
ja narekoa plasti~na priroda pa, otkako go utvrdija
principot, go ostavija potoa samiot da dejstvuva.
Da se prodol`i na vakov na~in, toa, za mene,
zna~i da se prodol`i rabotata vrz osnova na eden
pretsedava~ki princip i so produktivna energija,
{to e vistinskiot kriterium na dlabokata mudrost.
Ona {to va{ite politi~ari go smetaat za obele`je
na hrabriot i silniot genij se samo dokazi za
`alosniot nedostig na sposobnost. So nivnoto
nasilno brzawe i so nivnoto sprotivstavuvawe na
86
Temnata strana na revolucijata
prirodniot proces, tie slepo im se prepu{taat
na sekoj planer i avanturist, na sekoj alhemi~ar i
{arlatan. Tie o~ajni~ki se trudat sè {to e obi~no
da go pretvorat vo svoja korist. Umerenata ishrana
ne zna~i ni{to vo nivniot sistem na lekuvawe.
Najlo{o od sè e {to ova nivno o~ajni~ko nastojuvawe
da se lekuvaat zaedni~kite bolesti so regularni
metodi ne proizleguva od gre{kata vo razbiraweto,
tuku, se pla{am, od nivniot maligen karakter. Mi
se ~ini deka va{ite zakonodavci gi sozdale svoite
mislewa za site profesii, sloevi i funkcii od
deklamaciite i od {egite na satiri~arite koi, i
samite bi bile stapisani koga bi videle deka nekoj
gi sfa}a bukvalno nivnite opisi. Slu{aj}i gi samo
vakvite lu|e, va{ite voda~i gi gledaat site ne{ta
samo od perspektivata na nivnite poroci i gre{ki
i voedno, gi posmatraat tie poroci i gre{ki niz
lupata na preteruvaweto. To~no e bez somnenie, iako
mo`e da zvu~i paradoksalno, deka op{to zemeno,
onie koi voobi~aeno se anga`irani vo baraweto i
poka`uvaweto na gre{kite, ne se kvalifikuvani za
sproveduvawe reformi: ne samo {to nivnite umovi
nemaat nikakvi obrasci za ona {to e pravedno i
dobro tuku, po navika, tie i ne nao|aat nikakvo
zadovolstvo vo razmisluvaweto za ovie ne{ta.
Premnogu mrazej}i go zloto tie stasale dotamu {to
prestanale da gi sakaat lu|eto. Ottuka, ne e ni{to
~udno {to se neraspolo`eni i nesposobni da im
slu`at na tie lu|e. Ottuka se pojavuva i potrebata
87
Edmund Berk
vo karakterot na nekoi od va{ite voda~i sè da
raskr{at na par~iwa. Vo ovaa zlobna igra tie ja
poka`uvaat celosta na nivnata quadrimanous18
aktivnost. [to se odnesuva na drugoto, paradoksite
na elokventnite pisateli, {to se izneseni
~isto kako {ega na fantazijata i slu`at za da se
proverat talentite, za da se privle~e vnimanie i
da se predizvika iznenaduvawe – ovie gospoda ne
gi upotrebuvaat vo duhot na nivnata originalnost
i kako sredstva za kultivirawe na nivniot vkus
ili podobruvawe na nivniot stil. Naprotiv, za
niv tie paradoksi stanuvaat seriozna osnova za
akcija i potpiraj}i se na niv, tie postapuvaat vo
procesot na ureduvawe na najva`nite problemi
na dr`avata. Kikeron na sme{en na~in opi{uva
kako Katon nastojuva da dejstvuva vo zaednicata
vrz osnova na {kolskite paradoksi koi slu`at za
da se ve`ba lucidnosta na pomladite studenti po
stoi~ka filozofija. Ako toa bilo to~no za Katon,
toga{ ovie gospoda go imitiraat na na~inot na koj
toa bi go pravele nekoi li~nosti koi `iveele vo
toa vreme – pede nudo Catonem.19 Gospodinot Hjum
mi ka`a deka od samiot Ruso ja doznal tajnata na
negovite principi na kompozicijata. Toj ostar i
ekscentri~en posmatra~ zabele`al deka za da se
{okira i da se zainteresira publikata, mora da se
proizvede ~udesnoto; deka ~udesnoto vo paganskata
18 „Чetvororaka”, avtorot verojatno aludira na „majmunska” aktivnost.
19 „Katon so bosi noze” (Horatij, Epistoli, I, 19). Se veli deka
Katon odel bos, kako filozofite, a budalite go pravele istoto,
sakaj}i da se pretstavat kako da se Katon.
88
Temnata strana na revolucijata
mitologija odamna ve}e go ima izgubeno svojot efekt;
deka xinovite, ma|epsnicite, samovilite i heroite
na romanti~niot period, {to sleduva{e, ve}e go bea
iscrpele onoj del od veruvaweto {to pripa|al na
nivnoto vreme; deka sega ni{to ne mu preostanalo
na pisatelot, osven onoj vid na ~udesnoto koj sè u{te
bi mo`el da se proizvede, i so isto taka golem efekt
kako nekoga{, iako na razli~en na~in; a toa e –
~udesnoto vo `ivotot, vo manirite, vo karakterite
i vo neobi~nite, isklu~itelnite situacii, {to
ra|a novi i neo~ekuvani udari vo politikata i
moralot. Veruvam deka ako be{e Ruso `iv i vo eden
od svoite lucidni intervali, }e be{e {okiran
od prakti~noto ludilo na svoite studenti koi, vo
nivnite paradoksi, se samo servilni imitatori koi,
duri i vo svoeto neveruvawe otkrivaat implicitna
vera.
(…)
Starite ustanovi mo`at da se testiraat spored
nivnite rezultati. Ako lu|eto se sre}ni, obedineti,
bogati i silni, nie mo`eme da go pretpostavime
drugoto. Zaklu~uvame deka e dobro ona od kade {to
samo dobroto proizleguva. Starite ustanovi uspeaja
da pronajdat razli~ni korekcii za sopstvenite
otstapuvawa od teorijata. Navistina, tie korekcii
se rezultati od razli~ni nu`nosti i itni potrebi.
^estopati, tie ne se sozdadeni vrz osnova na
opredelena teorija tuku teoriite se izvle~eni od
niv. Vo niv nie ~esto mo`eme da vidime deka celta
89
Edmund Berk
e najefikasno postignata tamu kade {to sredstvata
ne se sovr{eno prisposobeni na ona {to ni se
~ini deka e prvi~niot plan. Sredstvata na koi nè
u~i iskustvoto mo`e da se podobro prisposobeni
na politi~kite celi, otkolku onie {to se skovani
zaedno so prvi~niot plan. Tie, pak, reagiraat
na primitivnoto ureduvawe i, ponekoga{, go
podobruvaat i samiot plan od koj{to, navidum,
se oddale~uvaat. Mislam deka sevo ova mo`e da
bide ubavo poka`ano vrz osnova na primerot na
britanskoto ureduvawe. Vo najlo{iot mo`en slu~aj,
gre{kite i devijaciite na sekoj vid presmetuvawe
mo`e da se najdat i da se prebrojat i brodot da
prodol`i da plovi po svojot tek. Ova e slu~ajot so
starite ustanovi: no vo noviot sistem, koj e samo
teoriski, se o~ekuva deka }e se pojavat sekakvi
itro{tini za da se odgovori na negovata cel; i
toa, osobeno onamu kade {to onie koi planiraat na
nikakov na~in, ne se zagri`eni poradi zada~ata da
mu go prisposobat novoto na staroto zdanie, bilo da
se vo pra{awe negovite yidovi ili negovite temeli.
Francuskite graditeli otstranija sè {to najdoa,
ednostavno kako da e vo pra{awe smet i, kako i
nivnite dvorski gradinari, sè dovedoa na edno isto
ramni{te. Ottuka, tie predlagaat celoto lokalno
i op{to zakonodavstvo da se potpre vrz tri osnovi
od tri razli~ni vida: geometriska, aritmeti~ka i
finansiska, pri {to, prvata ja narekuvaat osnova na
teritorijata, vtorata, osnova na populacijata i
tretata, osnova na pridonesot. Za dostignuvawe na
prvata od ovie tri celi, tie go delat podra~jeto
90
Temnata strana na revolucijata
na nivnata zemja na osumdeset i tri par~iwa,
vo princip, so forma na kvadrati, od koi sekoe
ima osumnaeset ligi20 {iro~ina i osumnaeset
ligi dol`ina. Ovie golemi delovi se vikaat
departmani. Ponatamu, ovie departmani se delat,
povtorno so kvadratno merewe, vo sedumstotini
i dvaeset pomali delovi koi se nare~eni komuni.
Komunite povtorno se delat, spored istiot princip
na kvadratno merewe, vo pomali oblasti koi se
vikaat kantoni, a niv gi ima vkupno 6.400.
Na prv pogled, ovaa nivna geometriska osnova
ne ve predizvikuva nitu na kritika nitu, pak, na
voodu{evuvawe. Za vakvo ne{to ne e potreben nekoj
golem zakonodaven talent. Sè {to treba za eden vakov
plan e samo eden geometar so negoviot sinxir, durbin
i teodolit. Vo starite razgrani~uvawa na zemjata,
granicite gi opredeluvale razli~nite slu~uvawa
vo razli~ni vremiwa, promenite vo vladenieto
na zemjata i vo nadle`nostite vrz nea. Nesomneno,
ovie granici ne bile iscrtuvani spored nekoj cvrst
sistem. Tie predizvikuvale i opredeleni problemi,
no za niv praktikata prona{la lek, a navikata
obezbedila pomo{ i strplivost. Ovoj nov plo~nik
na kvadrati vo kvadrati, i ovaa organizacija
i poluorganizacija napraveni vrz osnova na
sistemite na Empedokle i Bufon, a ne spored nekoj
politi~ki princip, ne mo`e, a da ne predizvika
nebroeni lokalni problemi na koi lu|eto ne se
naviknati. No, sepak, ova }e go preskoknam, bidej}i
20Site kriti~ari na Berk velat deka ova ne e to~no bidej}i
granicite na departmanite ne bile geometriski iscrtani.
91
Edmund Berk
nemam precizni znaewa za zemjata i spored toa, ne
mo`am poprecizno da gi odredam tie problemi.
Koga ovie dr`avni geometri dojdoa da frlat
pogled vrz rezultatite od nivnite merewa, nabrgu
otkrija deka vo politikata, najla`livoto od site
ne{ta e geometriskoto prika`uvawe. Toga{ tie
najdoa pribe`i{te vo edna druga osnova (ili,
poprvo, potpirka) za da ja potkrepat zgradata koja se
klate{e na tie la`ni temeli. O~igledno be{e deka
kvalitetot na po~vata, brojot na lu|eto, nivnoto
bogatstvo i goleminata na nivnite pridonesi,
sozdadoa takvi beskone~ni varijacii od kvadrat do
kvadrat, pravej}i go premeruvaweto sme{en reper
za mo}ta vo zaednicata, a geometriskata ednakvost
– najgolema neednakvost vo raspredelbata na
lu|eto. Me|utoa, tie ne mo`ea da se otka`at od toa.
Otkako go podelija nivnoto gra|ansko i politi~ko
zastapuvawe na tri dela, eden od ovie delovi go
opredelija za kvadratnoto merewe, bez da postoi
kakov i da bilo fakt ili presmetka spored koja bi
utvrdile dali ovaa teritorijalna proporcionalnost
na zastapuvaweto e pravi~no napravena i spored
koj princip taa navistina bi trebalo da bide
edna tretina. Me|utoa, koga ve}e na geometrijata
i go dadoa ovoj del (edna tretina {to ja nasleduva
vdovicata), pretpostavuvam deka vo znak na po~it
kon ovaa vozvi{ena nauka, gi ostavija drugite dva
dela me|u sebe da se borat za preostanatite delovi
(dvete tretini), populacijata i pridonesot.
Koga dojde vreme da mu se obezbedat uslovi na
naselenieto, tie ne bea vo mo`nost da prodol`at
92
Temnata strana na revolucijata
na tolku lessen na~in kako {to toa go napravija
vo oblasta na nivnata geometrija. Tuka se poka`a
deka nivnata aritmetika ja uslovuva nivnata
pravna metafizika. Ako se pridr`uvaa za nivnite
metafizi~ki principi, aritmeti~kiot proces }e
be{e navistina ednostaven. Za niv, lu|eto se celosno
ednakvi i imaaat ednakvi prava vo svojata vlada.
Spored ovoj sistem, sekoja glava bi imala svoj glas,
a sekoj ~ovek bi glasal neposredno za onaa li~nost
koja }e go pretstavuva vo sobranieto. „No poleka –
so pravilni ~ekori, sè u{te ne”.21 Ovoj metafizi~ki
princip pred koj otstapuvaat pravoto, obi~ajot,
upotrebata, politikata i razumot, i samiot }e
otstapi pred nivnite `elbi. Mora da postojat mnogu
~ekori i nekolku etapi, pred da mo`e pretstavnikot
da dojde vo dopir do svoite izbira~i. Navistina,
kako {to }e vidime naskoro, ovie dve li~nosti nema
da imaat nikakvo op{tewe edna so druga. Najnapred,
glasa~ite vo kantonot, koi{to go so~inuvaat
ona {to se narekuva primarno sobranie, treba da
go ispolnat cenzusot. ������������������������
[to! Cenzus za neodbranlivite prava na ~ovekot? Da, no toa }e bide mnogu
mal cenzus. Na{ata nepravda nema da bide mnogu
golema: taa }e iznesuva tri dena javna rabota spored
lokalnata procena. No ova ne e mnogu, podgotven
sum da priznaam, za sè drugo osven za celosno
potkopuvawe na va{iot princip na ednakvost. Kako
uslov nego mo`eme i da go ostavime nastrana, zatoa
{to toj ne odgovara na nitu edna od namerite zaradi
21 Iskaz prezemen od Aleksandar Poup, poet i moralist od XVIII
vek, Alexander Pope, Moral Essays, IV, 129.
93
Edmund Berk
koi se vostanoveni uslovite. Dodeka, pak, spored
va{ite idei, toj go isklu~uva od glasawe tokmu onoj
~ovek na ~ija prirodna ednakvost najmnogu i treba
za{tita i odbrana. Ovde mislam na ~ovekot koj
nema ni{to drugo za da go za{titi, osven negovata
prirodna ednakvost. Vie, vsu{nost, mu nareduvate na
toj ~ovek da go kupi pravoto, za koe prethodno ste mu
ka`ale deka prirodata velikodu{no mu go podarila
pri negovoto ra|awe i deka nitu edna vlast na
Zemjava ne mo`e zakonski da mu go odzeme. Vo odnos
na onie lu|e koi ne mo`at da se pojavat na va{iot
pazar, vie, u{te na samiot po~etok ja zacvrstuvate
pozicijata na tiranskata aristokratija protiv niv,
iako tvrdite deka ste nejzini zakolnati du{mani.
Gradacijata prodol`uva ponatamu. Ovie primar­
ni sobranija na kantonot izbiraat pratenici za
komunata, po eden na dveste kvalifikuvani `ite­
li. Tuka go gledame prviot posrednik postaven
me|u primarniot izbira~ i pretstavni~koto zako­
nodavno telo; vaka e otvoren u{te eden nov pat za
odano~uvawe na pravata na ~ovekot so vtor uslov,
bidej}i nikoj ne mo`e da bide izbran vo komunata
bez prethodno da go plati iznosot vo vrednost od
desetdnevna javna rabota. Sè u{te ne sme zavr{ile.
Postoi u{te edna gradacija. Ovie op{tinski
pretstavnici, izbrani od kantonite, gi izbiraat
pretstavnicite na departmanite; ponatamu,
pra­te­nicite na departmanite gi biraat nivnite
pretstavnici vo Nacionalnoto sobranie. Ovde se
gleda tretata bariera na besmisleniot cenzus. Sekoj
pratenik vo Nacionalnoto sobranie mora da plati
94
Temnata strana na revolucijata
vrednost od edna srebrena marka kako direkten
pridones. Nie morame da mislime isto za site ovie
barieri {to gi postavuva cenzusot, zatoa {to tie ne
se sposobni da osiguraat nezavisnost tuku naprotiv
– silni se samo vo uni{tuvaweto na pravata na
~ovekot.
Vo celiot ovoj proces koj vo svoite bazi~ni
elementi glumi deka vodi smetka samo za naselenieto
vrz osnova na principot na prirodnoto pravo,
vsu{nost, postoi jasno izrazena gri`a naso~ena
kon sopstvenosta koja, kolku i da e opravdana i
razumna vo drugi {emi, sovr{eno e neodr`liva vo
nivnata {ema.
Koga }e se pogledne nivnata treta osnova, prido­
nesot, stanuva jasno deka tie sosema gi izgu­bile od
predvid pravata na ~ovekot za koi zboruvaat. Ovaa
posledna osnova celosno se potpira vrz sopstvenosta.
Na ovoj na~in se legitimira eden princip koj e
sosema razli~en od principot na ednakvost na
lu|eto i krajno nepomirliv so nego. No, samo {to e
toj princip legitimiran, vedna{ e (kako i obi~no)
potkopan, i toa (kako {to }e vidime) ne na na~in
koj }e ja pribli`i neednakvosta na bogatstvata do
prirodnoto nivo. Dopolnitelniot udel vo tretiot
del na pretstavuvaweto (del isklu~ivo rezerviran za
povisokite pridonesi) e napraven na toj na~in {to
se odnesuva samo na oblasta, a ne i na individualcite
koi go pla}aat pridonesot. Lesno se zabele`uva,
spored tekot na nivnoto prosuduvawe, kolku im
sozdavale neprijatnosti kontradiktornite idei za
pravata na ~ovekot i za privilegiite na bogatite.
95
Edmund Berk
Ustavniot komitet pravi onolku dobro kolku {to
priznava deka tie idei se celosno nepomirlivi.
„Vrskata, vo odnos na pridonesot, bez somnenie e
ni{to`na, (velat tie) koga se odmeruva ramnote`ata
na politi~kite prava me|u poedincite, za{to so
toa }e bide uni{tena li~nata ednakvost, i }e
bide vostanovena aristokratijata na bogatite.
No ovaa nelagodnost potpolno is~eznuva koga se
zema predvid samo proporcionalniot odnos na
pridonesot vo golemite masi i toa edinstveno
pome|u edna i druga provincija; vo takov slu~aj,
toj slu`i samo da se sozdade pravedna recipro~na
proporcija pome|u gradovite, bez da se zagrozat
personalnite prava na gra|anite”.
Tuka, principot na pridones, postaven vo
odnosot pome|u lu|eto, se degradira kako ni{to`en
i razoren vo odnos na ednakvosta; a, osven toa,
toj e i opasen, za{to vodi kon vostanovuvawe na
aristokratijata na bogatite. Me|utoa, toj,
sepak, ne treba da se napu{ti. I na~inot na koj }e
se oslobodime od te{kotijata e da ja vospostavime
neednakvosta pome|u dva departmana, ostavaj}i
gi site poedinci vo sekoj departman vo celosna
ednakvost. Mo`e da se zabele`i deka paritetot
me|u poedincite be{e uni{ten prethodno, koga se
vostanovi cenzusot vnatre vo departmanite; i se
~ini deka voop{to ne e va`no dali ednakvosta na
lu|eto }e bide povredena masovno ili individualno.
Edinkata nema ista va`nost vo masata koja ja
pretstavuvaat nekolkumina, kakva {to ima vo masata
koja ja pretstavuvaat mnogumina. Premnogu bi bilo
96
Temnata strana na revolucijata
da mu se ka`e na ~ovekot koj e qubomoren na svojata
ednakvost, deka bira~ot koj mo`e da glasa za tri
pretstavnici ima isto pravo kako i onoj {to glasa
za desetmina.
Sega, da vidime kako izgleda toa od druga gledna
to~ka i da pretpostavime deka nivniot princip na
pretstavuvawe spored pridonesot, odnosno, spored
bogatstvoto, e dobro zamislen i deka e neophodna
osnova za nivnata republika. Vo ovaa nivna treta
osnova, tie prifa}aat deka bogatstvoto treba da bide
po~ituvano, i deka pravdata i politikata baraat
lu|eto, na eden ili na drug na~in, da dobijat pravo
na pogolemo u~estvo vo upravuvaweto so javnite
raboti. Sega }e vidime kako sobranieto ja obezbeduva
superiornosta ili, duri, sigurnosta na bogatite so
toa {to i dodeluva, vrz osnova na nivnoto bogatstvo,
pogolema vlast na nivnata oblast, dodeka nim li~no
istata im ja uskratuva. Podgotven sum da priznaam
(vsu{nost, bi trebalo toa da go postavam kako
bazi~en princip) deka vo edna republikanska vlada
koja ima demokratska osnova, bogatite navistina
baraat dopolnitelna sigurnost, pogolema od onaa
koja im e potrebna vo monarhiite. Tie se predmet
na zavist i preku zavista, stanuvaat i predmet na
ugnetuvawe. Spored postojniot plan, nevozmo`no
e da se odgatne kakva korist tie izvlekuvaat od
aristokratskoto prvenstvo vrz koe se temeli ne­
ednakvoto pretstavuvawe na masite. Bogatite ne
mo­`at da ja po~uvstvuvaat, ni kako poddr{ka na
nivnoto dostoinstvo ni kako sigurnost za nivnoto
bogatstvo; zatoa {to aristokratskata masa se sozdava
97
Edmund Berk
na ~isto demokratski principi, i nadmo}nosta {to
i se dava vo op{tata zastapenost ne se povikuva na
povrzanosta so onie li~nosti ~ija{to sopstvenost,
vsu{nost, ja obezbeduva superiornosta vo masite.
Ako tvorcite na ovoj plan mislele da im dadat nekoj
vid prednost na bogatite poradi nivniot pridones,
tie trebalo da im ja dodelat taa privilegija
ili na bogatite poedinci, ili na nekoja klasa
formirana od bogati lu|e (kako {to pravel Servij
Tulij vo vremeto na ranoto Rimsko carstvo, spored
svedo{tvata na istori~arite); zatoa {to borbata
me|u bogatite i siroma{nite ne e borba me|u edno i
drugo zdru`enie tuku borba me|u ~ovek i ~ovek; toa
ne e borba pome|u oblasti tuku pome|u stale`i. Taa
{ema podobro bi i odgovorila na svojata cel koga bi
bila stavena vo obratna perspektiva: koga glasovite
na masite bi se napravile ednakvi i koga glasovite
vo ramkite na sekoja masa bi bile proporcionalni
so sopstvenosta.
(…)
Efektite od nesposobnosta koja ja poka`aa
na­rodnite voda~i vo site golemi delovi na
op{testvenata zaednica treba da gi pokrie so imeto
{to predizvikuva seop{to pokajanie – slobodata.
Navistina, gledam deka kaj nekoi lu|e postoi golema
sloboda, no kaj mnogu drugi, ako ne i kaj pove}eto,
mo`e da se prepoznae represijata i poni`uvaweto.
No {to e slobodata bez mudrost i bez doblest? Taa e
najgolemoto od site mo`ni zla, zatoa {to, bez nadzor
98
Temnata strana na revolucijata
i kontrola, taa e, vsu{nost, glupost, porok i ludilo.
Onie koi znaat {to e moralnata sloboda, ne mo`at
da podnesat da ja gledaat istata kako e posramotena
od nesposobnite umovi, samo zaradi toa {to sakaat
da upotrebuvaat visokoparni zborovi. Sosema
sum siguren vo toa deka ne gi preziram golemite
i rasko{ni ~uvstva za slobodata. Tie ni gi great
srcata, tie ni gi pro{iruvaat i ni gi osloboduvaat
umovite, tie ja pottiknuvaat na{ata hrabrost vo
vreme na sudiri. Duri i vo ovie moive docni godini,
so zadovolstvo gi ~itam voznesenite stihovi na
Lukan i na Kornej. Ne gi osuduvam celosno ni
malite ve{tini i sredstvata na popularnosta. Tie
go olesnuvaat dosegnuvaweto na mnogu mignoveni
celi; tie gi dr`at lu|eto zaedno, tie go osve`uvaat
umot vo negovite napregnuvawa i tie rasprsnuvaat
povremena radost, veselost nad strogite ve|i na
moralnata sloboda. Sekoj politi~ar mora da im se
`rtvuva na ~arite i da ja zdru`i popustlivosta so
razumot. No vo eden vakov potfat kakov {to vidovme
vo Francija, site ovie pomo{ni ~uvstva i lukavstva
ne se od golema pomo{. Ne e potrebna golema mudrost
za da se sostavi edna vlada. Opredeli go sedi{teto
na vlasta, u~i se na poniznost i rabotata e gotova.
Da se dade sloboda e u{te polesno. Ne e neophodno da
rakovodi{, samo e potrebno da se pu{ti uzdata. No
da se oformi edna slobodna vlada, toa zna~i da se
uramnote`at site sprotivni elementi na slobodata
i da se ograni~at vo edna dosledna rabota, a toa bara
mnogu idei, dlaboko razmisluvawe i mudar, silen
i obedinuva~ki um. Seto ova ne mo`am da go najdam
99
Edmund Berk
kaj onie koj go prezedoa vodstvoto vo nacionalnoto
sobranie. Mo`ebi tie i ne se tolku bedni i polni
so nedostatoci kako {to izgledaat. Jas veruvam vo
toa. Toa bi gi stavilo pod sekoe nivo na ~ove~koto
razbirawe. No koga voda~ite odbiraat da se nudat na
liciticijata na popularnosta, nivnite sposobnosti
za izgradba na dr`avata nema da bidat od nikakva
korist. Tie }e stanat laskavci namesto zakonodavci
i }e stanat instrumenti, a ne voda~i na narodot. Ako
se slu~i nekoj od niv da predlo`i plan za slobodata,
trezveno ograni~en i opredelen so soodvetni
kvalifikacii, toj }e bide vedna{ naditren od
drugite natprevaruva~i koi }e proizvedat ne{to
posjajno i popopularno. ]e se krenat somnenija vo
vrska so negovata vernost kon kauzata. Umerenosta }e
bide stigmatizirana kako osobina na pla{livcite
a kompromisot }e bide proglasen za odlika na
predavnicite, sè dodeka, vo nade` deka }e ja so~uva
doverbata koja bi mu ovozmo`ila da moderira
i da ja ubla`uva rabotata vo nekoi priliki,
narodniot voda~ }e bide prinuden da se aktivira
vo propagiraweto doktrini i vo vospostavuvaweto
mo}, {to ponatamu }e ja porazi sekoja trezvena cel
kon koja toj mo`ebi celel na po~etokot.
No dali sum jas tolku nerazumen {to ne gledam
voop{to ni{to {to bi zaslu`ilo pofalba vo
neumornite nastojuvawa na ova nacionalno sobra­
nie? Ne mo`am da negiram deka me|u nebroenite
~inovi na nasilstvo i budal{tini ne e, mo`ebi,
napraveno i nekoe dobro delo. Onie koi uni{tuvaat
sè, sekako }e otstranat i ponekoja poplaka. Onie {to
100
Temnata strana na revolucijata
pravat sè odnovo ja imaat {ansata da postignat i
nekoja pridobivka. Ako im oddademe priznanie za
ona {to go napravija vrz osnova na vlasta koja{to ja
uzurpiraa ili {to mo`e da gi opravda zlostorstvata
so koi be{e steknata taa vlast, }e mora da izgleda
deka istite tie ne{ta nemalo da bidat postignati
bez da se izvede edna takva revolucija. Sigurno }e
mo`ele da se postignat, zatoa {to re~isi sekoj od
propisite {to gi napravija, a koj ne e dvosmislen,
be{e ili prezemen od kralot, dobrovolno napraven
na sostanokot na stale`ite ili vo ramkite na
zaedni~kite instrukcii na stale`ite. Nekoi
propisi bea sosema osnovano ukinati, no tie bea
takvi {to, ako ostanea takvi za cela edna ve~nost,
tie }e odzemea sosema malku od blagosostojbata
i prosperitetot na koja bilo dr`ava. Ottuka,
podobruvawata na pretstavnicite na narodnoto
sobranie se povr{ni, a nivnite gre{ki se
fundamentalni.
Koi i da se tie, pove}e bi sakal moite sonarodnici
da im go prepora~aat na na{ite sosedi primerot na
britanskiot Ustav, otkolku da prezemaat modeli
od niv za da se podobri na{iot sopstven Ustav. Vo
na{iot ustav tie imaat neprocenlivo bogatstvo.
Mislam deka tie ne se sosema bez pri~ini za
stravuvawe i za poplaki, no toa se odnesuva samo
na nivnoto odnesuvawe. Mislam deka na{ata
sre}na situacija mu ja dol`ime na ustavot, no na
ustavot kako na celost, a ne samo na nekoj negov
poedine~en del; mu ja dol`ime vo golema merka na
ona {to sme go zadr`ale kako trajno vo nekolkute
101
Edmund Berk
na{i revizii i popravki, kako i na ona {to go
promenivme i nadogradivme. Na{ite lu|e }e najdat
dovolno vrabotuvawe za onoj duh koj e za navistina
patriotski, sloboden i nezavisen, ~uvaj}i go na ona
{to go poseduvaat od nasilstvo. Jas ne bi ja isklu~il
ni promenata, no duri i tamu kade {to bi menuval,
bi go pravel toa za da so~uvam. Ona {to me vodi
kon pronao|aweto na lekot e golemata nepravda.
Vo ona {to go pravam, sakam da go sledam primerot
na na{ite predci. Jas bi ja napravil popravkata
{to e mo`no poblisku do stilot na starata gradba.
Mudrata pretpazlivost, vnimatelnata obyirnost i
moralnata, a ne karakternata pla{livost spa|aat
pome|u vode~kite principi na na{ite pratatkovci
vo nivnoto najodlu~no odnesuvawe. Neprosvetleni
so onaa svetlina, za koja gospodata od Francija ni
velat deka ja imaat vo izobilstvo, tie, vsu{nost,
rabotea pod silniot vpe~atok na neznaeweto i
slabosta na ~ove{tvoto. Onoj {to gi napravi niv
tolku podlo`ni na gre{ki, gi nagradi na toj na~in
{to napravi, vo svoeto odnesuvawe tie da i slu`at na
svojata priroda. Nie treba da se ugledame na nivnata
pretpazlivost ako sakame da go zaslu`ime nivnoto
bogatstvo i da go zadr`ime nivnoto zave{tanie. Ako
toa ni ~ini zadovolstvo, mo`eme i da dodavame, no
dajte da go so~uvame ona {to tie ni go ostavile i,
stoej}i na cvrstata osnova na Britanskiot ustav, da
bideme zadovolni so toa {to }e se voodoo{evuvame,
podobro otkolku da se obideme da gi sledime
aeronautite na Francija vo nivnite o~ajni~ki
letovi.
102
Temnata strana na revolucijata
Vi gi soop{tiv otvoreno moite ~uvstva. Ne mi
se veruva deka toa }e gi promeni va{ite ~uvstva.
Ne znam ni dali bi trebalo. Vie ste mladi, vie ne
mo`ete da vodite, no morate da ja sledite sudbinata
na va{ata zemja. No otsega pa natamu, ona {to vi go
ka`av mo`e da vi bide od nekoja polza, vo nekoja
idna forma na va{ata zaednica. Taa te{ko mo`e
da ostane vo ovaa dene{na forma, no, pred da se
sredat sostojbite, taa mo`e da pomine, kako {to
veli eden na{ poet, „niz golemi raznoobraznosti
na neisprobanoto bitie” i, vo site tie preselbi, da
bide pro~istena so ogan i so krv.
Nemam mnogu ne{ta so koi bi vi gi prepora~al
moite mislewa, osven dolgotrajnoto nabquduvawe i
golemata nepristrasnost. Moite stavovi pripa|aat
na ~ovek koj nikoga{ ne bil alatka vo racete na
vlasta, ~ovek koj ne i laska na veli~inata i koj ne
saka negovite posledni dela da i protivre~at na
smislata na negoviot `ivot. Tie stavovi doa|aat
od ~ovek koj celoto svoe javno zalagawe go vlo`il
vo borbata za slobodata na drugite; ~ovek vo ~ija
du{a ni{to ne zapalilo tolku traen ili silen
gnev kako {to toa go napravila tiranijata; ~ovek
koj od vremeto {to dobrite lu|e go tro{at na
potfati usmereni kon diskreditirawe na golemoto
ugnetuvawe, zgrabil mnogu ~asovi za da gi posveti
na va{ite raboti; ~ovek koj, pravej}i go seto toa,
se ubedil sebesi deka ne se oddale~il od svojata
voobi~aena dol`nost. Tie stavovi doa|aat od ~ovek
koj voop{to ne posakuva po~esti, odlikuvawa ili
prihodi; ~ovek koj ne ~uvstvuva prezir kon slavata i
103
Edmund Berk
nema strav od klevetite, koj ja izbegnuva karanicata,
no }e go izlo`i svoeto mislewe. Tie poteknuvaat od
~ovekot koj saka da ja so~uva doslednosta menuvaj}i
gi svoite sredstva za da go osiguri edinstvoto na
svojata cel i, koga brodot na koj{to plovi }e bide
staven vo opasnost za{to se optovaruva ednata
negova strana, posakuva da ja prezeme malata te`ina
na svoite pri~ini na drugata strana, za da mo`e da
ja osiguri negovata ramnote`a.
104
Download

Temnata strana na revolucijata