Aktivnosti na OPM
l Stru~en forum za za{tita na pravata na
pacientite vo vrska so implementacijata
na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe i
podzakonskite akti
l Odbele‘an 15 mart -Svetskiot den na
pravata na potro{uva~ite
l Nacionalen komitet na Kodeks
alimentarius
l Promocija na Infotekata
l Proekt: "Implementacija na Zakonot za
za{tita na potro{uva~ite”
Ishranata i potro{uva~ite
l Vegetarijanstvoto kako na~in na ishrana
l Lukot vo ishranata
l Soveti..soveti...soveti
Stanovawe i domuvawe
l Zo{to da osnovame ku}en sovet?
l Sendvi~ fasadni yidovi
l Topli podovi -parketi
l Soveti..soveti...soveti
IMPRESSUM
BILTEN NA POTRO[UVA^ITE
NA MAKEDONIJA
Glaven i odgovoren
urednik:
Marijana Lon~ar Velkova
Izdava~ki sovet:
Prim. d-r Kostadin
Grekovski, Pierina
Assisi-Kuzeska, Marija
Gramosli, Kal~o Mitev,
d-r Lidija Petru{evskaTozi
Ureduva~ki odbor:
Marijana Lon~ar Velkova, Kal~o Mitev,
Lidija \or|ievska,
Tatjana Tasevska,
Elizabeta Spiridonova
Lektor:
Natalija Glinska Ristova
Potro{uva~ki prava,
pravni propisi
Likovno - grafi~ka
podgotovka:
Lazar Tomovski
l Isporakata e na va{a vrata
l Potro{uva~i vnimanie!!!
l Od na{ata praktika
Prava na pacientite
l Osteoporoza
l Konvenciite i lekuvaweto vo stranstvo
l Zdravstveni rizici od vi{ok kilogrami
Izdava:
Organizacija na
potro{uva~ite na
Makedonija vo sorabotka so
RZUD-Republi~kiot zavod
za unapreduvawe na
doma}instvoto
Adresa:
ul. Vodwanska bb,
P. fah 150, 1000, Skopje,
tel/fah 113 - 265, 212-440
E-mail: [email protected]
Energetika
l Elektri~no osvetlenie
Biltenot e zaveden vo registarot na
vesnici vo Sekretarijatot za informacii na Vladata na Republika Makedonija pod br.10-283/2. Spored
misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija za Biltenot na potro{uva~ite na Makedonija
se pla}a povlastena stapka na danok.
Izdavaweto na Biltenot na potro{uva~ite na Makedonija broj 9/2001 go
pomogna GTZ -proektot za pomo{ na
Organizacijata na potro{uva~ite na
Makedonija kako i proektot za mali
grantovi od Britanskata ambasada.
TEST
l Mali avtomobili
Ekologija
l Vnimatelno so otpadot
2
Re~ na urednikot
Po~ituvani potro{uva~i,
Vo ovie isklu~itelno te{ki i
neizvesni vremiwa za na{ata
zemja,koga mislite na site nas se
naso~eni kon opstanokot na tatkovinata i nade‘ za uspe{no re{avawe na kriznata sostojba, Organizacijata na potro{uva~ite na
Makedonija so u{te pogolem elan
prodol‘uva so izvr{uvawe na
svoite redovni aktivnosti.
Sekojdnevno gi zastapuvame
va{ite interesi i vlo‘uvame napori za podigawe na javnata svest
preku informirawe, edukacija za
primena na zakonskata regulativa so nade‘ deka eden den navistina }e se vospostavat pazarnite zakonitosti, a potro{uva~ite }e mo‘at da si gi ostvarat
svoite prava.
Se obiduvame vo ramkite na
na{ite mo‘nosti i sevkupnoto
opkru‘uvawe da vi pomogneme da
imate aktivna i zna~ajna uloga vo
op{testvoto, da se sozdadat
uslovi vo dr‘avata, misleweto
na potro{uva~ite da bide respektirano i zemeno vo predvid
koga se nosat odluki za va‘ni
pra{awa od op{testveniot ‘iviot. Zo{to, site nie sme potro{uva~i i ponekoga{ e navistina
te{ko i da se zamisli oblast od
op{testveniot ‘ivot kade potro{uva~ite ne se vklu~eni ili potro{uva~kata politika i pravo ne
dopiraat.
So cel da odgovori na barawata na potro{uva~ite OPM e organizirana po ekspertski grupi
od oblastite ishrana, stanovawe
i domuvawe, energetika, op{to
pravna grupa i grupata za prava
na pacientite. Ovie rabotni grupi se formirani vrz osnova na
prakti~nata rabota i efektivnite komunikacii, a uspe{nosta vo
funkcionirawe na grupite se sogleduva i od faktot {to sekoja
od niv ima izdadeno po nekolku
bro{uri od predmetnata oblast,
dodeka redovno i bez zastoj se
odvivaat specijalisti~kite sovetuvawa kako i tribinite ~ija
posetenost e na zavidno nivo.
Vo nasoka na postojanoto unapreduvawe na informativniot
sistem na OPM neizbe‘no e da se
napomene i izrabotkata na trite
registri od oblasta ishrana, stanovawe i domuvawe i pravnata
oblast so {to zapo~na realiza-
cijata i primenata
na noviot sistem
za informirawe
namenet za potro{uva~ite - INFOTEKA. Ovoj informativen sistem }e
ima za cel preventivna informiranost i samopomo{
na potro{uva~ite.
Vo registratorot na pravnata
oblast }e mo‘ete
da najdete primeroci kako pismeno
da se po‘alite do
Dr‘avniot pazaren inspektorat, serviserot ili
prodavnicata od koja ste go
kupile proizvodot, a istovremeno
da doznaete ne{to pove}e za
va{ite prava i obvrski kako
potro{uva~.
Vo registratorot za ishrana
}e se informirate za na~inot na
pravilna obrabotka, ~uvawe i
podgotvuvawe na prehranbenite
proizvodi, hranlivite sostojki po
grupi proizvodi i drugi korisni
sodr‘ini.
Informatorot za stanovawe i
domuvawe obrabotuva devet temi
so instrukcii i prakti~ni soveti
za ureduvawe i odr‘uvawe na
va{iot dom, zaedni~ko ‘iveewe
vo stambeni zgradi, pokrivni konstrukcii i sl.
Site ovie i drugi aktivnosti
se vo kontinuitet poddr‘ani od
strana na germanskoto Dru{tvo za
delovno tehni~ka sorabotka, so
pomo{ na znaeweto i iskustvoto
na germanskata organizacija za
za{tita na potro{uva~ite , vo
ramkite na ~etirigodi{niot proekt na makedonskata i germanskata vlada ~ie prodol‘enie e najaveno za pretstojniot period od
u{te tri godini.
Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija naskoro }e
ima i sopstvena veb strana, na
koja }e mo‘at da se dobijat korisni soznanija za na{ite aktivnosti, info-sistemite, biltenot i
bro{urite.
Proektnite aktivnosti za
istra‘uvawe na prehranbenata
ko{nica za ~etiri~leno semejstvo (proektot zapo~na esen 2000)
se odvivaa voglavno bez problemi
i pokraj toa {to del od istra‘uvaweto se vr{e{e vo tetovskiot
krizen region. Istra‘uvawata
3
poka‘aa deka cenata na prehranbenata ko{nica gledano po sezoni
e najeftina vo sezonata esen a
najskapa vo sezonata prolet.
Po pet godini opstojuvawe i
rabotewe se postavuva pra{aweto kolku sme uspeale da ostvarime od zalo‘bite i koi se strate{kite prioriteti, deluvaweto
i zada~ite na OPM vo idnina. Ako
upatime eden navistina kriti~ki
osvrt kon na{ata dosega{na rabota mo‘eme da bideme zadovolni so postignatoto i so samata
konstatacija deka vo pogolem del
sme gi ostvarile na{ite planovi.
No, isto taka treba da imame
predvid vo koe opkru‘uvawe deluvame, kakvi se odnosite vo dr‘avata, razvojot na pazarnite zakonitosti, instituciite na sistemot i negovata funkcionalnost. Pri toa mo‘eme bez pogolemi pretenzii da zaklu~ime deka vo razvojot na tie odnosi za{titata na potro{uva~ite e nadgradba koja vo ova op{testvo doprva treba da ja postigneme.
Marijana Lon~ar - Velkova
AKTIVNOSTI NA
Stru~en forum za za{tita na
pravata na pacientite vo vrska so
implementacijata na Zakonot za
zdravstveno osiguruvawe i
podzakonskite akti
Forumot be{e organiziran od strana
na Organizacijata na potro{uva~ite na
Makedonija , Sojuzot na zdru‘enijata na
penzionerite i drugi nevladini organizacii. Celta na organizirawe na Forumot be{e da se sogledaat sostojbite predizvikani od implementacijata na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe i podzakonskite akti vo vrska so zadol‘itelna
participacija kaj site kategorii naselenie pri kupuvawe lekovi od pozitivnata
lista, a osobeno pri koristewe na zdravstvenite uslugi vo specijalisti~ko-konsultativnata i bolni~kata zdravstvena
za{tita.
Na Forumot be{e istaknata potrebata da se inicira pogolemo u~estvo na nevladiniot sektor vo sevkupnite zbidnuvawa
vo op{testvoto , osobeno koga odredeni zakoni, odluki, re{enija zadiraat dlaboko vo ekonomskite i drugite interesi na
gra|anite. Vo taa nasoka e uka‘ano na toa deka za nosewe na bitni odluki e potrebna pogolema transparentnost preku javni
tribini so nevladiniot sektor i sredstvata za javno informirawe zaradi zapoznavawe na osigurenicite i za da se slu{ne
nivnoto mislewe.
Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija se zalaga i za dosledno primenuvawe na ~lenot 55 od Zakonot za zdravstveno
osiguruvawe, spored koj Upravniot odbor, koj se sostoi od 13 ~lena imenuvan od Sobranieto na R. Makedonija treba da ima 6
pretstavnici na osigurenicite. Na takov
na~in }e se obezbedi dijalog pome|u
nevladinite asocijacii kako del od civilnoto op{testvo-za{titnici na pravata na osigurenicite i nadle‘nite dr‘avni organi i organizacii.
Odbele`an 15 mart -Svetskiot den na pravata na potro{uva~ite
I ovaa godina Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija se priklu~i kon odbele‘uvaweto na 15 mart Svetskiot den
na potro{uva~ite. Po vovednata re~ na pretsedatelot na OPM , Marijana Lon~ar -Velkova, svoe izlagawe za Zakonot za
za{tita na potro{uva~ite i negova harmonizacija so zakonodavstvata na zemjite ~lenki na Evropskata unija ima{e i dr‘avniot
sovetnik od Ministerstvoto za ekonomija, gospo|ata Vera Pepelni~ka.
Pretsedatelite na ekspertskite grupi pri OPM, za pravnata oblast, pravata na pacientite, ishranata, stanovaweto i
domuvaweto i energetikata gi istaknaa dostignuvawata vo predmetnite oblasti. Doc. d-r Jadranka Dabovi}- Anastasovska
gi promovira{e novite bro{uri na OPM: "Va{ite prava pri organizirani turisti~ki patuvawa#, "Vodi~ niz zakonot#, "Energijata
e skapa,kako da za{tedam#, a gi pretstavi i bro{urite:"Dozvola za gradba# i “Vodi~ot niz pravnite lavirinti”.
4
Kancelarija na
Nacionalniot komitet na
Kodeks alimentarius
Organizacijata na potro{uva~ite na
Makedonija ja poddr‘uva i pozdravuva
inicijativata za zapo~nuvawe so rabota
na Kancelarijata i Nacionalniot komitet na Kodeks alimentarius i ceni deka
so nejzino to formirawe }e se pridonese za pogolema kontrola i sledewe
na zdravstvenata ispravnost na hranata, a so toa i za pogolema za{tita na
potro{uva~ite. Kako delegiran pretstavnik od strana na OPM vo Nacionalniot komitet na Kodeks alimentarius e predlo‘ena gospo|ata Marijana
Lon~ar- Velkova.
Promocija na
Infotekata
osven po ova, izborot na temi }e se vr{i
i vrz osnova na definirawe na prioriteti na interes koi }e se utvrduvaat
na seminari, tribini i sl. Od toj aspekt
informativniot sistem treba da sodr‘i najnovi informacii za proizvodite
i uslugite {to se nudat na pazarot, a
koi se predmet na obrabotka na Infotekata .Vo najava se izrabotka na u{te
tri registri i toa od oblasta na aparatite i uredite za doma}instvo, prava
na pacientite i finansiskite uslugi.
Proekt: "Implementacija
na Zakonot za za{tita na
potro{uva~ite" realiziran
preku USAID - ITZ
Vo realizacijata na proektot se
vklu~eni eksperti od pravnata grupa na
OPM, Ministerstvoto za ekonomija,
Narodniot pravobranitel, i Evropskoto
zdru‘enie na mladi pravnici i stu-
Voveduvaweto na eden vakov potro{uva~ki informativen sistem vo Republika Makedonija e iniciran od
potrebata za sozdavawe podobri uslovi
za informirawe i samopomo{ na potro{uva~ite. O~ekuvame deka informativniot sistem }e pridonese za razvivawe
na soznanijata na potro{uva~ite za
nivnite prava kako i za zgolemuvawe na
preventivnata informiranost na potro{uva~ite za odredeni proizvodi i
uslugi pred nivnata nabavka. Informativniot sistem e dostapen i prisposoben na nivoto na obi~en potro{uva~,
{to zna~i deka informacijata {to se
prenesuva do potro{uva~ot e jasna,
razbirliva, lesno ~itliva. Za po~etok
se napraveni tri op{ti registri od
oblasta na ishranata, stanovaweto i
domuvaweto i pravnata oblast. Pri
izborot na temite se rakovodevme od
toa {to OPM smeta deka bi bilo korisno
da go znae potro{uva~ot, a ne go znae,
no vo izrabotkata na idnite registri,
5
denti po pravo - ELSA, Po formiraweto
na rabotniot tim se pristapi kon
izrabotka na ekspertski naod - registar na propisi relevantni za za{titata
na potro{uva~ite vo R.Makedonija kako
i izrabotka na prira~nik za za{tita na
potro{uva~ite. Vo ovoj kontekst se
izraboti i bro{urata”Vodi~ niz Zakonot”, dodeka vo ramkite na proektot se
vospostavi sorabotka so specifi~nite
celni grupi, klu~ni vo implementacijata na Zakonot. Imeno, odr‘ani se tri
tematski seminari so Zdru‘enieto na
sudii, Advokatskata komora i Dr‘avniot pazaren inspektorat.
So cel da se razvie mediumska lobi
grupa koja }e go pokrie implementiraweto na Zakonot, planiran e seminar
so novinarite. Osobena va‘nost za
prakti~noto sproveduvawe na Zakonot
imaa tribinite vo osum gradovi niz
Republikata: Skopje, Bitola, [tip,
Strumica, Ohrid, Negotino i Gevgelija.
Gra|anite poka‘aa golem interes pri
prezentacijata na tekstot na Zakonot i
prakti~nata bro{ura, so {to e ostvarena i celta na OPM istovremeno da se
izvr{i edukacija na del od naselenieto
za nivnite prava kako potro{uva~i.
ISHRANA
VEGETARIJANSTVOTO
kako na~in na ishrana
prof. d-r Borislav Xinleski
Poseben problem na pravilnata
ishrana na sovremeniot ~ovek se sozdal
so naru{uvaweto na ramnote‘ata pri
vnesuvawe na animalna i rastitelna
hrana, bilo da se dava prednost na
rastitelni ili na animalni prehranbeni proizvodi. Od druga strana, visokata cena i relativnata deficitarnost
na belkovini od animalno poteklo uslovile posiroma{nite sloevi lu|e da gi
nadopolnuvaat, ne samo svoite energetski potrebi, tuku i potrebite od belkovini, glavno od cerealtite i leguminozite.
Spored podatoci od literaturata,
65% od svetskata populacija blizu 75%
potrebni koli~estva belkovini gi
nadopolnuvaat so prehranbeni produkti od rastitelno poteklo, a samo
25% so prehranbeni proizvodi od animalno poteklo.
Imaj}i go prethodnoto predvid, na
sovremeniot ~ovek mu stanuva s¢ pote{ko da se hrani pravilno. Poradi toa,
ne e iznenaduva~ko {to vegetarijanskata ishrana stanuva aktuelna i {to
interesot za ovoj na~in na ishrana e
razvien vo SAD i Evropa, kako eden od
odgovorite za nedovolno pravilno
koristewe na mesoto vo ishranata.
[to pretstavuva
vegetarijanstvoto?
Trendot na vegetarijanstvoto, koj
se javuva vo golemo dvi‘ewe pred 30
godini, ne pretstavuva ne{to novo na
dene{nicata. Toj e dosta star i mo‘e
da se spomne deka slavni vegetarijanci
vo minatoto bile Plutah i Pitagora.
Isto taka, stari se i pri~inite koi gi
vodele lu|eto kon vegetarijanstvoto.
Vo toj konteks se spomenuvaat zdravstveni prednosti, no i ekolo{ki i eti~ki
na~ela. Nesomneno deka svoi koreni za
ovoj na~in na ishrana imaat budizmot i
hinduizmot.
Postojat razli~ni vidovi vegetarijanska ishrana koi se povrzani so filozofijata na ‘ivotot. Mnogu lu|e se
opredelile na vegetarijanska ishrana,
bez to~ni soznanija za vrednostite na
prehranbenite produkti i principite
na ishranata.
Na na{ite prostori za vegetarijanstvoto se koristat slednive termini:
- vistinski vegetarijanci
- umereni vegetarijanci i
- semi vegetarijanci
Prvite se dosta radikalni i tie ne
konsumiraat prehranbeni proizvodi od
animalno poteklo, tuku samo od rastitelno, a vtorata i tretata grupa ja pretstavuvaat vegetarijanci, koi koristat
prehranbeni proizvodi od rastitelno
poteklo i kombinacii so odredeno
koli~estvo belkovini od mleko i jajca.
Od stranskata literatura se prifateni i slednive termini, koi postepeno stanuvaat i na{i:
- veganci - koi voop{to ne konsumiraat prehranbeni izvori od animalno
poteklo;
- laktovegetarijanci - koi konsumiraat mleko i prerabotki od mleko, no
ne i jajca;
- laktoovovegetarijanci - koi ne
konsumiraat meso, no drugi prehranbeni
izvori od animalno poteklo - jajca,
mleko i prerabotki od mleko (ne im
smetaat).
Postojat i hibridi vegetarijanci,
koi od mesoto go prifa}aat
samo pile{koto i
odvreme navreme
jajcata. Za
niv, ovoj
na~in na ishrana, vsu{nost, pretstavuva medicinska dieta (na pr. protiv
skleroza) i toj nema ni{to zaedni~ko
so osnovnata ideja na vegetarijanstvoto.
Trend koj najmnogu e ra{iren vo
Evropa i SAD e semivegetarijanstvoto. Osnova na ishranata pretstavuva
rastitelnata hrana vo kombinacija so
nisko kalori~ni proizvodi od mleko.
Osven toa, semivegetarijanecot 2 do 3
pati nedelno konsumira riba ili pile{ko meso. Toa pretstavuva kompromis
me|u dvata vida ishrana, takanara~ena
"zlatna sredina#.
Posledici od
vegetarijanskiot na~in
na ishrana
Vegetarijancite smetaat deka ogromen del od elementite i soedinenijata
potrebni za ~ovekoviot ‘ivot (belkovini, masti, {e}eri, vitamini i minerali) se nao|aat vo prehranbenite proizvodi od rastitelno poteklo. Me|utoa,
sodr‘inata na spomnatite hranlivi
materii se razlikuva su{testveno vo
rastitelnata i animalnata hrana. Na
primer belkovinite mnogu pove}e se
nao|aat vo mesoto otkolku vo rastitelnite proizvodi, so isklu~ok na kikiritki, orevi i soja. Mesoto e najgolem
izvor na osnovni aminokiselini, grade‘en materijal za sinteza na belkovini koi se neophodni, pred s¢, za pravilen razvoj na decata i za zajaknuvawe
na imunitetot na organizmot. Vozrasni-
te lu|e mo‘at, so kombinacija na prehranbeni proizvodi, donekade da gi nadopolnat tie materii, no kaj decata i
adolescentite zemaweto na isklu~itelno rastitelni belkovini sosema e
nedovolen.
Postojat i drugi materii, neophodni
za ~ove~kiot ‘ivot, koi se nao|aat samo
vo hranata od ‘ivotinsko poteklo. Toa
e na pr. vitaminot D (negoviot nedostatok kaj decata vegetarijanci predizvikuva razni problemi), pa potoa vitaminot B12 (pojava na slabokrvnost kaj
vozrasnite, a po 6 godini zemawe vegetarijanska hrana negoviot nedostatok
vidno se manifestira).
Problem na vegetarijanstvoto e
‘elezoto. Od rastitelna hrana ~ovekot mo‘e da preraboti samo 3%, dodeka
od ‘ivotinska okolu 15%. @itnite
kulturi i sojata (omileni delikatesi
na vegetarijancite) ja ote‘nuvaat negovata apsorpcija. Nedostatokot na ‘elezo kaj malite deca i adolescentite
pretstavuva opasnost. Prerabotkata na
‘elezoto vo organizmot ja pomognuva
vitaminot C.
Za pravilen razvoj i funkcionirawe
na ogranizmot od ogromno zna~ewe e
kalciumot. Vegetarijanskata hrana sodr‘i mnogu malku kalcium, a negovata
apsorpcija ja sopiraat materii sodr‘ani
vo ‘itnite kulturi i spana}ot. Od negoviot nedostatok stradaat ne samo decata, tuku i adolescentite.
Pove}e od dve tretini cink se dobivaat od animalna hrana, pred s¢ od
mesoto, vnatre{nite organi na ‘ivotnite, jajcata i morskite ‘ivotni. Negoviot nedostatok pretstavuva opasnost
za site vegetarijanci, a osobeno za ‘enite doilki, bremenite ‘eni i doen~iwata.
Treba sumarno da se spomnat slednive op{ti rizici, koi se pojavuvaat kaj
razli~ni vidovi vegetarijanci, a se
odnesuvaat na bremeni ‘eni, doilki,
doen~iwa, deca, adolescenti, vozrasni
i postari lica: nedostatok na ‘elezo,
vitamini D, B2 i B12, cink, energija,
kalcium i belkovini, nizok kvalitet na
belkovini, niska telesna te‘ina i
slabokrvnost.
Pri~ini poradi koi
lu|eto go koristat
vegetarijanskiot na~in
na ishrana
Vegetarijancite tvrdat deka e nepotrebno i surovo da se kolat ‘ivotnite, koga tie mo‘at da se hranat so
rastenija. Takvoto sfa}awe poteknuva
od budizmot i hinduizmot.
Spored vegetarijancite ~ove~koto
telo e svetiwa i ne mo‘e da bide kontaminirano so razni nezdravi materii.
Toa go baziraat so medicinski studii
spored koi rastitelnata hrana go namaluva rizikot od rak na crevata, gradite, jajnicite i srcevi bolesti.
Animalnata hrana pretstavuva skap
luksuz, a so ‘itnite kulturi mo‘at da
se nahranat golem broj individui na
evtin na~in.
Za proizvodstvo na animalna hrana
denes se koristat razni aditivi i hemikalii (hormoni, antibiotici i dr.), koi
~ovekot i taka gi vnesuva pove}e od dovolno vo svojot organizam, taka {to nema
potreba od dopolnitelno vnesuvawe so
konsumacija na taka podgotvena hrana.
Pokraj spomnatite, postojat i drugi
pri~ini koi se vo dopir so religiozni
ili lokalni naviki. Vo Indija e te{ko
da se sretne ~ovek koj e qubitel na
tele{ko, a vo Izrael na svinsko meso.
Vo Evropa, vo mnogu zemji, ne se konsumira kowskoto meso.
Od medicinska gledna to~ka, vegetarijanstvoto ne samo kako na~in na
ishrana tuku i kako ‘ivoten stil go limitira rizikot od pojava na visok krven
pritisok, debelina, kardiovaskularni
bolesti, {e}erna bolest i nekoi vidovi
binira hranata, za da dobie organizmot
s¢ {to mu e potrebno. Vo nikoj slu~aj ne
mo‘e da se prepora~a veganska ishrana
na bremeni ‘eni i doilki, a najmalku na
mali deca. Kaj vozrasnite lu|e, so nepravilna ishrana se predizvikuva
opa|awe na ramni{teto na nekoi va‘ni
materii vo organizmot, a kaj decata mo‘e
da nastapat kriti~ni nedostatoci, odnosno da se naru{i zdravjeto. Zatoa,
vegetarijanstvoto mo‘e da pretstavuva
rizik za site spomnati kategorii lu|e,
dokolku koristat nekoi od navedonite
na~ini na vegetarijanska ishrana, a
zna~itelno pogolem rizik nosi so sebe
veganskata dieta.
^isto vegetarijanstvo, kako na~in na
ishrana bez prehranbeni produkti od
animalno poteklo istoriski i medicinski ne mo‘e da bide zasnovano na
rak. Principite na vegetarijanskata
dieta i ishrana e namaluvawe na priemot na masti, pred se od ‘ivotinsko
poteklo, holesterolot, preferirawe na
rastitelni masla i zgolemena konsumacija na ovo{je i zelen~uk. Me|utoa,
istiot efekt mo‘e da se postigne i so
pomalku drasti~na primena na na~inot
na ishranata, otkolku so celosno otfrlawe na mesoto, mlekoto ili jajcata.
fiziolo{kite potrebi na zdraviot
~ovek. Toa treba da se nabquduva pove}e kako filzofija i human odnos na
~ovekot kon ‘ivotnite.
Namesto zaklu~ok
Vegetarijanstvoto ima svetli, no i
temni momenti. Kaj stru~wacite postoi
napolna soglasnost vo faktot deka,
dokolku toa ne go bara verata ili od
zdravstveni pri~ini, treba zadol‘itelno da se izbegnuva vegetarijanstvoto (nekoristewe na prehranbeni
proizvodi od animalno poteklo). Ne postoi mo‘nost site potrebni hranlivi
proizvodi da se dobijat samo od rastenija, iako toa ne se manifestira vedna{,
organizmot na vegancite strada. Laktoovovegetarijanstvoto i laktovegetarijanstvoto pretstavuvaat zna~itelno
porazumen na~in na ishrana, no mora
mnogu vnimatelno da se izbira i kom-
7
Po~ituvani potro{uva~i!
Za ‘al na{iot drag profesor
d-r Borislav Xinleski, koj isklu~itelno mnogu pridonese vo podemot
na Organizacijata na potro{uva~ite
na Makedonija, ve}e ne e me|u nas. So
smrtta na prof. d-r Borislav Xinleski Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija zagubi golem
~ovek, prijatel i aktivist. Prof dr Xinleski be{e aktiven ~len na
Ureduva~kiot odbor na Biltenot
“Potro{uva~” kako i aktiven ~len
na Grupata za ishrana pri OPM. D-r
Xinleski so svoite nau~ni znaewa i
soveti dava{e sestran pridones za
unapreduvawe na ishranata na naselenieto. Negovata posledna stru~na
rabota vo ramkite na aktivnostite
na OPM be{e revizija i izmena na
postojniot Pravilnik za mlekoto koj
od strana na OPM, }e bide dostaven
do nadle‘nite institucii vo R. Makedonija.
Lukot
Lukot e zelen~uk so golem spektar
sostojki so za{titna uloga vo organizmot, {to se dol‘i na bogatiot sostav od minerali, vitamini, sulfurni
eteri~ni masla i mnogu drugi sostojki.
Od prastari vremiwa vo Kina,
Egipet, Persija i dr. zemji i kaj nas lukot
bil poznat kako hrana, za~in i lek.
Lukot go podobruva vareweto na hranata vo organizmot bidejki go zasiluva
la~eweto na stoma~nite sokovi, gi spre~uva gnile‘nite procesi vo crevata,
efikasno dejstvuva protiv glistite vo
organizmot, go sni‘uva holesterolot vo
krvta, se koristi kako prevencija od arterioskleroza i sl.
Lukot sodr‘i fitoncidi, materii
koi se sprotistavuvaat na nekoi bolesti, kako {to se: gripot, nastinkite,
Nutritiven sostav
energija
jagl. hidrati
sinusitot. Poradi spomenatite svojstva, toj se vbrojuva vo redot na korisni
i lekoviti vidovi zelen~uk. Najdelotvoren e koga se zema vo sve‘a sostojba:
dodaden vo salata, tarator, pe~eni
piperki, vo variva kako {to se gravot,
le}ata, tikvi~kite so kiselo mleko,
modrite patlixani. Stol~en ili sitno
ise~en, lukot mo‘e da se dodade vo
slednive salati: sve‘o cveklo, crna i
bela trupka, kiselo mleko so krastavici, kiselo mleko so zelena salata.
Za postojana prevencija i za{tita
od razni bolesti, kako i za zgolemuvawe
na otpornosta na organizmot, se prepora~uva so ru~ekot da se zemaat tri ~e{niwa luk dnevno, dodaden vo salata, vo
glavno jadewe za ru~ek ili zgme~en i
zavitkan vo malku sredina od leb, da
Vitamini
137 Kcal
VO
I S H R A N ATA
(mg)
A
-
Dipl.in‘.tehnolog Lidija \or|ievska
se goltne bez xvakawe, {to e va‘no za
onie koi ne sakaat po jadeweto da mirisaat na luk.
Za tie so ~uvstvitelni ili zaboleni organi za varewe, farmacevtskata
industrija nudi tableti vrz baza na luk
koi mo‘at da bidat korisni za zdravjeto.
Vo na{ata zemja lukot se koristel
odamna kako za~in - dodatok na variva
od site zelen~uci i dodatok na salati,
a mlad i sve‘ luk so perca se jade kako
salata.
Lukot go podobruva vareweto na masnite jadewa, pa zatoa mesoto ~esto se
{pikuva so luk.
Vo narodnata medicina lukot se
smeta kako efikasno antisepti~ko
sredstvo i se koristi kako lek za mnogu
Minerali
kalium
(mg)
529
26,3 g
B1
0,25
natrium
proteini
6,2 g
B2
0,08
magnezium
19
masti
0,2 g
PP
0,5
kalcium
29
rast. vlakna
1,5 g
C
15
‘elezo
1,5
voda
61,3 g
8
-
Makalo so luk:
100 g. luk
100 g. suv leb (prepe~en)
100 g. jatki od orevi
60 g. zejtin
sok od limon
sol
Prigotvuvawe:
Lukot so malku sol se tol~i da
se dobie ka{esta forma. Se dodava
natopen i vedna{ isceden suv leb i
meleni orevi. Tol~ej}i ja smesata, vo
tenok mlaz se dodava zejtin so
postojano me{awe do dobivawe na
gusta ka{a koja se razreduva so malku
voda i se preliva so sok od limon.
Se servira kako dodatok na jadewa.
SOVETI
bolesti. Kaj narodot otsekoga{ se
koristel pri sekoja pojava na epidemija
od zarazni bolesti (kolera, tifus,
dizenterija).
lPra{awe: Kako e najdobro da go
upotrebuvam zelen~ukot vo ishranata?-pra{uva potro{uva~ od Skopje.
uOdgovor : Treba da se podgotvi i
da se konsumira sekojdnevno sve‘
zelen~uk vo vid na salata, i toa kako
kombinacija na pove}e zelen~uci. Da
ne se dava prednost na eden zelen~uk,
tuku pove}e zelen~uci da se kombiniraat, so {to se dopolnuvaat me|u
sebe vo hranlivi i za{titni materii.
Podgotvuvaweto na site vidovi salati od sve‘ zelen~uk, mieweto, se~kaweto i za~inuvaweto da bide neposredno pred konsumiraweto so {to zagubite vo za{titni materii se pomali.
l Pra{awe: Na {to treba da se
vnimava pri nabavka na gotvarska
sol - pra{uva potro{uva~ od Skopje.
uOdgovor: Pri izbor i nabavka na
gotvarska sol treba da se vnimava na
slednive parametri:
1. solta zadol‘itelno mora da e
jodirana,
2. da se vnimava na denot na proizvodstvoto, bidej}i 3 - 6 meseci od
denot na proizvodstvo koli~estvoto
jod vo solta bitno se smaluva.
lPra{awe: Kako pravilno se mie
kompirot?
uOdgovor : Kompirot prvo se mie
od mehani~ko zagaduvawe, potoa se
lupi ili struga, povtorno se mie i
vedna{ termi~ki se obrabotuva. Nikako ne treba izlupeniot i ise~en
kompir da stoi vo voda pred termi~ki
da se obraboti, bidej}i taka se gubi
golem procent na hranlivi i za{titni materii.
Po~ituvani potro{uva~i!
Soveti od oblasta na ishranata
mo`e da dobiete sekoj ~etvrtok
od 14-15 ~asot so prethodno
zaka`uvawe na tel. 212-440
9
TA NA
S
A
L
B
O
OD
TA
ISHRANA
ZO[TO DA
K U ] E N
Dia. Sne‘ana Karapan~evska, Dia. Marija Gramosli
IMATE LI OBVRSKI KON
ZGRADATA VO KOJA @IVEETE?
Sekoja zgrada, nezavisno od nejzinata golemina (katnost i broj stanovi), pretstavuva grade‘na, no istovremeno i tehni~ko-tehnolo{ka celina.
Kako stanari, odnosno edinka od kolektivnoto ‘iveewe, sigurno sekojdnevno se soo~uvate so ne taka malite
problemi na odr‘uvawe na zaedni~kite
prostorii, uredi i instalacii vo zgradata vo koja ‘iveete.
[TO E VA[A ZAEDNI^KA
SOPSTVENOST?
Site zaedni~ki uredi i instalacii, kako:
- elektri~nata, vodovodnata, atmosferskata, fekalnata, gromobranskata, telefonskata, radioteleviziskata,
domofonskata, protivpo‘arnata, evakuacionata i druga instalacija;
- liftovite, skali{nite
prostorii,pokrivite, oxacite,
ventilacionite otvori i drugi
sistemi, fasadite;
- pomo{nite prostorii i
skalite za PP evakuacija i intervencija;
- kompletno celiot nosiv
sistem na zgradata (stolbovi,
gredi, nosivi yidovi, terasi,
pokrivna konstrukcija, temeli itn.).
Zna~i, pravilnoto odr‘uvawe na
site zaedni~ki uredi, prostorii i instalacii se gri‘a i obvrska na site
sopstvenici na stanben i drug prostor
vo zgradata.
Odr‘uvaweto i pravilnoto funkcionirawe e va{a obvrska, i dol‘ni
ste da obezbedite postojana ispravnost,
bezbednost i upotreblivost vo celina,
a naedno i gri‘a za estetskoto vnatre{no i nadvore{no oblikuvawe na
zgradata.
DILEMA: KAKO DA SE ORGANIZIRA
[email protected] NA ZGRADATA?
Formirajte ku}en sovet, bidej}i
ku}nite soveti se tie koi so zakon se
ovlasteni da se gri‘at za odr‘uvawe
na zgradata.
Ku}niot sovet i oficijalno dobiva
status na pravno lice, spored Zakonot
za domuvawe, kade se propi{ani pravata
i obvrskite na ku}niot sovet.
na sopstvenicite ponudete ja na sekoj
va{ sosed za proiznesuvawe (so potpi{uvawe), pri {to e mo‘no da se obezbedi duri 100% mnozinstvo.
ZO[TO NI E POTREBEN KU]NIOT
[TO [email protected] ODLUKATA?
SOVET?
1. Definirawe na nazivot i sedi{teto na ku}niot sovet i utvrduvawe na
faktot deka ku}niot sovet ima svojstvo
na pravno lice, so {to se obezbeduva
negovoto finansisko rabotewe (neophoden element za funkcionirawe na
ku}niot sovet i re{avawe na nastanatite problemi vo funkcioniraweto
na zgradata).
2. Organizaciona postavenost na
ku}niot sovet.
3. Sostavot i brojot
na ku}niot sovet e pra{awe i ocenka na stanovite (3, 5, 7.. ~lenovi).
Na ovoj na~in sopstvenicite na stanovite po katovi, so prethodno me|usebno konsultirawe za mo‘ni
~lenovi vo sovetot, vr{at delegirawe na svoj
pretstavnik vo ku}niot
sovet, so {to mnogu e
uprostena izbornata
postapka i se izbegnuva
svikuvawe sobir na
sopstvenicite na site
stanovi.
1. Motivirawe na stanarite za problemite na zgradata.
2. Neodgovoren odnos kon zgradata.
3. Vrednuvawe na tro{ocite za tekovno i investiciono odr‘uvawe na
zgradata.
4. Osoznavawe na zaedni~kata sopstvenost na site stanari.
KAKO DA GO FORMIRAME
KU]NIOT SOVET?
1. Konstituirawe
Toa e prviot seriozen problem ne
mo‘ete da go obezbedite potrebnoto
prosto mnozinstvo za donesuvawe na
odlukata, zna~i kako da go re{ime
problemot so kvorumot?
^LEN NA KU]NIOT SOVET
Sopstvenicite na eden ili dva kata
go predlagaat ~lenot na ku}niot sovet
na prethodno izgotven spisok na stanari
na ovie dva kata.
Vo zavr{niot del stavete odredba
deka odlukata za osnovawe se smeta za
donesena otkako }e bide potpi{ana od
pove}e od polovina sopstvenici na
stanovite. Potoa odlukata, so spisokot
10
DALI VI E POTREBEN DELOVNIK
ZA RABOTA?
Dokument koj e potreben za ureduvawe na rabotata na ku}nite soveti,
ureduvawe i kanalizirawe na site
proceduralni dejstva, a kako zavr{nica
rezultira so efikasnosta vo raboteweto na ku}niot sovet.
DALI VI E POTREBEN DOMAR?
Zakonot za domuvawe predviduva
postoewe na poseben institut - domar.
Negovata uloga e:
ubezbednosta i sigurnosta na imotot,
uli~nata sigurnost na stanarite,
usproveduvaweto ku}en red vo zgradata.
Da napomneme deka od prvite dve
gorni to~ki, sovremenata tehnika mo‘e
da go zameni domarot, no so tretata to~-
OSNOVAME
S O V E T
ka ku}niot sovet mo‘e po sopstveno
razmisluvawe da nametne del od svoite
ingerencii i razmisluvawa na domarot,
kako:
- vr{i pregled na ispravnosta na
instalaciite i uredite na zgradata;
- gi prima prijavite na stanarite i
na sovetot za nastanatite defekti i
prezema itni merki za nivno sanirawe;
- vr{i kontrola pri otstranuvawe
na nastanatite defekti, od strana na
drugi anga‘irani ovlasteni lica;
- ostvaruva kontakti so servisnite
slu‘bi;
- vr{i naplata za zakupnina od
delovniot prostor;
- organizira i u~estvuva vo otstranuvaweto na sneg pri vlezovite i pristapnite pateki, pokrivite;
- vr{i kontrola na namensko koristewe na zaedni~kite prostorii dadeni
pod zakup ili zaedni~ka namena na stanarite;
- odgovoren e za higienata vo zgradata i okolu nea;
- rakovodi so liceto {to ja odr‘uva
higienata vo zgradata;
- sorabotuva so pretstavnicite na
javnite komunalni pretprijatija (vodomeri, strujomeri, iznesuvawe na smetot)
i ...;
- vr{i i drugi raboti po nalog na
pretsedatelot na sovetot.
SOGLEDUVAWA
n Za efikasno odr‘uvawe na stanbenata zgrada, zaedni~kite prostorii,
uredite i instalaciite, neophodno e
postoewe na organizirana forma na
dejstvuvawe na stanarite - ku}en sovet.
n Uspe{nosta vo funkcioniraweto
na ku}niot sovet se bazira na sorabotkata na site stanari so sovetot, kako i
na obezbeduvaweto stabilni izvori za
finansirawe na funkciite na sovetot.
n Za taa cel, u{te vo fazata na
proektirawe, potrebno e da se predvidi
deloven prostor preku ~ie efektuirawe zgradata sama }e se finansira.
n So ogled na toa deka problemot na
odr‘uvaweto osobeno e izrazen kaj
postojniot stanben fond, neophodna e
intervencija od dr‘avata, bidej}i na
mnogu sektori (fasadi,liftovi) poradi dotraenost ili amortiziranost, se
zagrozuva bezbednosta na stanarite i
gra|anite.
n Ku}nite soveti, osven obvrskite
spored Zakonot, prepu{teni se sami na
sebe, bidej}i vo momentot niedna institucija ne vodi nitu elementarna evidencija na sovetite. Od druga strana,
istite tie se idealna forma za ostvaruvawe sorabotka so organite na
edinicite na lokalnata samouprava i
so javnite pretprijatija, osobeno vo
sferata na odr‘uvaweto na komunalnata higiena, javnoto zelenilo i parkiraweto.
Po~ituvani potro{uva~i!
Soveti od oblasta na stanovawe i
domuvawe mo`e da dobiete sekoj
vtornik od 14-15 ~asot so prethodno
zaka`uvawe na tel. 212-440
?
SOVETI
od oblasta na stanovaweto
i domuvaweto
?
Imam ku}a koja e izgradena
pred 15 godini. Gradena e vo etapi vo
zavisnost od materijalnite mo‘nosti. Sega na nea se vidlivi puknatini, pa me interesira dali mo‘am
da izgradam i potpokriv?
Æ
Bidej}i se raboti za specifi~na rabota, izvr{en e uvid i konstatirano e deka problemite se javile poradi toa {to vo fazata na
izgradba se koristel beton so slab
kvalitet i se primenuvala nedovolna
upotreba na ‘elezo. Sovet e najprvo
da se sanira dolniot del na objektot,
a potoa da se gradi potpokriv.
?
Ve molam da mi odgovorite
{to se slu~uva so mojata elektri~na
instalacija. Del od svetilkite i del
od priklu~ocite ne rabotat, a jas so
fazomer gi proveriv site osiguruva~i
vo razvodnata tabla na stanot i konstatirav deka ne se pregoreni. So
fazomerot gi proveriv i priklu~ocite {to ne rabotat i konstatirav
deka vo dvata kontakta ima struja.
Na {to se dol‘i ova?
Æ
Vo vakov slu~aj sigurno imata
defekt vo razvodnata tabla na
stanot i toa ima prekin na nultiot
provodnik. Za otstranuvawe na ovoj
defekt e potrebna intervencija na
stru~no lice (elektri~ar).
"@iveam na posleden kat na stanbena zgrada so ramen pokriv. Postojano
mi prokisnuva i vo stanot imam mnogu vlaga. Pobarav od kom{iite soglasnost za
izgradba na nov pokriv, no ne ja dobiv. Imam li pravo na toa i dali mo‘am da
baram od ku}noit sovet toa da go finansira?
Va{eto pra{awe ima dva aspekta:
Æ
- dokolku problemot so prokisnuvaweto sakate da go re{ite so prenamena na
toj prostor, makar i kako va{a li~na investicija, sopstvenicite na stanovite,
dokolku ne se soglasuvaat, ne se dol‘ni da vi dadat takva soglasnost;
- dokolku pak barate za{tita od prokisnuvawe, za popravka na ramniot pokriv
potrebna vi e soglasnost od mnozinstvoto (51%) od site sopstvenici na stanbenata zgrada, odnosno vlezot. Ako va{ite sosedi ne se soglasat so va{iot predlog za popravka na ramnoit pokriv (bez prenamena vo stanben prostor), vo toj
slu~aj obratete se do Osnovniot sud vo Va{iot grad. Sudot vo vonparni~na
postapka }e odlu~i po va{iot predlog, pri {to }e go utvrdi i u~estvoto na sekoj
sopstvenik na stan vo vkupnite tro{oci za popravka na pokrivot.
11
STANOVAWE I DOMUVAWE
SENDVI^-FASADEN
Y I D
(prodol`enie)
Dia. Sne‘ana Karapan~evska
Vo minatiot broj pi{uvavme za materijalite koi go so~inuvaat sendvi~ yidot i negovoto golemo zna~ewe za za{tita od
temperaturnite vlijanija od nadvor (toplo, ladno), za{tita od pojava na kondenzat vo prostoriite kade ‘iveeme, kako i
za{teda vo energijata koja e potrebna za da gi zatoplime prostoriite vo koi rabotime, ‘iveeme.
Sekako deka i izborot na grade‘niot materijal od nadvore{nata strana ja diktira i krajnata obrabotka na fasadata,
odnosno dali taa }e bide {tokuvana, teranova, gletuvana i oboena , prskana, ili fasadna polna tula so obrabotena fuga,
re{enija ~esto vidlivi po na{ite gradovi.
Da ne zaboravime deka pokraj kerami~ki blokovi koi go so~inuvaat sendi~ yidot, toplinskata izolacija, sekako deka e i
takanare~enata parna brana, odnosno polietilenskata folija koja se postavuva do toplinskata izolacija od vnatre{nata
strana. Taa ima mnogu zna~ajno mesto i funkcija, odnosno ja {titi toplinskata izolacija od dopir so vlaga, kondenzat, so {to
bi se izbegnalo nejzino skapuvawe i gubewe na funkcijata na sendvi~ yidot.
Sigurno deka ne treba da zaboravime deka vo na{ite sredini se u{te imame izvedeni objekti vo koi se prisutni problemite,
kako:
- te{ko i skapo zagrevawe na prostoriite, odnosno golemi zagubi na toplinskata energija;
- prisutnost na kondenzat ili vlaga po yidovite i plafonite {to e {tetno za zdravjeto na lu|eto;
- nepodnoslivo ‘iveewe pri visoki temperaturi (karakteristi~no za na{eto podnebje so vreli leta).
Sekako deka za ovie objekti imame
re{enie, no seto toa treba povtorno da
predizvika tro{oci za grade‘na
investicija, za {to kaj nas e prisutna
izrekata “siromaviot dvapati pla}a”.
Edno od re{enijata e tretirawe na
postojnite fasadni yidovi so oblepuvawe so izolacioni plo~i na koi se
postavuva specijalno ~eli~no pletivo
koe ovozmo‘uva malterisuvawe i krajna
obrabotka na fasadata. Za celata ovaa
postapka e neophodno stru~no iska‘uvawe i izvedba, pred da bidat zapo~nati kakvi bilo aktivnosti.
Isto taka, prozorcite i vratite
prisutni na fasadata se del od
problemot i e potrebno nivno
dopolnitelno tretirawe, kako:
- re{enie na zatinawe so razni
materijali, so {to se so~uvuvaat temperaturnite zagubi i
- zamena na edine~noto staklo so
termoizolaciono, takanare~eno termopan staklo.
Sigurno deka i ovoj pat treba da naglasime deka vo na{eto sovetodavno
biro pri OPM otvoreni sme za site onie
{to gi imaat ovie problemi da gi posovetuvame i da ponudime tehni~ko
re{enie za problemot, kako i upat za
upotreba na vistinskite materijali za
re{enie na ovie problemi.
12
Dia. Sne‘ana Karapan~evska
Postojat pove}e na~ini na redewe na letvi~kite no
zapomnete deka letvi~kite naredeni dijagonalno go
izdol‘uvaat prostorot, onie postaveni paralelno davaat
~uvstvo na red i ramnote‘a. Odberete go na~inot {to e
najprigoden za va{iot dom.
Ubav ednostaven i priroden -parketot dava ~uvstvo na
toplina, a sovr{eno odgovara i na klasi~en i na moderen
mebel.
Koi drva se dobri za parket?
Dabot e so zlatno‘olta boja.
Otpornosta mu e odli~na. Go ima
od I do III klasa.
Jasenot e svetol, no so vreme
stanuva ‘olt. Prepoznatliv e po
toa {to ima ubavi {ari koi se
vidlivi. Otpornosta mu e odli~na. Go ima od I do S klasa.
mozaik
ribina koska
industriski
pravilna
tvrdina
slobodno
brodska
paluba
Bukata e so temnozlatna boja
i so pravilno iscrtani vlakna.
Otpornost: dobra.
Javorot e izrazito svetol,
sjaen i mnogu cenet. Vlaknata se
pravilno rasporedeni. Otpornosta mu e mnogu dobra.
Cre{ata e topla i zavisno
od potekloto sodr‘i pomalku ili
pove}e cevenkava boja. Otpornosta £ e mnogu dobra.
Ona na {to sekako treba da vnimavate pred da po~nete so redewe na parketot e podlogata. Taa mora da bide ramna,
dokolku postojat neramnini tie treba da se izedna~at pred postavuvaweto na parketot. Dokolku pred postavuvaweto na
parketot podlogata bila neramna pa morala da se izramni, taa treba da bide sovr{eno suva. Ako go postavuvate parketot na
ve}e postojna podloga, vnimavajte postavuvaweto da bide na isto ramni{te.
Vo slu~aj parketot da e o{teten, treba da se istruga. Toa se pravi sekoi deset do petnaeset godini. Parketot mo‘e da se
struga i lakira 4-5 pati.
Kako da go odberete lakot za parket?
Lakiraweto e va‘no za{to toa go {titi parketot. Postojat nekolku vidovi lakovi. Najotporen lak e poliuretanskiot , koj
mo‘e da bide sjaen, polusjaen i mat. Posledniov najbrzo se su{i, no mora da se obnovuva kako preventiva od o{tetuvawe na
drvoto.
Postojat lakovi vrz baza na voda koi se pomalku toksi~ni. Se su{at brzo i ne ostavaat miris.
Najekolo{ki se lakovite vrz baza na vosok i maslo koi ne ostavaat nikakov miris i ne se {tetni, a na drvenite vlakna
dejstvuavat pogodno za{to gi {titat od vlaga i im ovozmo‘uvaat da di{at.
Kakov e asortimanot i cenata na parketite kaj nas?
Kaj nas na pazarot najve}e e zastapen bukoviot parket , no isto taka mo‘e da se sretne i daboviot koj e so pogolem
kvalitet.
Karakteristika na bukoviot parket od prva klasa e toa {to e uedna~en po celata svoja povr{ina i e bez ~vorovi.
Vo proda‘nata mre‘a mo‘e da se najdat i drugi vidovi parketi koi se poskapi, zatoa gi ima vo pomala koli~ina ili se
uvezuvaat od stranstvo, na pr. jasenov parket, cre{ov parket, kostenov parket, oreov parket, zlatest-lu‘en (slavonski)
parket i dr.
13
POTRO[UVA^KI PRAVA, PRAVNI PROPISI
ISPORAKATA E NA VA[ATA
Kupuvaweto preku TV-{op, razni
katalozi, nara~ka vo vesnici i po elektronska po{ta stanuva masovno vo
poslednite godini. Golem broj od potro{uva~ite se re{avaat na vakov na~in
na kupuvawe zatoa {to nemaat vreme za
{etawe i izbirawe po prodavnici ili
li~no dogovarawe so davatelite na uslugite. Prednosta e za{tedata na vreme, no kupuvaweto po pat na nara~ka nosi
rizici zatoa {to proizvodite videni
na ekranot na TV priemnikot , vo katalogot ili na ekranot na kompjuter, opi{ani vo dnevniot pe~at i sl. ne moraat
da gi imaat onie osobini i svojstva koi
gi o~ekuva kupuva~ot i so koi mo‘e da
se zapoznae koga go razgleduva predmetot vo nekoja prodavnica.
Rizikot {to go nosi elektronskata
trgovija mo‘e da bide i pogolem, ako se
raboti,na primer,so kupuvawe koga se
vnesuva brojot na kreditnata karti~ka,
postoi rizik da se kupuva od prodava~
koj voop{to ne postoi, kako i rizik hakerite neovlasteno da dojdat do brojot
na karti~kata i da ja zloupotrebat. Vo
na{ata Republika s¢ u{te ne postojat
posebni pravila za elektronskata trgovija. Prodava~ite, pak, gi {titat kupuva~ite na toj na~in {to od niv baraat
podatoci za kreditnata karti~ka za koi
pretpostavuvaat deka gi znae edinstveno kupuva~ot -kako {to e, na primer,
denot na izdavaweto na karti~kata i
sl. so {to pak se doveduva nekoga{ vo
lo{a pozicija i samiot kupuva~ koj mo‘e
da ne raspolaga so vakvite podatoci.
Zakonot za za{tita na potro{uva~ite sodr‘i posebni pravila vo odnos
na takanare~enite dogovori pome|u
otsutni lica ili dale~inski dogovori.
Koi dogovori se dogovori pome|u
otsutni lica ili dale~inski
dogovori?
Toa se onie dogovori koga vie nara~uvate stoka ili usluga po nara~ka
po pat na telefon, faks, pismo, elektronska po{ta, vrz osnova na katalo{ka
ponuda preku oglasuvawe na TV-{opovi,
vesnici, veb-stranici i sl.
Koi se pravata na potro{uva~ot vo
slu~aj na dogovori pome|u otsutni
lica?
Edno od najva‘nite prava na potro{uva~ot vo slu~aj na sklu~uvawe na
vakvite dogovori e pravoto da bide
informiran osobeno za: identitetot na
prodava~ot i negovata adresa; osnovnite karakteristiki na proizvodot i
uslugata; cenata na proizvodot i uslugata; tro{ocite za dostavuvawe; na~inot na pla}awe, dostavuvawe; na~inot
na vra}awe restitucija i eventualni
tro{oci; rokot na va‘nost na ponudata
ili ponudenata cena; minimalniot rok
na va‘ewe na dogovorot; tro{ocite na
komunikacijata.
Ne pla}ajte vo ke{ vo po{tenski fah
zatoa {to sopstvenikot mo‘e da is~ezne. Ne prezemajte kupuvawe na skapi
raboti na ovoj na~in pred da proverite
koja e drugata dogovorna strana. Proverete koj gi pla}a telefonskite ili
drugi uslugi pred nara~kata zatoa {to
evtinata ponuda se dol‘i ponekoga{ na
skapite telefonski linii 45 denari +
DDV i razgovor vo koj nara~kata ~ekor
po ~ekor trae pove}e od 5 ili 10 minuti.
Ste nara~ale nekoj proizvod na
ovoj na~in: po{tarot yvoni, proizvo-
dot e pred va{ata vrata. So netrpenie
go otvorate paketot. Proizvodot voop{to ne odgovara na va{ite o~ekuvawa.
Ne o~ajuvajte ! Mo‘ete da go vratite
proizvodot i da barate vra}awe na
parite vo rok od 7 dena bez naveduvawe
na pri~inite i bez posledici. Edinstveno }e morate da gi platite tro{ocite
za vra}awe na predmetot ako poinaku
ne ste se dogovorile.
Ako ste nara~ale kozmeti~ki proizvodi i sostavot od deklaracijata ne vi
odgovara, ne gi otvorajte. Vratete gi
edinstveno ako se neo{teteni, osven
ako poinaku ne ste se dogovorile. Audio video zapisite i komjuterskiot
softver, nara~ani na vakov na~in ne
mo‘ete da barate da bidat vrateni bez
opravdani pri~ini zatoa {to lesno
mo‘at da bidat presnimeni.
Kolku dolgo treba da ~ekate nara~kata da Vi bide ispora~ana?
Najmnogu 30 dena.
Dali treba da primite proizvod
koj prestavuva zamena na nara~aniot
proizvod?
Sekako ne. Me|utoa mo‘ete da go
primite ako sakate. Voedno mo‘ete da
pregovarate za namaluvawe na cenata.
Firmite koi rabotata na ovoj na~in
osobeno preku e-mail nara~kite posebno se zagri‘eni za dobriot glas goodwill-ot, zatoa vo vakov slu~aj zemete go
telefonot ili penkaloto i pregovarjte,
mo‘e da bide isplatlivo.
[to }e se slu~i koga prodava~ot
ne mo‘e da ja izvr{i isporakata; Vie
Zanimlivosti
POTRO[UVA^I
V N I M A N I E ! ! !
Dokolku sakate da se konektirate na internet treba da gi znaete osnovnite kriteriumi {to eden provajder treba da gi
zadovoluva, a toa se: kvalitetna konekcija so {to e mo‘no pogolem protok kon internet, preku satelitski link ili kabelski
link, dovolen broj vlezni linii, no ne pregolem, zatoa {to kvalitetot na protok odnosno brzinata na protokot na informacii
direktno zavisi od ovoj parametar. Vo posledno vreme na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na internet uslugi im se nudi
mo‘nosta da kupat karti~ka so koja pobrzo i poednostavno mo‘at da se vklu~at na internet. No vnimavajte!!!
Ona {to mo‘e da vi se slu~i e karti~kata voop{to i da ne ja iskoristite, imeno da dobivate postojano izvestuvawe od
va{iot kompjuter deka linijata e zafatena. Vie ste gi dale va{ite pari za eden mesec, tri ili mo‘ebi edna godina pristap
na internet, a va{eto pravo ne mo‘ete da go iskoristite. Problemot e vo karti~kite {to se prodavat bez limit, a kapacitetot
na vleznite linii na provajderite e ograni~en. Na krajot korista e ednostrana, no golema.
Premnogu prodadeni, a neiskoristeni karti~ki i limitiran kapacitet vodat kon golem profit
za provajderot, od edna strana i o{teten potro{uva~, od druga strana. So pogolem broj vlezni
linii od optimalniot broj so koj se garantira kvaliteten protok, provajderot dobiva samo
pogolem broj korisnici, “zadovolni” poradi faktot {to najposle uspeale da se priklu~at, no
toga{ gi ~eka u{te edno iznenaduvawe. Doa|aat do zaklu~ok deka protokot na informacii e
tolku baven {to prakti~no koristeweto na internet vremenski e neisplatlivo.
Ako, sepak, se odlu~ite da koristite vakov tip usluga, prethodno informirajte se direktno
od provajderot, odnosno dali toj nudi limitiran period na besplatno koristewe na nivnite
uslugi za da mo‘ete da go testirate kvalitetot na uslugata ili vo najednostaven slu~aj
konsultirajte se so nekoj {to ve}e e korisnik na uslugite na toj provajder.
14
VRATA
go ~ekate po{tarot, no toj ne doa|a?
Vo vakov slu~aj , koga prodava~ot ne
mo‘e da ja ispolni obvrskata od
dogovorot, zatoa {to stokite i uslugite
koi se nara~ani od strana na potro{uva~ot ne se na raspolagawe, treba
vedna{ da ve izvesti.
Vo koe vreme treba da vi bidat
vrateni sredstvata {to ste gi uplatile?
Vedna{ ! Ne podolgo od 30 dena, od
denot koga ste bile izvesteni za nemo‘nosta na isporakata.
Po{tarot yvoni. Ispora~aniot
paket ne ste go nara~ale.
Dali ste dol‘ni da go primite?
Dali ste dol‘ni da ja platite baranata cena?
Koga isporakata e vrzana so barawe
za pla}awe, zabraneta e isporaka na
stoki i uslugi koi ne ste gi nara~ale.na
ovoj na~in mo‘at da vi bidat ispora~ani
podaroci i drugi propagandni materijali, mostri i sl.
POTRO[UVA^KI PRAVA, PRAVNI PROPISI
Od na{ata
praktika
OD SOVETODAVNOTO BIRO - SKOPJE
L Vo eden moden salon vo Skopje kupiv pantaloni . So
ogled na golemata turkanica vo prodavnicata ne ja pobarav
smetkata, mislej}i deka taa e stavena vo kesata. Otkako
pristignav doma i gi probav pantalonite, zaklu~iv deka ne
odgovaraat po broj i golemina. Naredniot den se obidov
da reklamiram kaj prodava~ot, no mi rekoa deka vo period na popust kupenite proizvodi ne gi zamenuvaat.
Dali se vo pravo i kako mo‘am da si gi ostvaram svoite
prava?
J Ne se vo pravo. Soglasno ~len 68 od Zakonot
za za{tita na potro{uva~ite, potro{uva~ot ima
pravo kaj prodava~ot kade {to go kupil proizvodot
{to odgovara po kvalitet, no ne odgovara po
forma, golemina, model, boja, broj da go zameni.
Ova pravo potro{uva~ot mo‘e da go ostvari vo
rok od 14 dena od denot na kupuvaweto na navedeniot proizvod.
So intervencija do Pazarnata inspekcija
slu~ajot e re{en vo polza na potro{uva~ot.
Dali dopolnitelno }e bidete dol‘ni da ja platite stokata koja vi e
ispora~na bez va{a soglasnost?
Sekako ne! Smetajte gi za podarok !
Vo slu~aj da nastane spor, site
obvrski okolu doka‘uvaweto kaj vakvite dogovori se na tovar na prodavaot.
Zatoa bidete spokojni, barajte gi Va{ite
prava. Zakonot gi {titi poslabite,
potro{uva~ite.
L Kupiv muzi~ki sistem koj se rasipa
vo garantniot rok. Go ostaviv na servisirawe kaj ovlasteniot serviser no ottoga{
minaa tri meseci a sistemot seu{te ne e
popraven i ne mi e vraten. Koi se moite prava?-Pra{uva potro{uva~ od Skopje.
J So pomo{ na Pazarnata inspekcija
slu~ajot e uspe{no re{en so toa {to ‘albata e prifatena, a na potro{uva~ot mu e
daden nov muzi~ki sistem.
Doc. d-r Jadranka Dabovi}Anastasovska
L Vo eden od marketite vo gradot kupiv solenki na koi na pakuvaweto ima{e dva roka na upotreba, eden od postar a drug
od ponov datum, {to kaj mene predizvika zabuna. Za {to se raboti ? - Pra{uva potro{uva~ od Skopje.
J OPM se obrati do nadle‘nata Pazarna inspekcija koja postapuvaj}i po prijavata go re{i slu~ajot so toa {to vakvite
pakuvawa bea povle~eni od promet.
OD SOVETODAVNOTO BIRO - BITOLA
LPred izvesno vreme, od prodavnica za bela tehnika kupiv televizor od
stransko proizvodstvo. Za toa poseduvam i uredna smetka. Pri instaliraweto
na televizorot uvidov deka pove}eto kabli ostanuvaat neupotrebeni, a ne
znaev nitu kako da go povrzam televizorot so videorekorderot. Upatstvoto
za upotreba be{e na stranski jazik. Dali mo‘e da dobijam upatstvo za
upotreba na makedonski jazik?-Pra{uva potro{uva~ od Bitola.
J Mo‘e bidej}i soglasno Zakonot za standardizacija proizvoditelot, distributerot ili prodava~ot imaat obvrska za slo‘enotehni~kite proizvodi da prilo‘at upatstvo za upotreba prevedeno na
makedonski jazik so kirili~no pismo.
Po intervencija kaj prodava~ot toj se slo‘i da napravi
prevod na upatstvoto za upotreba, so {to baraweto na potro{uva~ot be{e vo celost zadovoleno.
OD SOVETODAVNOTO BIRO - [TIP
L Kupiv ‘enski ~izmi so visoki potpetici vo edna renomirana prodavnica vo [tip.
Po samo eden mesec upotreba potpeticata na ednata ~izma padna. Iako proizvodot go reklamirav
pove}e pati nitu be{e popraven nitu zamenet so nov. Kako da gi ostvaram svoite prava? -Pra{uva potro{uva~ od [tip.
J OPM-[tip reagira{e do soodvetnata prodavnica i slu~ajot be{e uspe{no re{en. Bidej}i se rabote{e za fabri~ka
gre{ka ~izmite bea zameneti so novi.
15
Prava na pacientite
Osteoporoza
D-r Sne‘ana Markovi}-Temelkova
Spored definicijata na Svetskata
zdravstvena organizacija, osteoporozata pretstavuva apsoluten pad na koskenata masa {to vodi do zgolemuvawe
na opasnosta od skr{enici na koskite.
So ovoj problem so vozrasta se soo~uvaat i ma‘ite i ‘enite, no ‘enite pove}e.
Ovoj problem e eden od poserioznite
so koi ‘enata se soo~uva vo periodite
po zagubata na mese~niot ciklus (menopauza). Ova e osobeno va‘no ako se ima
predvid deka so napredokot vo naukata
i tehnologijata i podobruvaweto na ‘ivotniot standard, ‘ivotniot vek na
‘enata se prodol‘uva, taka {to taa,
re~isi, edna tretina od ‘ivotot minuva
vo menopauzniot period.
Postojano vo koskite se slu~uva resorpcija i formacija vo tekot na celiot
‘ivot, no so vozrasta resorpcijata stanuva ponaglesena od formacijata, taka
{to se gubi normalnoto koskeno tkivo
koe stanuva pomalku gusto i polesno
kr{livo. Malku lu|e znaat deka e mnogu
va‘no devoj~iwata osobeno vo tek na
pubertetot da konsumiraat pove}e mleko i mle~ni proizvodi za da ja zgolemat
osnovnata koskena masa.
Koskata po~nuva da staree nekade
po 35 godina od ‘ivotot, otkako }e go
dostigne svojot maksimum. Namaluvaweto na koskenata masa e malo do menopauzata, koga rapidno po~nuva da se gubi
koskenata gustina. Prvite nekolku godini po menopauzata i davaweto proizvodi ili lekovi od kalcium ne pomaga.
Taka, vo najnovata svetska literatura se prepora~uva ‘enata vo periodot
nekolku godini pred menopauzata da go
zgolemi vnesuvaweto na kalcium vo
organizmot. Toa bi zna~elo deka dnevno
treba da se vnesuva 1 g kalcium koj go
ima vo 1 litar mleko ili 250 g sirewe.
Se razbira so zgolemuvawe na vozrasta
se namaluva i resorpcijata na kalcium
vo crevata taka {to treba vnesuvaweto
na kalcium da se zgolemi. Postojat ma-
terii koi ja blokiraat resorpcijata na
kalcium vo crevata, kako {to e kofeinot
koj go ima vo kafeto, taka {to mleko
ako se pie so namera da se vnese adekvatno koli~estvo kalcium ne treba da
se pie so kafe.
Na koskite osobeno lo{o dejstvuvaat alkoholot (koj direktno toksi~no
dejstvuva na koskite) i nikotinot. Poznato e deka ‘enite {to pu{at nekolku
godini porano vleguvaat vo menopauza
pred tie {to ne pu{at. Isto taka malku
e poznato deka proteinite koi gi ima vo
mesoto ako se konsumiraat vo golemi
koli~ini ja namaluvaat resorpcijata na
kalciumot.
Se razbira, golem e i brojot na zaboluvawata koi sami po sebe ja zgolemuvat
koskenata razgradba, no i zaboluvawa
za ~ie lekuvawe se potrebni odredeni
grupi lekovi (kako kortikostereoidite
kaj asmati~arite) {to mnogu ja namaluvaat koskenata gustina, taka {to vo toj
slu~aj e potrebno da se konsultirate
so lekar specijalist koj mo‘e da vi pomogne toa da ne se slu~i).
So vozrasta se zgolemuva sklonosta
kon pa|awe poradi: muskulna slabost,
namaleni refleksi, vestibularni problemi, namalen vid, a seto toa go zgolemuva rizikot od skr{enici na koskata. Zaradi toa, kaj povozrasnite lica
osobeno ‘enite, prepora~uvame vnesuvawe kalcium vo ve}e spomenatite koli~ini, zaedno so vitamin D.
KONVENCIITE I LEKUVAWETO
VO STRANSTVO
Dipl. ekonomist @ivka Milo{evi}
Pravata od zdravstvenoto osiguruvawe i krugot na osigurenicite vo Republika Makedonija se regulirani so odredbite na
Zakonot za zdravstveno osiguruvawe. Pokraj ovie prava, na gra|anite na Republika Makedonija e obezbedena i zdravstvena
za{tita vo oddelni zemji, soglasno me|udr‘avnite konvencii koi Republika Makedonija gi ima sklu~eno so drugi dr‘avi.
So ovie konvencii se ureduvaat pravata i polo‘bata od zdravstvenata za{tita na na{ite gra|ani vraboteni vo stranskite zemji ili koga
tamu prestojuvaat po drugi osnovi na ~lenovite na nivnite semejstva
koi ostanale da ‘iveat vo na{ata zemja, kako i na korisnicite na
stranski penzii koi ‘iveat vo na{ata zemja i ~lenovite na nivnite
semejstva.
So ogled na toa deka konvenciite se sklu~uvani vo razli~ni periodi
i so zemji so razli~ni sistemi na socijalno osiguruvawe, prifateni se
razli~ni principi pri nivnoto sklu~uvawe i postojat razli~ni re{enija
vo reguliraweto na oddelni pra{awa od oblasta na zdravstvenoto
osiguruvawe.
Konvenciite sklu~eni so zapadnoevropskite zemji, glavno, se
zasnovani na t.n. princip na osiguruvawe, koj podrazbira:
-ednakva zdravstvena za{tita na na{ite gra|ani - stranski
osigurenici i ~lenovite na nivnite semejstva vo zemjata na vrabotuvaweto pod isti uslovi i ist obem kako i za doma{nite osigurenici;
-zdravstvena za{tita na ~lenovite na semejstvata na ovie
osigurenici koi ostanale da ‘iveat vo na{ata zemja na tovar na
stranskiot nositel na osiguruvawe;
16
- pravo na zdravstvena za{tita na stranskite osigurenici i ~lenovite na
nivnite semejstva za vreme na privremen prestoj vo na{ata zemja;
- pravo zapo~natoto lekuvawe vo stranska zemja da se prodol‘i vo na{ata
zemja;
- pravo po osnov na poroduvawe vo na{ata zemja na ~len na semejstvoto koj
postojano ‘ivee so rabotnikot vo zemjata na vrabotuvaweto i
- pravo na zdravstvena za{tita na penzionerite koi ostvarile penzija vo
edna od zemjite dogovorni~ki, a ‘iveat sami ili so ~lenovite na semejstvoto
vo drugata zemja dogovorni~ka.
Na ovoj princip se sklu~eni konvencii so: Germanija, Avstrija, Francija,
Holandija, Belgija, Luksemburg, Italija, Romanija, Hrvatska, Slovenija i Turcija,
dodeka so Ungarija se pokrivaat samo tro{ocite za bolni~ko lekuvawe i
ortopedsko - zabni pomagala.
Za razlika od ovie konvencii, konvenciite sklu~eni so isto~noevropskite
zemji: Bugarija, Romanija, Polska, porane{na ^ehoslova~ka, se zasnovani na principot na reciprocitet.
Posebna grupa konvencii se konvenciite sklu~eni so: [vajcarija, [vedska, Norve{ka i Danska, kade ne e predvideno
pravo na zdravstvena za{tita na nivnite osigurenici za vreme na privremeniot prestoj vo na{ata zemja, kako i za ~lenovite
na nivnite semejstva, nitu pak za korisnicite na nivnite penzii i za ~lenovite na nivnite semejstva, po vra}aweto vo zemjata.
Golem broj od napred navedenite konvencii Republika Makedonija gi ima prifateno od porane{nata SFRJ, soglasno
Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedonija, a del od niv se obnoveni posle osamostojuvaweto na
dr‘avata. Vo tek se pregovori za sklu~uvawe na konvencii i so drugi dr‘avi.
Zdravstveni
RIZICI
Koga vnesenata energija preku hranata ne e vo soglasnost so nejzinoto
tro{ewe, zalihite se skladiraat vo
oblik na telesni masnotii koi se
talo‘at vo masno tkivo. Vo posledno
vreme se smeta deka masnoto tkivo
sozdava hormon-leptin koj go “informira” hipotalamusot za zalihite na
energija. Ispituvawata vo ovaa nasoka
prodol‘uvaat. Zgolemuvaweto na telesnite masti nosi zgolemeni zdravstveni rizici.
1. Krvniot pritisok raste so kilogramite. Prose~no zaguba na 1kg telesna
te‘ina zna~i namaluvawe na sistolniot pritisok. za 1,2 -1,6 mm ‘ivin
stolb i na dijastolniot 1.0-1.3. Na visinata na krvniot pritisok vlijae i
rasporedot na masnoto tkivo. Dokolku
e toa rasporedeno vo gorniot i sredniot
del na teloto pogolem e i porastot na
krvniot pritisok.
2. Rizik od {e}erna bolest. Masnoto
tkivo gi zgolemuva potrebite za insulin, ja zgolemuva otpornosta kon insulin na kletkite. Seto toa doveduva do
optovarenost na pankreasot koj go zgolemuva la~eweto na insulinot, dodeka
nemo‘nosta da se povrze za insulinskite receptori ~ij broj e namalen
doveduva do porast na glikemijata.
3. Zagubata na 10% od telesnata
te‘ina go namaluva rizikot od pojava
na srcevi bolesti za 20 % i obratno ,
zgolemuvaweto na telesnata te‘ina za
10% go zgolemuva rizikot za pojava na
srcevi zaboluvawa za 20%.
4. Rizik od maligni zaboluvawa.
Debelite ma‘i imaat poizrazen % na
smrtnost od rak na debeloto crevo i
prostatata. Debelite ‘eni vo menopauzata imaat zgolemen rizik od rak na
dojkata i rak na matkata i jajnicite.
5. Problemi so endokrinite ‘lezdi.
Debelite ‘eni imaat naru{en ciklus a
i po~esti komplikacii vo bremenosta,
gestozi i zgolemen krven pritisok.
6. Problemi so ‘ol~kata i masna
degeneracija na crniot drob.
7. Od vi{okot kilogrami belite
drobovi se potisnati, pa za di{ewe e
potrebna pogolema rabota na di{nata
od vi{okot kilogrami
muskulatura. ^estopati e namalen i
vitalniot kapacitet.
8. Optovareni zglobovi, posebno
zglobot kaj kolkot i kolenoto so ~esti
artrozni promeni koi se bolni i go
ote‘nuvaat di{eweto.
Borbata so vi{okot kilogrami
opfa}a pove}e aktivnosti, me|u koi i
promenata na ‘ivotnite naviki, osobeno
vo odnos na ishranata i fizi~kite
aktivnosti. Navikite te{ko se menu-
17
vaat, no ako se istrae, se steknuvaat
novi koi go podobruvaat zdravjeto.
Pravilnata ishrana ne podrazbira
gladuvawe ili li{enost, tuku vklu~uva zdrav razum, umerenost i raznovidnost. Vo piramidata na zdrava ishrana, ovo{jeto i zelen~ukot treba da
se najmnogu zastapeni, dodeka mastite
i slo‘enite {e}eri najmalku.
Prim.d-r Marionka Stavrevska
Energetika
E L E K T R I ^ N O
OSVETLENIE
Dipl.el.in`. Kristijan Karapan~evski
Za da bide stanot zdravo, udobno i
sigurno mesto za ‘iveewe,me|u drugoto,
potrebno e da bide i dobro osvetlen.
Postojat dva vida osvetluvawe: prirodno i ve{ta~ko. Na prirodnoto osvetlenie ne mo‘eme da vlijaeme za{to toa
ne zavisi od nas. Toa zavisi od postavenosta na zgradata kon stranite na
svetot, katnosta na koja se nao|a stanot,
goleminata na prozorite i sl. Me|utoa,
koga stanuva zbor za ve{ta~koto osvetlenie, na{ata uloga e mnogu va‘na. Postojat dva vida ve{ta~ko osvetlenie:
op{to i dopolnitelno. Osvetlenieto
vo va{iot dom treba da go planirate
zavisno od:
l aktivnostite za koi e nameneta prostorijata(sobata)
l koj stil go sakate: sovremen, tradicionalen ili me{avina od tie dva,
l istaknuvawe na oddelni delovi od
prostorijata od estetski aspekt,
l kade lu|eto }e sedat,
l kakva atmosfera se bara
Pritoa ne treba da zaboravite deka
pri izborot na svetlosno telo svetilkata treba da vi ovozmo‘i:
l vr{ewe na razli~ni psihofizi~ki
aktivnosti bez najmalku napor,
l ekonomi~na potro{uva~ka na elektri~na energija
Kakvo osvetlenie za
trpezarija ?
Svetilkata mora da ima dlabok
zasenuva~ ili gusta poluproyirna pokrivka koja ja propu{ta glavnata svetlost vo nasoka {to }e onevozmo‘i direkten kontakt na o~ite so sijalicata.
Primer za edno lo{o direktno t.n.
"bleskawe v o~i# e luster koj visi nasred sobata (naj~esto nad masata) so tri
pet ili deset sijalici. Izborot na vakov tip svetilka samo }e go poka‘e stepenot na na{eto nepoznavawe za osnovite na dobroto osvetlenie. Dokolku,
zgora na toa, sijalicite se pokrieni so
stakleni ili drug vid topki ili tela,
toa zna~i deka za lo{o osvetlenie navistina sme platile i }e platime mnogu
bidej}i lusterot kako takov tro{i mnogu struja, a za vozvrat ne dava pravilno
osvetlenie i so toa stanuva podmolen
neprijatel na vidot. Zatoa namesto luster se prepora~uva nad masata da stoi
svetilka so poluproyiren zasenuva~.
Sijalicata mora da bide vovle~ena vnatre taka {to pri normalno sedewe ne
mo‘e da ja vidite. No, vnimavajte! Dolniot rab na zasenuva~ot mora da bide
{to izleguva od gorniot del na rasvetnoto telo £ dava na sobata dovolna
osvetlenost i prijatna atmosfera.
Osvetlenie vo kujnata
malku nad visinata na o~ite za da mo‘ete da go vidite sogovornikot od drugata strana na masata.
Kakvo osvetlenie za va{ata
rabotna soba?
U{te eden podmolen neprijatel za
va{iot vid e indirektnoto bleskawe.
Nekoga{ ne sme ni svesni deka zamorot
na na{ite o~i ne e rezultat na toa {to
sme nedovolno naspieni ili izmoreni
tuku lo{o postavenata svetilka {to
ni ja osvetluva rabotnata masa. Imeno,
padot na zracite od svetilkata ne treba
da se reflektiraat vo na{eto oko.
Treba da znaete deka belata hartija
(ili kniga) postavena na rabotnata masa
se odnesuva kako ogledalo i dokolku
odblesokot od sijalicata pa|a na nea i
se reflektira direktno vo o~ite bleskaweto }e go uni{ti kontrastot na crnite bukvi {to }e dovede do nepotrebno
napregawe na okoto. So malo pomestuvawe na sijalicata mo‘e da pridonesete za podobruvawe na efektite i
namaluvawe na zamorot. Za kvalitetno
osvetlenie na rabotnata masa sijalicata ne bi smeela da bide poslaba od
75W nitu pojaka od 100W. Osven svetilkata na rabotnata masa, vo prostorijata
treba da sveti u{te edna svetilka. Toa
mo‘e da bide i desetpati poslabo od
nea za{to na toj na~in se namaluva
bleskaweto. Dokolku yidovite ili mebelot se temni, dodajte u{te edna svetilka kako indirektno osvetlenie. Zamorot na o~ite }e bide pomal dokolku e
pomal kontrastot pome|u okolinata i
osvetlenata povr{ina vo koja gledame.
Zapomnete i deka prostoriite so svetlo oboeni yidovi se popogodni za rabota pri umerena svetlost.
Osvetlenie za dnevnata soba
Svetlosni tela (lambi) so poluprozra~ni senila postaveni na niski
natkasni prilegaat so kau~ot vo dnevnata soba. Svetloto koe proa|a od dolniot del na svetlosnoto telo mo‘e da
go koristite za ~itawe, dodeka snopot
18
Rabotnata povr{ina vo kujnata mora
da bide osvetlena. Za nejzino osvetluvawe e pogodna fluorescentna svetilka -cevka so neproyirna pokrivka
postavena pod policata. Edna cevka od
36 W }e obezbedi dovolna svetlost.
Vo bawata
Zapomnete deka svetilkata postavena vo bawata ne treba da go osvetluva
ogledaloto, tuku liceto koe se gleda
vo nego.
Kako da bide poevtino?
Imajte predvid deka i svetilka koja
tro{i malku struja no postavena na
pogre{no mesto (na primer da bleska v
o~i) doveduva do toa okoto pove}e da
se “brani” od taa svetlost otkolku {to
koristi ne{to od nea. Na toj na~in svetlosta ostanuva neiskoristena, a neiskoristena svetlost zna~i i frleni pari. Zatoa postoi potreba za izbalansiranost pome|u ekonomski prifatlivo
osvetluvawe i upotrebnata vrednost na
sijalicata. Korisno e da zabele`ite
deka fluorescentnite ili halogeni
sijalici tro{at tri do ~etiri pati pomalku energija otkolku klasi~nite a
voedno se i podolgotrajni. Isto taka
imajte v predvid deka modernoto osvetlenie i novite generacii svetilki mo`ebi pretstavuvaat pogolema po~etna
investicija no nivnata trajnost i malata potro{uva~ka gi pravi poisplatlivi.
[to predlagame?
Idealna kombinacija pretstavuvaat
halogeni sijalici vo dlaboki senila
postaveni na mesta kade se ~ita,
pi{uva kako i ekonomi~ni neonski
cevki. Za op{to osvetlenie nastojuvajte
da koristite indirektno svetlo, a mali
i koncentrirani izvori na svetlostna rabotnite povr{ini. Namesto so eden
luster osvetlete ja prostorijata po
sistem na svetlosni ostrov~iwa. Pove}e mali dobro postaveni svetilki }e
sozdadat poprijaten ambient za{teda
na energija i so sigurnost za{teda na
va{iot vid.
REKREACIJA & SOOBRA]AJ
TECT
Tekstot i
rezultatite od
testot
se vo
celost
prezemeni od
Stiftung
Warentest
November
"Test" 1999/Nr11
na mali vozila
19
Posebnost kaj Smart: kontakt klu~ot se
stava pokraj ra~kata na menuva~ot
Kon patekata za testirawe se upatija dvanaeset mali vozila, od dvosedot
Smart do minivanot Mazda Demio. So po
tri ocenki “Dobro”, prvite mesta gi ponesoa: Renault Clio, Honda Logo i VW Lupo.
Ne e potrebno da poseduvate golem
avtomobil ako vo nego naj~esto se vozite
sami. Vo odnos na vlo‘enite sredstva,
modernite mini avtomobili poseduvaat
mnogu prednosti i toa }e go zabele‘ite
i vo slu~ai koga vozite daleku od gradskiot soobra}aen mete‘. Dvanaesette
proizvodi moraa da doka‘at na testot
deka kako vo pogled na voznite svojstva
taka i vo odnos na bezbednosta mo‘e
MALI VOZILA
Cena vo DEM
test- Ocenka za kvalitet
Va‘nost na garancija vo godini/kilometri
VOZEWE I BEZBEDNOST
40%
1 Startuvawe, prifa}awe na gasta
Elasti~nost / smirena rabota na motorot
2 Prenos na silinata, spojka
Menuva~, stepenuvawe na menuva~ot
3 Dejstvo / dozirawe na sopira~kite
Vozni svojstva, upravlivost/upravuvawe
4 Preglednost
5 Za{tita na patnicite (Faktor na bezbednost)
6 Za{tita od provala
KONFOR
20%
Konfor vo vozewe, elasti~nost, pridu{uvawe
Vnatre{na bu~ava
Klimatizacija
Pristap na prednite/zadnite sedi{ta
Prostorna ponuda na prednite/zad. sedi{ta
Sedi{ta napred/nazad
Instrumenti, elementi za rakuvawe
Prostor za baga‘
Volumen/Pristapnost
Sob. na sedi{tata
Pregradi, kaseti
[TEDLIVOST
20%
7 Tipska klasa: Osigiruvawe od obvrska/Celosno kasko/Delumno kasko
Fiksni tro{oci pri 12 000 km/godi{no vo marki/godi{no
vo Pf/km
8 Promenlivi tro{oci pri 12 000 km/godi{no vo marki/godi{no
vo Pf/km
9 Vkupni tro{oci so/bez amortizacija
vo marki/mese~no
EKOLO[KI SVOJSTVA
20%
Potro{uva~ka na pogonsko gorivo (Eurosuper) vo l/100 km
10 Emisija na izduvni gasovi
da se sporeduvaat so pogolemite avtomobili, a se ocenuvaa i konforot i ekolo{kite svojstva. Vrz osnova na site
fiksni i promenlivi tro{oci, ja presmetavme visinata na mese~nite rabotni
tro{oci, odnosno kolku ~ini sekoj izvozen kilometar.
Testiranite vozila se isto tolku
razli~ni kolku i barawata na kupuva~ite na avtomobili. Za da se olesni izborot, Smart i drugite avtomobili so
dol‘ina do okolu 3,50 metri, vo tabelite se odvoeni od pogolemite. Avtomobilite od malata grupa go dopolnuvaat testot od maj 1998 so pet novi modeli: Daewoo Matiz SE, Fiat Seicento Suite,
Hyundai Atos GLS, MCC Smart & Pulse i
VW Lupo. Testirana e i najnovata izvedba na Renault Twingo koj od vremeto
pominato od prethodniot test podlegna
na obemna modelska nega.
Se prepora~uva da se izbere pogolemo malo vozilo, posebno ako toa redovno se koristi i ako redovno se koristi vtoriot red sedi{ta. Vo ovaa grupa, proizvodite od Dale~niot Istok,
Daihatsu Sirion, Honda Logo, Mazda Demio
i Toyota Yaris, gi odmerija svoite sili
na testot so dvata francuski konkurenti Peugeot 206 i Renault Clio.
Posebnost na dvosedot
So dol‘ina od samo 2,51 metar, MCC
Smart & Pulse nudi prostor za dve lica i
siten baga‘. Plus bodovi koi bea
dodeleni na ovoj podvi‘en gradski
avtomobil se odnesuvaa na negoviot
mo}en i istovremeno {tedliv turbo
motor vo zadniot del, kako i avtomatskiot menuva~ ~ii {est stepeni na
prenos mo‘e i ra~no da se menuvaat. Od
druga strana, Smart poseduva najlo{
vozen konfor od site testirani vozila,
{to posebno se ~uvstvuva na gradskite
Opasni "lete~ki predmeti” na soborenoto
sovoza~ko sedi{te.
DVOSED
VOZILA SO 4 I 5 SEDI[TA SO [email protected] DO OKOLU 3,5 METRI
MCC Smart &
Renault
Daewoo
Fiat Seicento
VW Lupo 1.0
Pulse
Twingo 1.22
Matiz SE
Suite
17 450,ZADOVOLITELNO (2,8)
3/40 000
zadovolitelno
O
+/+
O
+
O/O
O/O
O
O
7,5
O
zadovolitelno
O
O
O
+ / otpa|a
+ / otpa|a
O / otpa|a
+
-/O
O
dobro
13/11/17
4 931,41,1
2 148,17,9
590,-/425,zadovolitelno
6,0
+
O
Na~in na ocenuvawe na rezultatite od testot: mnogu
dobro = ++ (0,5-1,5), dobro= + (1,6-2,5), zadovolitelno =
0 (2,6-3,5), dovolno = O (3,6-4,5), nedovolno = - (4,6-5,5)
18 450,DOBRO (2,4)
1/neograni~eno
dobro
+
O/O
+
+
O/+
O/+
O
8,5
+
O
zadovolitelno
+
O
O
+/O
O/O
+/O
+
O/O
O
O
dobro
12/10/16
5 008,41,7
2 389,19,9
616,-/442,zadovolitelno
7,3
O
+
18 950,ZADOVOLITELNO (2,6)
1/neograni~eno
zadovolitelno
+
O/+
+
+
O/O
+/O
+
O
6,5
zadovolitelno
+
O
O
+/O
O/O
O/O
+
O/O
O
O
dobro
12/14/16
5 341,44,5
2 109,17,6
621,-/422,zadovolitelno
6,1
+
O
Ako ocenkata e ista, redosledot e spored azbukata.
Podatoci vo procenti = U~estvo vo test-ocenkata za
kvalitet
20
16 790,ZADOVOLITELNO (2,8)
3/100 000
zadovolitelno
O
O/O
O
O
O/O
O/O
+
O
6,5
zadovolitelno
O
O
O
+/O
+/O
O/O
O
O/O
O
O
dobro
12/13/16
5 169,43,1
2 316,19,3
624,-/430,zadovolitelno
O
7,1
O
16 990,ZADOVOLITELNO (3,0)
1/neograni~eno
zadovolitelno
O
O/O
O
O
O/O
O/O
O
O
6,5
+
zadovolitelno
O
O
O 1)
O/O
O/O
O/O
O
O/O
O
O
dobro
12/14/19
5 064,42,2
2 253,18,8
610,-/431,dovolno
O
6,8
O
* NAPOMENA: Cenite vo tabelite se ceni od germanskiot
pazar na avtomobili
ulici poplo~eni so kocki i na uli~nite
neramnini. Ako pritoa se vozi vo sviok,
tesnite predni gumi brzo go gubat dopirot. Vkupno, toj postigna “zadovolitelno”, so ocenka 2,8.
So pomo{ na dr‘a~ite so koi brzo
se rakuva i se nare~eni Smartfix mo‘e
da se vgradi posebno sedi{te za deca
na mestoto na sovoza~ot, a istovremeno
se isklu~uva vozdu{nata pernica za
sovoza~ot. Koga vozi sam, voza~ot mo‘e
zna~itelno da go pro{iri prostorot za
Maliot prostor za baga‘ na Lupo se zgolemuva
ako se podispravi zadniot potpira~ (levo).
smestuvawe predmeti so soboruvawe na
potpira~ot na sovoza~koto sedi{te.
Me|utoa, bidej}i zadnata strana od
sedi{teto e mazna i zaoblena kako
daska za surfawe (poglednete ja
fotografijata desno na prethodnata
strana) vi sovetuvame tamu da ne
smestuvate predmeti {to mo‘e lesno
da letnat pri sopirawe i vozewe vo
svioci. Namesto toa, bi bilo podobro
ako mo‘e da se sobori potpira~ot od
sedi{teto na voza~ot za da se smestat
ta{nata ili mantilot zad sedi{teto.
Pobednik na testot vo segmentot na
mali vozila so ~etiri i pet sedi{ta i
dol‘ina do okolu 3,50 metri e VW Lupo
1.0. Voza~ite }e ja najdat soodvetnata
polo‘ba blagodarenie na visinskoto
mestewe na upravuva~ot i na sedi{teto.
So Lupo lesno se upravuva. So dobro
stepenuvaniot menuva~ se rakuva lesno,
a mo}niot motor dobro reagira na gasta,
taka {to duri i kaj Lupo so osnovniot
motor od 37kW (50 KS) ne se steknuva
vpe~atok deka motorot e slab. No,
potro{uva~kata na testot od 7,3 litri
na 100 kilometri e previsoka. Ostro
prese~eniot zaden del ne ostava
premnogu prostor zad zadnoto sedi{te
{to e podeleno na sredinata. Sepak,
potpira~ite mo‘e da se podispravat za
Prisposobliva vnatre{nost vo Twingo: zadnata klupa mo‘e da se pomesti nanazad vo korist
na patnicite na zadnite sedi{ta (levo) ili
da se pomesti nanapred za da se dobie pove}e
prostor za baga‘. Sepak, zadnite sedi{ta ne
mo‘e posebno da se pomestuvaat kako {to e
prika‘ano na monta‘ata na na{ata slika.
da se zgolemi prostorot za smestuvawe
predmeti (poglednete ja fotografijata
levo). Zadnoto sedi{te i potpira~ot
se podeleni i mo‘e da se soborat za da
se dobie ramna povr{ina {to mo‘e lesno da se natovaruva. Od site avtomobili na testot, Lupo nudi najdobra za{tita na patnicite.
Se o~ekuva{e Renault Twingo da
dobie zna~itelno podobra ocenka za
VOZILA SO 5 SEDI[TA SO [email protected] NAD 3,6 METRI
Hundai
Atos GLS
Renault Clio
RN 1.2 Econ
Honda Logo
18 990,ZADOVOLITELNO (3,1)
3/100 000
zadovolitelno
O
O/O
O
O
O/O
O/O
+
6,0
O
zadovolitelno
O
O
O
+/O
+/O
O/O
+
O/O
O
O
dobro
12/12/13
5 519,46
2 382,19,8
658,-/439,zadovolitelno
7,4
O
O
21 250,DOBRO (2,3)
1/neograni~eno
dobro
+
+/+
+
+
+ / ++
+/+
+
+
7,5
+
dobro
+
+
O
+/O
+/O
+/O
+
O/+
+
O
dobro
13/13/21
5 654,47,4
2 257,18,8
659,-/458,zadovolitelno
O
6,7
O
19 450,DOBRO (2,4)
3/100 000
dobro
+
+/+
+
+
+/O
+/+
+
+
7,5
O
dobro
+
+
O
+/O
+/O
+/O
+
O/O
+
O
dobro
13/14/22
5 664,47,1
2 439,20,3
675,-/470,zadovolitelno
O
7,6
+
Toyota Yaris
Linea Terra
Mazda Demio
Daihatsu
Sirion CX
Peugeot 206
Prèsence 1.1
21 340,ZADOVOLITELNO (2,6)
3/100 000
dobro
+
O/+
+
O
+/+
+/+
+
+
7,5
zadovolitelno
O
O
O
+/+
+/O
+/O
+
O/O
O
+
dobro
13/13/17
5 835,48,6
2 241,18,7
673,-/449,zadovolitelno
O
6,6
O
21 990,ZADOVOLITELNO (2,7)
3/100 000
dobro
+
+/+
+
+
O/+
+/+
+
O
6,5
O
zadovolitelno
O
O
O
+/+
+/O
+/O
+
+/+
O
O
dobro
13/16/20
6 032,50,3
2 362,19,7
699,-/469,zadovolitelno
O
7,2
O
16 790,ZADOVOLITELNO (2,8)
3/100 000
zadovolitelno
O
O/O
O
O
O/O
O/+
+
+
7,0
zadovolitelno
O
O
O
O/O
O/O
O/O
O
O/+
+
+
dobro
12/14/19
5 220,43,5
2 270,18,9
624,-/430,zadovolitelno
O
6,9
O
21 400,ZADOVOLITELNO (2,8)
1/neograni~eno
zadovolitelno
O
O/O
+
O
+/+
O/+
+
+
7,5
dobro
+
O
O
+/+
+/O
+/+
+
O/+
O
+
dobro
14/13/19
5 767,48,1
2 367,19,7
678,-/475,zadovolitelno
O
7,2
O
n = Najdobra vrednost
Se odnesuva na germanskiot pazar.
1) Oceneto bez klima ured. 2) Spored ponuduva~ot, ABS e seriski od septemvri '99)
n = Najlo{a vrednost
21
kvalitetot, no ocenkata ja rasipaa
negovite slabi sopira~ki. Twingo sopre
od brzina 100 duri po 53,3 metri, {to e
za dve dol‘ini na vozilo podaleku od
konkurentite vo negovata klasa. So
vkupna ocenka 2,6 toj postigna “zadovolitelno”. Poseduva miren motor {to ne
tro{i nitu kapka benzin pove}e od
Smart. Sepak, nekolku od na{ite testvoza~i smetaat deka sede~kata polo‘ba zad nalegnatiot upravuva~ {to ne
mo‘e da se mesti e nepovolna. Za korisnoto servo upravuvawe se doplatuva
Tovareweto na Matiz e ote‘nato poradi
visokiot rab na prostorot za baga‘ (na slikata
desno). Za sporedba, na levata strana e Atos.
Tehni~ki karakteristiki/ceni
1000 marki. Mo‘e da se po~uvstvuva deka prednite sedi{ta i armaturnata tabla vo obnovenata modelska izvedba se
podobri vo sporedba so prethodniot model. Isto taka, novi se i seriskite
strani~ni vozdu{ni pernici.
So pristojna cena, Daewoo Matiz postigna samo prose~ni 6,5 pri ocenuvaweto na za{titata na patnicite. Vo poglavjeto vozewe i bezbednost, toj vkupno
stigna do “zadovolitelno”. Motorot od
0,8 litri bi mo`el bide i poelasti~en.
Menuva~ot, sopira~kite i upravuvaweto
se oceneti kako prose~ni.
Instrumentite se pregledni, a elementite za rakuvawe mo‘e lesno da se
doprat, so isklu~ok na prenisko postavenite prekinuva~i za rakuvawe so prozorcite. Opremenosta na testiranata
verzija e bogata, no ne mo‘e da se dobijat potpira~i za glava za zadnite sedi{ta. Sedi{tata vo Matiz ne se odlikuvaat so posebna prisposoblivost i
negoviot prostor za baga‘ ima najvisok
tovaren rab.
Na testot, Fiat Seicento poka‘a ~uvstvitelnost na strani~en veter i lo{o
dr‘ewe pravec. Servo upravuvaweto
{to mora da se doplati reagira pre-
DVOSED
MCC Smart &
Pulse
Golem poklopec, nizok rab. Hyundai Atos
(levo) mo‘e lesno da se tovari.
mnogu direktno, a toa dopolnitelno go
naglasuva vpe~atokot za nestabilnost
pri vozeweto. Pri silno sopirawe od
tempo 100, maliot Fiat ne go zadr‘uva
pravecot {to e pri~ina za “zadovolitelna” ocenka vo delot od testiraweto
{to se odnesuva na dejstvuvaweto na
sopira~kite. Inaku, maliot Fiat vo testiranata verzija Suite gi razgaluva
svoite patnici so siot luksuz. Centralnoto zaklu~uvawe, elektri~noto
upravuvawe na prozorcite, pa duri i
VOZILA SO 4 I 5 SEDI[TA SO [email protected] DO OKOLU 3,5 METRI
VW Lupo 1.0
Renault
Twingo 1.22
Daewoo
Matiz SE
Vrati/Sedi{ta
Rabotna zafatnina vo cm3/Cilindri
Silina na motor vo kW (KS)/Broj na vrte‘i vo min-1
Maksimalen vrte‘en moment/Broj na vrte‘i vo min-1
Maksimalna brzina vo 5. stepen vo km/h1)
Zabrzuvawe od 80 do 120 km/h vo 4. stepen vo s1)
Te‘ina na neoptovareno vozilo vo kg1)
Maksimalna korisna nosivost vo kg/Dozvolena te‘ina vo kg
Volumen na prostor za baga‘ vo l/Visina na tovaren rab vo cm1)
Golemina na gumi
Fiat Seicento
Suite
3/2
3/4 2)
3/4
5/4
3/5
599/3
999/4
1 149 / 4
796/3
1 108/4
40 (55)/5 250
37 (50)/5 000
43 (60)/5 250
38 (51)/5 900
40 (55)/ 5 500
80/2 000-4 500
86/3 000-3 600
93/ 2 500
69/ 4 600
86/3 250
131
147
147
133
141
25,8
32,2
41,2
43,4
42,5
720
926
833
751
750
260/980
424/1 350
397/ 1 230
459/ 1 210
450/1 200
114/68
171/70
134/74
159/72
142/72
Napred 135/70R15
nazad 175/55R15
155/70R13
155/70R13
155/65R13
155/65R13
Golemina na rezervno trkalo
Tirefit
Normalna golemina Normalna golemina Normalna golemina 135/70R13
Dol‘ina/[irina/Visina vo m
2,51/1,52/1,53
3,53/1,64/1,46
3,43/1,63/1,42
3,50/1,50/1,49
3,32/1,51/1,44
Krug na zavrtuvawe vo m1)
8,7
10,0
9,9
9,3
9,0
Volumen na rezervoar vo l/Doseg vo km
34/465
40/655
35/490
35/510
22/365
OPREMA I CENI (Sostojba 8/99)
Site poseduvaat: vozdu{na pernica za voza~ i sovoza~, zaden bri{a~, stakla vo boja (so isklu~ok na Lupo), dva
Cena vo marki
17 450,18 450,18 950,16 790,16 990,ABS
690,660,n
610,660,- 14)
Servo upravuvawe
1 000,- 5)
n
800,- 5)
o
1 070,- 4)
Vozdu{na pernica za sovoza~/so isklu~uvawe/strani~ni n/o 6)/450,n /o /460,n /o /n
n /o /o
n /n /o
vozdu{ni pernici
Avtomatski menuva~/spojka
n /n
o /o
2 050,-/1 200,- 7)
o /o
o /o
Radio kasetofon (najevtiniot model)
o
548,595,490,o 8)
Klima ured
990,2 090,1 990,1 690,n
Lizga~ki krov
Nepodvi‘en staklen krov 1 585,- F5)
1 000,- F/1 300 G5) o
430,- G/1 000,- F5)
Prekinuva~ za kru‘no struewe na vozduh/Filter za prav i polen n /o
n/50,o /o
n /o
n /o
Podignuva~i za prednite prozorci5)/Centralno zaklu~uvawe
1 205,- 9)
1 100,- 9)
n /n
n /n
n/n 10)
Voza~ko sedi{te/Visinsko mestewe na upravuva~
o /o
n /n
o /o
o /o
o /o
Dale~insko otklu~uvawe na poklopec na rezervoar/prostor za baga‘ o /o
n /n
o /o
n /n
n /n
Zadni potpira~i za glava (broj)
otpa|a
2 ili 3
290,- (2)
o
o
Posebni dr‘a~i za detsko sedi{te
Isofix
o
o
o
Smartfix 6)
Podelena zadna klupa
3 : 2 12)
330,- (asimetri~no)
otpa|a
1:1
1 : 1 11) 12)
n = seriski
o = ne se ispora~uva od fabrika
F = Platnen krov
n= Najdobra vrednost
G = Staklen krov
n= Najlo{a vrednost
22
nezagrean motor.
Za vreme na voznite testovi, Hyundai
Atos poka‘a lo{o zadr‘uvawe na
pravecot i pri silno sopirawe
povlekuva{e nalevo. Atos mora{e
pove}e pati da ja poseti servisnata
rabotilnica poradi o{tetuvawata na
le‘i{tata na trkalata. Voznite
svojstva na maliot koreanec se
neubedlivi, so zna~itelna sklonost kon
nadupravuvawe.
Bu~avata
vo
vnatre{nosta e visoka bidej}i motorot
raboti so visok broj vrte‘i po
startuvaweto. Potro{uva~kata na ben-
SOVET
Pat na sopirawe od 100 km/h, vo metri
Blisku postavenite pedali vo Fiat
Seicento: Ne se za golemi stapala.
klima uredot spa|aat vo seriskata
oprema. Prednite sedi{ta dobro dr‘at
i nudat dovolno mo‘nosti za mestewe,
no samo ako licata se niski do sredno
visoki. Tie ne bi trebalo da imaat nitu
golemi stapala, bidej}i pedalite se na
premala oddale~enost edna od druga
(poglednete ja fotografijata gore). Pri
ocenuvaweto na ekolo{kite svojstva toj
stigna samo do ocenkata “dovolno”,
bidej}i emisijata na izduvni gasovi e
povisoka otkolku kaj drugite testirani
vozila, a pred s¢ pri startuvawe na
Tokmu niz gradot, nasekade
postoi opasnost za o{tetuvawe pri
parkiraweto. Podobri se branicite
{to se nelakirani vo podra~jeto na
dopir ili se pokrieni so za{titna
lenta. Lupo se ispora~uva so
lakirani branici.
Podobro e re{enieto, kako, na
primer kaj Peugeot 206 i kaj Renault
Clio, koi poseduvaat izdr‘livi za{titni lenti ne samo na branicite,
tuku i na bokovite na voziloto. Kaj
Fiat Seicento duri i ku}i{tata na
nadvore{nite retrovizori poseduvaat za{titni prekrivki.
Sepak, ako ne postojat strani~ni
za{titni lenti, kako, na primer kaj
Daewoo Matiz, Daihatsu Sirion ili
Renault Twingo, tie mo‘e lesno da se
nadgradat.
Peugeot
41,4
Renault Clio
Honda Logo
42,7
43,6
Daewoo Matiz
44,3
Toyota Yaris
44,5
Hyundai Atos
44,6
VW Lupo
44,9
MCC Smart
45,0
Mazda Demio
47,2
Fiat Seicento
48,4
Daihatsu Sirion
51,113)
Renault Twingo
35
40
53,3
45
50
55
VOZILA SO 5 SEDI[TA SO [email protected] NAD 3,6 METRI
Hundai
Atos GLS
Renault Clio
RN 1.2 Econ
Honda Logo
5/5
999/4
40 (55)/5 500
82/3 100
139
27,7
785
435/1 220
199/61
33)/5
1 149/4
43 (60)/5 250
93/2 500
155
24,7
880
540/1 420
237/68
3/5
1 343/4
48 (65)/5 000
108/2 500
147
26,5
971
394/1 365
217/70
5/5
998/4
50 (68)/6 000
90/4 100
153
26,7
886
434/1 320
183/70
5/5
1 324/4
46 (63)/5 000
103/3 000
155
23,7
949
501/1 450
262/60
5/5
989/3
41 (55)/5 200
88,3/3 600
139
30,2
849
471/1 320
207/63
33)/5
1 124/4
44 (60)/5 600
91/3 200
147
32,1
885
520/1 405
213/70
15570R13
165/65R14
175/70R13
Normalna golemina Normalna golemina T115/70D14
3,50/1,50/1,62
3,77/1,64/1,42
3,79/1,65/1,52
9,7
10.5
9,8
40/525
35/470
50/745
nadvore{ni retrovizora so mestewe odvnatre
18 990,21 250,19 450,650,n
n
n
n
n
n /o /o
n /o /n
n /o /o
175/65R14
T115/70D14
3,62/1,66/1,50
10,1
45/680
165/70R13
T115/70D14
3,81/1,65/1,50
10,0
43/595
165/65R14
T115/70D14
3,68/1,60/1,45
9,2
40/575
175/65R14
Normalna golemina
3,84/1,65/1,43
10,2
50/690
21 340,n
n
n /o /o
21 990,700,n
n /o /o
16 790,690,790,n /o /o
21 400,n
n
n /n /450,-
O/1 390,199,1 390,1 575,- F5)
n /o
n /o
o /o
o /n
2
o
1:1 12)
o/1 000,n
1 980,1 100,- G
n /O
900,- 9) 10)
n /n
n /o
3
n
3:2 11)
o /o
550,1 500,o
n /o
o /o
n /o
n /o
2
o
1:1 11)
o /o
198,na barawe
na barawe
n /n
o /o
o /o
n /n
o
o
3:2
o /o
825,1 850,1 350,- G5)
n /n
n/n 10)
n /n
o /o
200,- (2)
Isofix
1:2
o /o
490,1 990,1 190,- G5)
n /n
450,-/n 10)
400,o /o
320,- (3)
Isofix
1:2
1 800,-/o
400,1 780,o
n /o
980,- 9) 10)
n /o
n /n
2
o
1:1
Toyota Yaris
Linea Terra
Mazda Demio
Daihatsu
Sirion CX
Peugeot 206
Prèsence 1.1
1) Merni vrednosti
2) Po izbor bez doplata vo izvedba so 5 sedi{ta
3) So doplata se ispora~uva vo izvedba so 5 sedi{ta
4) so gumi 175/65R13
5) Elektri~no
6) Prepoznavaweto na zafatenosta vo kombinacija so specijalni sedi{ta za deca od Smart ja isklu~uva vozdu{nata pernica
7) Bez dopolnitelna oprema so elektri~en paket
8) Fabri~ka podgotovka za radio so antena i zvu~nici
9) Paket
10) Dale~insko zaklu~uvawe so radio branovi
11) Se pomestuva
12) Samo potpira~ite
13) So gumi na testiranoto vozilo 145/80R13
14) Spored ponuduva~ot, ABS e vklu~en od septemvri 1999.
23
Plus bodovi za bezbednosta: vo Clio postoi
remen so tri to~ki, duri i za srednoto sedi{te
od zadnata klupa (levo).
zin od 7,4 litri e so vrednost najvisoka
vo ovaa grupa. Osven toa, toj dobi najlo{a ocenka za za{titata na patnicite.
So visina od 1,62 metra i so pet vrati
kako seriska oprema, Atos gi nadvisuva
site negovi konkurenti. Toa obezbeduva
dobro ~uvstvo za prostornost vo vnatre{nosta no i pokraj toa, taa ne e posebno prisposoblivo dizajnirana. Potpira~ite od zadnite sedi{ta mo‘e da
se soborat oddelno, no zadnata klupa
samo vo edno par~e. Golemiot zaden poklopec i niskiot tovaren rab go olesnuvaat smestuvaweto na masiven ili
te‘ok baga‘.
Golemiot brat na Twingo, Renault Clio
RN 1.2 Econ nudi poudobni sedi{ta i
podobar vozen konfor. Pred s¯,
sopira~kite se za nekolku klasi podobri. So istiot motor, Clio e pobrz i pomo}en, a pogolemiot rezervoar go prodol‘uva dosegot. Vo pogled na vozeweto i bezbednosta kako glavni svojstva, Clio ednopodrugo gi sobira plus bodovite, taka {to na krajot na testot se
istaknuva kako pobednik so najdobra
ocenka 2,3. Za prevoz na deca se predvideni dva Isofix dr‘a~a, a edinstveno
Clio ima remen so tri to~ki duri i na
srednoto sedi{te na zadnata klupa
(fotografija gore levo). Sepak, so vnatre{nosta {to e dizajnirana vo temno
sivi tonovi toj ne mo‘e da ja dostigne
Dizajn od idninata so golema prakti~nost: brojni pregradi i kaseti vo Toyota
Yaris. Digitalnite instrumenti se po~itlivi otkolku kaj Twingo.
mlade{kata sve‘ina na negoviot mal
brat Twingo.
Na testot, Honda Logo poka‘a deka
vo sekoj pogled e izedna~en avtomobil,
so dobar vpe~atok za kvalitet. ABS
postoi kako seriska oprema. Voznite
svojstva se “dobri”, prednite sedi{ta
golemi i udobni, a osven toa i voza~koto
sedi{te mo‘e da se mesti po visina.
Toj nudi pomalku prostor nazad, a i
pristapot do zadnite sedi{ta ne e
najuspe{no re{en. I pokraj toa, izvedba
so pet vrati ne se nudi. Prostorot za
baga‘ mo‘e da se zgolemi so potpira~ot
na zadnoto sedi{te {to e podelen vo
sredinata, no podot ne e ramen. So 7,6
litri na 100 kilometri, ‘edta na Logo
ne e vo soglasnost so vremeto. Sepak,
seto toa na krajot be{e dovolno za
ocenka za kvalitetot “dobro”.
Toyota Yaris Linea Terra za vlakno ja
propu{ti vakvata zbirna ocenka. Vo
presudnoto poglavje za vozeweto i
bezbednosta toj voop{to ne e polo{ od
Clio i Logo, no vozniot konfor i bu~avata
vo vnatre{nosta se malku polo{i. Po
potreba, zadnata klupa za sedewe {to
mo‘e da se pomestuva po dol‘ina ja
podobruva siroma{nata prostorna
ponuda na patnicite na zadnite
sedi{ta, no sekako na smetka na
sodr‘inata na baga‘niot prostor.
Prednite sedi{ta se opkru‘eni so
vkupno osum otvoreni i zatvoreni
pregradi za odlo‘uvawe so razli~na
golemina (poglednete ja fotografijata
dole). Toa e vredno za napomena bidej}i
preostanatite
ponuduva~i
se
R
E
^
Dale~insko rakuvawe za radio na stolbot
na upravuva~ot (desno).
otka‘uvaat od iskoristliva pregrada
za narakvici, poradi voveduvaweto na
vozdu{nata pernica za sovoza~ot.
Sredi{no postavenite digitalni
instrumenti se po~itlivi otkolku kaj
Twingo. Ako voza~ot gi vklu~i svetlata
dewe (pove}emina toa go pravat od
bezbednosni pri~ini), displejot kaj
dvata avtomobila tolku se zatemnuva
{to znacite voop{to ne se ~itlivi.
Mazda Demio poseduva miren, mo}en
motor od 1,3 litri. Pri~ina za ‘alba
nema nitu kaj menuva~ot nitu kaj
upravuvaweto. Me|utoa, vo pogled na
za{titata na patnicite toj postignuva
najlo{a vrednost vo ovaa grupa. Mazda
ostava vpe~atok deka e "najvozrasna” vo
poleto na testot. Celosno kutiestata
forma {to se povtoruva i vo aglestiot
dizajn na armaturnata tabla nudi
nekolku prednosti vo pogled na
prostornata ponuda. Duri i koga site
N
I
K
(1) Motor: tri i ~etiricilindarskite benzinski motori so vodeno
ladewe se vgradeni napred popre~no. Isklu~ok Smart: tricilindarski
turbomotor nazad.
(2) Prenos na sila: site testirani vozila poseduvaat ra~en menuva~
so pet stepeni i pogon napred. Isklu~ok Smart. Pogonot na zadnite trkala
se vr{i preku avtomatski menuva~, ~ii {to {est stepeni na prenos mo‘e po
izbor da se menuvaat i ra~no (sekvencijalno) (poglednete ja gornata
fotografija na stranica 20)
(3) Sopira~ki: natovareno so tri lica od po 70 kilogrami. Test na
pregrevawe: sopira~kite se zagrevaat so 15 ednopodrugi i celosni sopirawa
od 80 % od najvisokata brzina i potoa se proveruva dali patot na sopirawe
e pogolem otkolku pri sopirawe so nezagreani sopira~ki.
(4) Preglednost: se ocenuva preglednosta na site strani od mestoto na
voza~ot i goleminata na retrovizorite. Site testirani vozila poseduvaat
zaden bri{a~ i treto stop svetlo.
(5) Za{tita na patnicite: pasivnata bezbednost se procenuva spored
bezbednosno tehni~kiot dizajn na karoserijata. Podobro e koga brojkata na
skalata {to raste e povisoka.
(6) Za{tita od kra‘ba: se ocenuva vremeto {to e potrebno za otvorawe
na vratite, zadniot poklopec i poklopecot na motorot.
(7) Osiguruvawe: za presmetkata se zemaat slednive uslovi: lokacija
Berlin, pla}awe edna{ godi{no, klasa za osloboduvawe od {teta 1 (100
otsto), obem na pokritie: neograni~eno osiguruvawe od odgovornost i
delumno kasko so sopstveno u~estvo od 300 marki.
(8) Varijabilni tro{oci: kako osnova za tro{ocite za pogonsko gorivo,
{to vleguvaat vo ovie tro{oci, se smeta 1,75 marki za litar Evrosuper.
(9) Vkupni tro{oci vo feninzi po kilometar: vrednostite se delat
so 10 (Primer: 590 marki/mese~no = 59 feninzi/kilometar).
(10) Klasi na {tetnost na izduvni gasovi: site provereni avtomobili,
so isklu~ok na Daewoo Matiz, spa|aat vo klasata na niska {tetnost na
izduvni gasovi D3 i na toj na~in se oslobodeni od danokot za motorni
vozila vo visina do 250 marki. Po istekot na ova vreme, tie godi{no
iznesuvaat 10 marki za sekoi 100 kubni santimetri. Opsegot na godi{niot
danok za motorni vozila se dvi‘i od 60 marki kaj Smart do 140 marki kaj
Honda Logo i Mazda Demio.
24
sedi{ta se zafateni, ostanuva najgolem
prostor za baga‘, {to zaradi niskiot
rab mo‘e lesno da se tovari. Osven toa,
zadnata klupa mo‘e da se pomestuva za
dvanaeset santimetri, a potpira~ite na
zadnite sedi{ta da se navednat ili
sedi{tata da se pretvorat vo dvoen
krevet za dve lica (poglednete ja
fotografijata na slednata strana).
Pristapot nazad e “dobar” zaradi seriskite zadni vrati.
Daihatsu Sirion CX e za eden broj
pogolem od modelite Cuore i Move,
ocenuvani vo prethodniot test, ~ii novi
izvedbi vo me|uvreme se opremuvaat i
so posilniot motor od 41kW (50 KS).
Sirion ima pristojna cena i e mo{ne
upravliv, no ne samo poradi negoviot
NA[ SOVET
So ocena 2,4, Lupo e prv vo grupata na
pomali avtomobili so dol‘ina do okolu
3,50 metri i e edinstven {to ja postignuva
ocenkata za kvalitet na testot “dobro”.
Negovite plus bodovi doa|aat od
bezbednosta, kvalitetot na zavr{na
obrabotka, komfornite sedi{ta i vozniot konfor, no visokata potro{uva~ka
go rasipuva vpe~atokot.
Zna~itelno po{tedlivi se prostorniot, prisposobliv Renault Twingo,
{to go osvojuva vtoroto mesto vo
negovata grupa i Smart, no toj nudi prostor
samo za dve lica.
Vo grupata na pogolemite avtomobili
so dol‘ina pogolema od 3,50 metri
pobedi lesno upravliviot, konforen
Renault Clio RN 1.2 Econ so ocena 2,3 voop{to najdobar rezultat na testotza vlakno pred isto taka “dobrata” Honda
Logo, {to, od druga strana, tro{i eden
litar benzin pove}e.
Slaba to~ka kaj dvete vozila e
pristapot nazad, no samo Clio mo‘e so
doplata da se dobie so pet vrati.
mal krug na zavrtuvawe. Posebno pri
zabrzuvaweto, tricilindarskiot motor
e glasen, a patot na sopirawe ({to sepak
e izmeren so potesnite gumi kaj na{eto
test- vozilo) od nad 51 metar e
predolg. Vo pogled na za{titata na
patnicite, Sirion e zna~itelno podobar
od dvata pomali Daihatsu od
prethodniot test, no vo tekovnata
sporedba edvaj postignuva “dobro”. Ne
se ispora~uvaat zadni potpira~i za
glava. Blagoto ispaknuvawe na gorniot
rab od potpira~ot na zadnite sedi{ta
ne e prifatliva zamena za toa.
Peugeot 206 Presence e prepoznatliv
so negovata dinami~na pojava. Sepak,
motorot so 44 kW (60 KS) ne mu pomaga na
voziloto, {to spa|a me|u pogolemite vo
ovoj test, da postigne soodvetni
performansi. Osven toa, zadniot del e
sklon kon lizgawe vo grani~noto
podra~je, {to mo‘e lesno da go naditri
neiskusniot voza~. So ocenka 2,8 toj ima
ist broj bodovi so Daihatsu {to se nao|a
na krajot od tabelata za negovata grupa.
So ogromnata pregrada za narakvici se
sozdava mo‘nost za smestuvawe na
podolgi predmeti. So Isofix dr‘a~i,
vozdu{na pernica za sovoza~ot {to se
isklu~uva so klu~ i so zadnite prozorci
so strani~no otvorawe, Peugeot e
pogoden za prevoz na deca.
IZBRANO - PROVERENO - OCENETO
Vo me|unaroden zaedni~ki test: dvanaeset mali vozila so rabotna zafatnina
od 0,6 do 1,3 litri, 37 do 50 kW (50 do 68 KY), nabavka na testiranite primeroci
vo proletta 1999.
Vozewe i bezbednost
40%
Motor i prenos na silina: subjektivna procenka na mo}ta za zabrzuvawe,
osloboduvaweto mo}nost, mirna rabota, menuva~, stepenuvawe na menuva~ot i
spojka. Aktivna bezbednost: proverka so vozewe, so te‘ina na neoptovareno
vozilo, plus voza~, plus do polovina napolnet rezervoar, odnosno so tovar.
Sopirawe vo svioci i na pravec: merewe na najkratkite mo‘ni pati{ta na
sopirawe od 50 i 100 km/h na pati{ta so razli~en kvalitet. Procenka na
oslabuvaweto na dejstvoto na sopira~kite: subjektivna procenka na silata za
pritiskawe na pedalot i doziraweto.
Merewe na zabrzuvaweto od 50 do 80 km/h vo 4. stepen, kako i od 80 do 120 km/
h vo 4. i 5. stepen. Merewe na silata na vle~ewe, odnosno na odnesuvaweto pri
poa|awe na nagornina od 25 % so natovareno vozilo. Upravlivost: vozewe na
kru‘na pateka so dolgi pravci i svioci za procenka na vozno dinami~kite svojstva
na suv i vla‘en pat: popre~no zabrzuvawe, odnesuvawe pri samoupravuvawe i
pri promena na optovaruvaweto, kako i napor pri upravuvawe vo grani~noto
podra~je. Preglednost i svetla: preglednost na site strani od mestoto na
voza~ot, kako i osvetluvawe na patot i pole na bri{ewe na bri{a~ite.
Za{tita na patnicite: merewe na specifi~nata bezbednosna karakteristika
so ekspertska procenka na bezbednosnite svojstva na gradbata na karoserijata i
vnatre{nosta, kako i na sistemite za zadr‘uvawe. Za{tita od kra‘ba: site
testirani vozila se opremeni so elektronska za{tita od kra‘ba. Nitu eden ne
poseduva alarmen ured.
Konfor 20%
Procenka na zagrevaweto i
provetruvaweto/klimatizacijata. Prostorna ponuda: proverka spored nasokata
239-1 na VDA (Asocijacija na germanskite avtomobilski proizvoditeli). Merewe
na goleminata na tovarniot prostor so VDA moduli za proverka. Subjektivna
procenka na varijabilnosta, goleminata i pristapnosta na vnatre{nosta i na
mo‘nostite za odlo‘uvawe, vklu~uvaj}i pristap, prostorna ponuda i kvalitet
na prednite i zadnite sedi{ta.
Vozen konfor: proverka na oscilacionite svojstva spored nasokata 2057 na
VDI. Vozilata se opremuvaat so dva oscilatora na voza~koto sedi{te i na zadnoto
desno sedi{te. Pokraj toa, se vr{i subjektivna procenka od pove}e ispituva~i.
Vnatre{na bu~nost: merewe na bu~avata vo vnatre{nosta na voziloto od motorot,
veterot i od trkalata. Procenka na instrumentite i elementite za rakuvawe.
Ekonomi~nost 20%
Pod pretpostavkata deka godi{no }e se pominat 12 000 km, se sobiraat site
fiksni i varijabilni tro{oci, od nabavkata do preproda‘bata, me|u drugoto se
procenuvaat i tro{ocite za odr‘uvawe, rabota, servis, amortizacija i se
vklu~uvaat vo presmetkata na tro{ocite.
Ekolo{ki svojstva 20%
Potro{uva~ka: prakti~na potro{uva~ka za vkupnata dol‘ina na testot od
okolu 12 000 kilometri (grad, magistralen pat, avtopat). Emisija na izduvni gasovi
vo ECE ciklus spored nasokata 91/441 EWG, odnosno 9412/EG pri pojdovna
temperatura na test od 25o°S, kako i pri 0o°S. Merewe na u~estvoto na CO, CH i
NOx, kako i na emisijata na CO2, vklu~uvaj}i gi prvite 40 sekundi po startuvaweto.
25
Od edna strana, solidnite ra~ki za vratite kako
kaj VW Lupo (gore) im ovozmo‘uvaat na
spasuva~ite lesno da ja otvorat vratata vo slu~aj
na nezgoda, no doka‘uvaat deka i vo sekojdnevieto
gi za{tituvaat noktite na prstite.
Neprakti~nata ra~ka za otvorawe na Twingo
(dolu) mo‘e samo da razo~ara vo ovoj pogled.
KRATOK PREGLED Plus i minus bodovi
Na~inot na koj {to avtomobilot se vozi,
sopira, se rakuva so menuva~ot i se
upravuva, ima silno vlijanie vrz
ocenata na kvalitetot. Me|utoa, ~esto
pati postojat detali {to se re{eni na
podobar ili polo{ na~in i na toj na~in
go olesnuvaat ili ote‘nuvaat
sekojdnevnoto koristewe na maliot
avtomobil. Tuka povtorno gi
prika‘uvame
prednostite
i
nedostatocite na testiranite vozila.
MCC Smart & Pulse
+ najniska potro{uva~ka na pogonsko
gorivo
+ avtomatskiot menuva~ e vo seriskata
oprema
+ mal krug na zavrtuvawe
+ solidni ra~ki na vratite
+ Smartfix pricvrstuvawe na sedi{te za
deca
- nizok vozen konfor
- dolgi prekini pri menuvaweto stepeni
- najmal doseg
- malku pregradi
- mal prostor za baga‘
- ne poseduva rezervno trkalo
VW Lupo 1.0
+ mo}en motor
+ dobra zavr{na obrabotka
+ najdobra za{tita na patnicite
+ mestewe na visinata na sedi{teto i
na upravuva~ot
+ Isofix dr‘a~i za sedi{te za deca
+ solidni ra~ki na vratite
- visoka potro{uva~ka na pogonsko
gorivo
- mali nadvore{ni retrovizori
- ne poseduva pregrada za narakvici
- regulatorot za zagrevawe e namesten
prenisko
Renault Twingo
+ prostorna vnatre{nost
+ niska potro{uva~ka na pogonsko
gorivo
+ strani~nite vozdu{ni pernici se vo
seriskata oprema
+ zadnata klupa se pomestuva
+ dale~insko upravuvawe za radio na
upravuva~ot
- dolg pat na sopirawe
Ogromnata pregrada za narakvici na
Peugeot 206 ja zgolemuva dol‘inata na
prostorot za smestuvawe dolgi predmeti.
- ~itlivost na instrumentite
- legnata polo‘ba na upravuva~ot
- svetlata armaturna tabla se
otslikuva vo prednoto staklo
- neprakti~na ra~ka na vratata
- se nudi samo so tri vrati
Daewoo Matiz SE
+ seriski se nudi so pet vrati
+ bogata seriska opremenost so servo
upravuvawe, ABS, centralno zaklu~uvawe i elektri~ni podignuva~i za prednite prozorci
+ pristojna cena
- ja zadovoluva samo D2 klasata na
{tetnost na izduvnite gasovi
- ne poseduva strani~ni za{titni
lenti
- ne se ispora~uvaat zadni potpira~i
za glava
- visok tovaren rab
- prekinuva~ot za podignuva~ite na
prozorcite e namesten prenisko
Fiat Seicento Suite
+ bogata oprema so klima ured,
elektri~ni podignuva~i na prozorcite
i centralno zaklu~uvawe
+ vozdu{nata pernica za sovoza~ot se
isklu~uva so klu~
- premali nadvore{ni retrovizori
- ~uvstvitelnost na strani~en veter
- nedovolna stabilnost pri sopiraweto
- blisku postaveni pedali
- visoka emisija na izduvni gasovi
- ne se ispora~uvaat zadni potpira~i
za glava
- potesno rezervno trkalo
Hyundai Atos GLS
+ nizok tovaren rab
+ servo upravuvaweto e vo seriskata
oprema
- ~uvstvitelnost na strani~en veter
- dr‘ewe pravec
- stabilnost pri sopirawe
- najvisoka potro{uva~ka na pogonsko
gorivo vo ovaa grupa
- najniska za{tita na patnicite od site
testirani avtomobili
Renault Clio RN 1.2 Econ
+ dobri vozni svojstva i sopira~ki
+ strani~nite vozdu{ni pernici se vo
seriskata oprema
+ sredi{en remen so tri to~ki na
zadnata klupa
+ Isofix dr‘a~i za detsko sedi{te
+ se ispora~uva i so pet vrati
+ dale~insko upravuvawe za radio na
upravuva~ot
Honda Logo
+ dobri vozni svojstva i sopira~ki
26
- najvisoka potro{uva~ka na pogonsko
gorivo
- se ispora~uva samo so tri vrati
- ne poseduva obi~no rezervno trkalo
Toyota Yaris Linea Terra
+ dobri vozni svojstva i sopira~ki
+ najniska potro{uva~ka na pogonsko
gorivo vo ovaa grupa
+ radioto e vo seriskata oprema
+ brojni pregradi za odlo‘uvawe
+ mestewe na visinata na sedi{teto i
na upravuva~ot
+ zadnata klupa se pomestuva
- ~itlivost na instrumentite pri
vklu~eno svetlo
- ne poseduva obi~no rezervno trkalo
Mazda Demio
+ dobri performansi
+ golem prostor za baga‘
+ prisposobliva vnatre{nost
+ zadnata klupa se pomestuva
+ udoben pristap nazad
- najniska za{tita na patnicite vo ovaa
grupa
- ne poseduva obi~no rezervno trkalo
Daihatsu Sirion CX
+ upravlivost, mal krug na zavrtuvawe
+ pristojna cena
- dolg pat na sopirawe
- ne se ispora~uvaat zadni potpira~i
za glava
- najmala za{tita na patnicite vo ovaa
grupa
- servoupravuvaweto se doplatuva
- ne poseduva obi~no rezervno trkalo
Peugeot 206 Presence 1.1
+ Isofix dr‘a~ za detsko sedi{te
+ vozdu{nata pernica za sovoza~ot se
isklu~uva so klu~
+ zadni prozorci so strani~no
otvorawe
+ mestewe na visinata na sedi{teto i
na upravuva~ot
+ pristap i konforni sedi{ta
+ prostorna pregrada za narakvici
- vozna bezbednost
- elasti~nost na motorot
Po ‘elba, prisposoblivite sedi{ta na
Mazda Demio se pretvoraat vo dvoen krevet.
EKOLOGIJA
PRAVILEN ODNOS
kon
otpadocite
Dipl.in‘.tehnolog E.Spiridonova
Kako posebni otpadoci vo doma}instvoto se sre}avaat: avtomobilski
akumulatori, baterii , otpadno maslo,
lepila i lakovi, sredstva za perewe
ili ~istewe, sredstva za li~na higiena
i kozmetika, lekovi, sredstva za uni{tuvawe insekti i dr. Glavno toa se
sredstva {to vlijaat vrz zdravjeto na
lu|eto neposredno no i posredno so
one~istuvawe na otpadnite vodi, vozduhot i zemjata. So ovie otpadoci treba
da se rakuva so doza na golema vnimatelnost. Kaj nas, za ‘al, ne postoi sistem za sobirawe ili skladirawe na
vakov tip otpadoci. Ona {to treba da
go znae sekoj od nas e deka ne smee da se
frlaat na t.n. divi deponii. Najdobro e
dobro zatvoreni da gi skladirame so
drugite doma{ni otpadni materii.
Na{iot odnos kon otpadocite najdobro }e go poka‘eme koga kupuvame
proizvodi. Na {to da vnimavame?
Efikasnata za{tita na ‘ivotnata
sredina e mo‘na so donesuvawe kazneni
zakonski odredbi, kako i vospostavuvawe mehanizmi preku koi seto toa }e
funkcionira. Me|utoa, ne smeeme odgovornosta za okolinata da ja prepu{time
isklu~itelno na dr‘avata. Site lu|e
imaat pravo da ‘iveat vo ~ista i zdrava
‘ivotna sredina. Toa e na{a zaedni~ka
obvrska i odgovornost.
Zaradi na~inot na sovremeno ‘iveewe stanuvame se pogolemi potro{uva~i
na energija, voda, dodeka pravej}i pogolemo koli~estvo otpad odgovorni sme
i za optovaruvawe na okolinata. Za taa
odgovornost morame da staneme svesni
zaradi nas samite i da go dademe svojot
pridones za po~ista kako za nas taka i
za drugiot ‘ivotinski i rastitelen
svet poprijatna za ‘ivot okolina.
Za pravilen odnos kon otpadocite
treba da gi poznavame i da pravime
razlika pome|u komunalnite i posebnite otpadoci.
Pod komunalni otpadoci (otpadoci
od doma}instvoto) podrazbirame organski otpadoci kako hartija, staklo,
metal, guma, plastika i sl. So niv se
odnesuvame zavisno od na{ite mo‘nosti. Dokolku e vo na{a okolina organizirano nivno selektirano sobirawe
(primer kontejneri za staklo) treba da
se odnesuvame spored upatstvoto. Ova
ne samo {to }e vodi kon rastovaruvawe
na okolinata tuku na ovoj na~in se ovozmo‘uva povtorno vra}awe na tie proizvodi vo proizvodstvoto kako sekundarna surovina.
Za ‘al, iako na nekoi mesta ima
postaveno kontejneri kade mo‘at da se
frlaat otpadoci za staklo ili za hartija, izgleda s¢ u{te ne ja poseduvame
soodvetnata kultura, pa namesto skr{enoto staklo-otpadok da go stavime
vo kontejner za staklo, ne mrzi do tamu
da odime pa go stavame neselektirano,
zaedno so drugite otpadoci. Taka vo
kontejnerite za staklo mo‘e da se
najdat sekakov vid otpadoci no ne i onie
za koi toj e namenet. Kolku li gubime?
l Da izbirame proizvodi koi se vo
ambala‘a koja mo‘e da se reciklira.
l Da kupuvame vo platneni torbi namesto vo najlon kesi.
l Pred da go frlime upotrebeniot
proizvod da razmislime dali ima nekoja
upotrebna vrednost.
l Koga kupuvame da vnimavame dali
proizvodot e optovaren so ambala‘na
opakovka. Sekoj vi{ok na ambala‘a gi
optovaruva ionaka prepolnite deponii.
l Menuvaweto na motornoto maslo
treba da go doverime na stru~no lice,
nekoj servis.
l Da odbegnuvame kupuvawe na agresivni sredstva za ~istewe, insekticidi
i sl.
l Proizvodite koi se vbrojuvaat vo
posebni otpadoci ne treba da se kupuvaat vo zalihi poradi toa {to po izminatiot rok treba da gi frlite.
Poradi seto ova, pri kupuvaweto
treba da ja poka‘eme svojata svesnost
kako ekolo{ki orientirani potro{uva~i koi vnimavaat na za{titata na
okolinata .
27
Potro{uva~i!
Dokolku ste o{teteni od odredeni proizvodi ili uslugi, obratete ni se!
Sekoj raboten den od 8 do 15 ~asot! ]e se obideme da vi pomogneme.
Organizacija na potro{uva~ite na Makedonija- Centrala
ul. "Vodwanska# b.b. 1000 Skopje P. fah 150
tel/faks 113-265
Sovetodavno biro - Skopje
Sovetodavno biro - Bitola
ul."Vodwanska# b.b.
ul. "Bra}a Mingovi# br. 5, 7000 Bitola
1000 Skopje
tel/faks 097 228-246
tel. 212-440
Sovetodavno biro - Ohrid
Sovetodavno biro - [tip
ul. "Dimitar Vlahov# br. 48, 6000 Ohrid
ul. "Mar{al Tito# bb, 2 000 [tip
tel./faks 096 33-308
(ponedelnik i ~etvrtok od 16, 00 - 18, 00 ~asot)
tel/faks 092 385-592
Soveti od oblasta na stanovaweto i domuvaweto
davaat eksperti za ovaa oblast i mo`e da gi dobiete
sekoj vtornik od 14.00 do 15.00 ~asot so prethodno
zaka`uvawe na telefon 212-440.
Soveti od oblasta na ishranata davaat eksperti za
ovaa oblast i mo`e da gi dobiete sekoj ~etvrtok od
14.00 do 15.00 ~asot so prethodno zaka`uvawe na
telefon 212-440
ORGANIZACIJA NA POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA - OPM
ul. Vodwanska b.b., p. fah 150, 1000 Skopje,
tel./faks 091 113-265, tel. 212-440
`iro smetka 40100-678-42856
PRISTAPNA IZJAVA
IZJAVUVAM DEKA SE ZA^LENUVAM VO ORGANIZACIJATA NA
POTRO[UVA^ITE NA MAKEDONIJA
Da
KAKO [email protected] ^LEN
vo
KAKO REDOVEN ^LEN I SE OBVRZUVAM DEKA AKTIVNO ]E U^ESTVUVAM VO OSTVARUVAWE NA PRAVATA NA POTRO[UVA^ITE
Telefon
Adresa na `iveewe
Prezime i ime:
DATUM:
Roden-a
Vrz osnova na Statutot na Organizacija na potro{uva~ite na
Makedonija, potpi{uvam
POSEBNI IZDANIJA NA OPM
POTPIS
[email protected]: Pridru`niot i redovniot ~len imaat
ednakvi ~lenski pogodnosti i obvrski (primawe bro{uri,
spisanie, besplatni soveti od oblasta na za{titata na
potro{uva~ite i pla}awe ~lenarina). Redovniot ~len pokraj
ova u~estvuva vo izborot i mo`e da bide izbran vo organite
na Organizacijata na potro{uva~ite na Makedonija (OPM),
Oblikot na ~lenstvoto se prifa}a so ovaa pismena prijava.
Pristapnata izjava dostavete ja po po{ta.
28
Potro{uva~i!
Dokolku ste
o{teteni od
odredeni proizvodi ili
uslugi,
izvestete n¢
na tel. 212-440,
ili na
adresata na
Izdava~ot.
Download

soveti