Grafi~ko ureduvawe
i dizajn: Branko Prqa
Ilustracii vo knigata
i na koricata:
Vladimir Luka{
Templum, adresa:
Kliment Ohridski 15,
1000 Skopje
www.templum.com.mk
[email protected]
CIP - Katalogizacija vo
publikacija; Nacionalna i
univerzitetska biblioteka
„Sv. Kliment Ohridski”, Skopje
821.163.3
PRQA, Branko
Dosie: Planeta Iks :
“Tajni dokumenti od privatniot
`ivot na planetite” /
Branko Prqa;
[Ilustracii: Vladimir Luka{],
Skopje: Templum, 2009. 173 str. : ilustr. ; 21 sm.
(Biblioteka Astro Gnom; kniga 1)
Bele{ka za avtorot: str. 171 Bel. za avtorot na crte`ite: str. 171 ISBN 978-9989-189-63-0
COBISS.MK - ID 80854282
Stru~en sorabotnik:
Adrijan Bo`inovski
Knigata e izdadena
so poddr{ka na:
Kiril Xajkovski
www.kiril.com.mk
ASTRO
GNOM
k n i g a
1
Branko Prqa
Dosie: Planeta Iks
“Tajni dokumenti od privatniot
`ivot na planetite”
TEMPLUM
Skopje, 2009
[email protected]
Strogo doverlivo!
Traga~i po vistinata
7
11
Dosieja:
Merkur i Venera
Zemja
Mars
Asteroidi
Jupiter
Saturn
Uran
Neptun
Pluton
Trans-Neptunovi objekti
13
25
39
53
65
77
91
103
117
127
Kraj na dosieto...
144
Astronomski tro{ki
Za najmalite: Patuvawata na Tim-Tim
Astronomski re~nik
149
155
Bele{ka za avtorot
173
Strogo doverlivo!
Ovie dosieja za prv pat se otvoraat pred javnosta
i s$ {to e izneseno vo niv e predmet na temelno
istra`uvawe od strana na na{iot stru~en tim. ]e se
soo~ite so informacii i fakti od privatniot `ivot
na planetite i nivnite istra`uva~i koi mo`ebi }e
ve {okiraat. Zatoa prepora~uvame da ne jadete te{ka
hrana pred konsumirawe na ovoj intriganten proizvod.
Na{eto patuvawe zapo~nuva so dosiejata za planetite
Merkur i Venera, a zavr{uva so dosieto za najmalku
poznatite i najkontroverznite objekti od Son~eviot
sistem, nare~eni Trans-Neptunovi objekti.
7
Nekoi od vas }e se zapra{aat, “A kade e dosieto za
Sonceto, zarem e tolku strogo doverlivo?” Odgovorot
e deka Sonceto zaslu`uva posebno vnimanie bidej}i
pripa|a vo klasata nebesni objekti nare~eni yvezdi, koi su{tinski se razlikuvaat od planetite i
ostanatite “ladni tela”. Na{iot tim budno raboti na
otkrivaweto na faktite za yvezdite i }e vi gi prezentira {tom }e dojde do verodostojni soznanija za niv.
Nekoi od iznesenite fakti i istorii mo`e da vi se
~inat neverojatni. Pri~inata e vo nivniot doverliv
karakter poradi koj nie bevme prinudeni istite fakti
da gi pretstavime vo {ifriran oblik so nade` deka
~itatelite }e go otkrijat nivnoto vistinsko zna~ewe.
Prijatno ~itawe!
PS: Ne prejaduvajte se.
9
Traga~i po vistinata
Prof Istor I. Jaski, profesor po istorija
Prof. Rija Isto Jaski, prof. po istorija, `ena na Istor
Terija Miski, specijalistka po planetarni misterii
Mar{al Artist, specijalist po bore~ki ve{tini
Razum i Zaklu~ok Silogiski, bliznaci, logi~ari
@uva~ot Raskaski, raska`uva~ na astronomski prikazni
Prof. Um Univerz, ekspert po pra{awa za univerzumot
Prof. Fizik Astro{izik, profesor po fizika
Prof. Hemik Neorganik i Organik, profesori po hemija
Red Imir, ~uvar na redot i mirot
Prof. Ogi Bioloski, profesor po biologija
Xorxe Bu{i}, general, porane{en pretsedatel na SAD
M-r No @ivot, specijalist za `ivotni pra{awa
Prof. Log Sociski, profesor po sociologija
Prof. Tika Statiska, ekspert po statisti~ki pra{awa
Prof Geo Grafiski, profesor po geografija
Inspektor Naklon, detektiv za astronomski pra{awa
Nau~nikot Bezmilosen, specijalist za nauka
Seznajko Faktiski, poznava~ na neobi~ni podatoci
Prof. Geo Loxik, profesor po geologija
Yvezdan Trejsi, detektiv za astronomski izmami
Raskaz Uva~, qubitel na ta`nite prikazni
[ego Biski, porane{en informator
Prof. Astro Loxik, astronom i dixej
Prof. Astral Proxek{n, astronom i jogin
Stiven Hoking i Karl Sagan, viziting profesori
...i mnogu, mnogu drugi vonzemjani.
dosie:
MERKUR / VENERA
VENERA, UBAVATA?
Venera, raj ili pekol?
Ubavinata znae da bide la`liva. Toa {to odnadvor
sjae i izgleda ubavo, odnatre mo`e da e rasipano i
podlo.
No, starite Rimjani ponekoga{ zaboravale na toa i
koga gledale kon nebesata, so racete krenati nagore,
zboruvale: „Oh, ti prekrasna svetla to~ka, najsvetla
na neboto utrinsko i ve~erno. Planeta si ti rajska
ba{, egzoti~en e tvojot pejza`. Te narekovme Venera,
bo`ica na ubavinata i qubovta. Svetlinata tvoja
izmamuva nasmevka na na{ite lica, ti si yvezda Denica, sestra na na{ata mila Zemji~ka.”
Rimjanite sekako ne znaele deka Zemjata i Venera se
daleku od toa da bidat sestri i ako ve}e sakame da gi
stavime vo rod, toga{ Venera e „zla sestra blizna~ka”
na Zemjata.
Zo{to e toa taka }e ni otkrie na{ata specijalistka
po planetarni misterii, Terija Miski.
13
Quboven triagolnik pome|u Venera, Zemjata i Mars
“Vo damne{nite vremiwa Zemjata i Venera bile nerazdelni, kako sestri. Tie bile sli~ni po karakter. Duri
i fizi~ki si nalikuvale, sli~no te`ele, a drugite
nebesni tela gi privlekuvale so sli~na gravitaciska
sila. Kakvo drugarstvo bilo toa... sè do eden den.
Toga{ se pojavuva lo{oto mom~e Mars. Motorxija i
kavgaxija. Rokenrol muzi~ar. Mom~e kakvo niedna majka ne bi posakala za zet. Dvete planeti se zaqubile vo
nego tolku beznade`no {to prijatelstvoto im se rasipalo i su{tinski im go smenilo karakterot.
Zemjata se povlekuva i prodol`uva da se gri`i za svoite
`iteli, `ivotnite, rastenijata i drugite `ivi su{testva, obiduvaj}i se da im ovozmo`i najdobar mo`en dom.
Venera, od druga strana, nekoe vreme pominuva so
Mars, no ovoj ja otka~uva zaradi nekoja asteroitka.
Venera, ne mo`ej}i da go zaboravi, re{ava ve~nosta da
ja pomine vo samotija i da ne mu dozvolila na niedno
`ivo su{testvo da ~ se dobli`i nikoga{ pove}e. I
navistina, surov i osamen svet sozdava taa.”
Toa be{e izlagaweto na profesorkata Miski, no ona
{to taa ne go znae (kako profesorka po planetarni
misterii, a ne ~ove~ka psihologija) e deka ~ovekot e
snaodlivo su{testvo koe ima sposobnost da pre`ivee
vo sekakvi uslovi, i ne samo toa, tuku i da napravi
biznis vo istite uslovi. Pa, da slu{neme.
Firma: Instant pe~eno pile!
Mojot biznis se temeli na golemata temperatura na
povr{inata na Venera, koja iznesuva 460 stepeni Cel14
ziusovi. Vie ni go pra}ate va{eto pile, a nie vi go
pe~eme za samo nekolku sekundi. Takvo instant pe~ewe nema na drugo mesto, samo na ovaa planeta - najtoplata vo Son~eviot sistem.
Firma: Najevtino polnewe na akumulatori
Na Venera postojano vrnat kiseli do`dovi. Toa se
dol`i na oblacite od sulfur dioksid koi vrnat sulfurna kiselina. Toa ne e ba{ prijatno za ko`ata, no
e sovr{eno za akumulatorite. Ako imate star avtomobil koj ne vi pali, pratete go akumulatorot kaj nas
i nie }e go napolnime so najkvalitetna sulfurna
kiselina vo Son~eviot sistem. Najevtino, najbrzo,
zagarantirano!
Planeta koja reflektira najmnogu svetlina
Osameni ste i nemate prijateli? Nikoj ne ve zabele`uva i koga pominuvaat pokraj vas gledaat niz vas? Ve
koristat kako potpira~ za pijalak ili polica za knigi? Ne gri`ete se. I za vas ima re{enie. Venera kako
planeta koja reflektira najmnogu svetlina dobiena od
Sonceto od site drugi planeti (poradi debelite i neproyirni oblaci) mo`e da napravi svetol ~ovek od vas.
Povelete tuka i po~uvstvuvajte go sjajot na Venera, ~uvstvuvajte se posebno i nepovtorlivo. Samo na Venera.
Firma: Staklena rajska gradina
Atmosferata na Venera e sostavena od 95% jaglerod
dioksid i nejzinite oblaci se tolku debeli {to toplinata koja vleguva vnatre re~isi ne izleguva. Takva
15
staklena gradina nema nikade. Nie obezbeduvame sovr{eni uslovi za odgleduvawe kakov bilo zelen~uk od
drugite planeti (vklu~uvaj}i gi neptuniite i marsovkata) za najkratok mo`en rok, vo prirodnite uslovi
na ovaa planeta. Gi o~ekuvame va{ite zelen~uci.
Firma: Struja za sekoj
Vo ova vreme na energetska i ekonomska kriza, strujata e problem. Najnovata kampawa na na{ite vladi
za veli~awe na likot i deloto na Ko~o Racin, kako i
pottiknuvawe na mladite da gledaat TV i surfaat na
internet na sve}a ne vrodi so plod. Na Venera elektri~nite praznewa vo oblacite se tolku silni i tolku ~esti {to tuka nema problemi so strujata. Na{ata
firma pakuva i izvezuva molwi za doma{na i industriska upotreba. Primame nara~ki na golemo i malo.
Firma: Vulkanizer „Venera-trejd”
Ne, nie ne prodavame gumi (a koga sme kaj toa, ve molam
ne doa|ajte kaj nas nitu za nivno duvawe). Nie se zanimavame so proizvodstvo i izvoz na magma. “[to }e mi e magma,” }e si re~ete, no nie vi garantirame deka magmata
mo`e da se upotrebi na mnogu na~ini. Od nea se pravat
ubavi vulkanski skulpturi ili mo`ete da mu ja isturite
v lice na zdodevniot sosed ili da se po{eguvate so prijatelite. Na planetata Zemja ima 1500 vulkani, a na Venera pove}e od 100.000. Nekoi nau~nici procenuvaat deka
mo`ebi se i milion, a 70% od povr{inata na Venera e
prekriena so lava. Kako i da e, nie ja imame dovolno, a
vam vi ja nudime po najniska cena. Povelete.
16
Firma: Bonus pritisok i stres
Nemate dovolno pritisok i stres vo `ivotot? Zdodevno vi e i ne znaete {to da pravite so sebesi? Nikoga{
nemate dovolno glavobolka? Ne gri`ete se! Vozdu{niot pritisok na Venera e 90 pati pogolem od toj na
Zemjata. Garantirame deka tuka glavata }e ve zaboli
kako nikoga{ dosega vo `ivotot. Za onie koi baraat
vozbuda i ne{to novo vo `ivotot, povelete na Venera.
Qubovta i ja svrte glavata
Da se navratime na prikaznata za ta`nata qubov na Venera. Tagata na Venera po raskinuvaweto na vrskata so Mars
bila tolku golema {to taa ja menuva nasokata na rotacijata. I den-denes taa e edinstvenata planeta koja rotira retrogradno (vidi re~­nik). Zlobnicite velat „Mars navistina ~ go svrtel pametot”, no nie mo`eme samo da ~ posakame
skoro vra}awe na patekata na drugite planeti.
17
MERKUR, NESRE]NIOT
Merkur, osamen svet
Tatkoto na na{iot sistem, Sonceto, {to svetlina
i `ivot na site ni dava sepak, kolku i da e golem i
mo}en, ne e seznaen. Site negovi deca se svetovi za
sebe, golemi, mali, vulkanski ili gasoviti, studeni
ili vreli, nepristapni ili raj za `ivite organizmi... site samostojni, site osven Merkur.
Toj mal, osamen, bez`ivoten Merkur... svet bez boja,
bez radost, bez aktivnost i sloboda. Nekoga{ odamna,
na po~etokot na Son~eviot sistem, koga Sonceto sè
u{te bilo mlad tatko, a planetite mali deca, od site
negovi deca toj najmnogu go sakal Merkur. No, taa
qubov na Merkur namesto da mu dade polet i sila,
ednostavno go iscrpela. Sonceto baralo premnogu od
nego, premnogu go forsiralo. „U~i, raboti, tr~aj, najdobar bidi, no podaleku od
mene ne odi, ostvari gi nade`ite moi i soni{tata
neostvareni moi...” na kraj tolku go iznemo{tilo
{to, eve, ve}e 4 milijardi godini od toga{ izminaa,
a Merkur edvaj se dvi`i. Zamislete, denot na Merkur
trae 150 Zemjini dena, a negovata godina e 88 Zemjini
dena! Negoviot tatko so svojata sila i mo} okolu sebesi go vrti tolku brzo {to maliot Merkur nema sila da
se vrti okolu samiot sebesi.
Ah, Merkure, Merkure, glasniku na bogovite, {to
te snajde, ta mrtov i bez sila te ostavi!? Ete, i s$mo}18
nite tatkovci gre{at ponekoga{... no, koj strada?
Decata, se razbira. Sonceto i ponatamu e ubedeno deka
pravilno postapuva, pa Merkur go tera, go butka i so
sila go turka. A, Merkur vrie, pa se ladi, pa vrie pak,
duri 425 stepeni na nego ima dewe, pa se ladi, do -150
stepeni no}e... kakva tragedija!
Boks izmislil, za da go tepaat
Za bogot Merkur Rimjanite velat deka go izmislil
boksot. Ironi~no, Merkur e najboksirana planeta od
meteori i asteroidi vo Son~eviot sistem. Na toa pra{awe }e ni odgovori na{iot general Mar{al Artist.
General (kon vojskata): Postroj se! Miiirno!
(Se vrti kon ~itatelite)
General: Sakate da znaete za Merkur?
(Vrti so glavata vo znak na negoduvawe)
General: Merkur e mal, ni{to`en,
nikakov, vo mojata ~eta ne bi pre`iveal ni eden den, bi papsal i bi se
predal na neprijatelot na boi{teto... tatino galeni~e!
Avtorot: Generale, ve molam, ka`ete ni za Merkur.
General: A, da. Kako {to ka`av, Merkur e mal, a
malite planeti nemaat atmosfera. Zo{to? Zatoa {to
„malo” zna~i malku masa, a malku masa zna~i malku
gravitacija, a malku gravitacija zna~i nedovolna
sila na privle~nost da se zadr`i atmosfera.... ah,
kakov slabak, samo da mi dojde vo mojata ~eta, samo da
go fatam, }e go smenam za eden den, }e go...
Avtorot: Generale...
General: Da, da... Zna~i, bidej}i nema atmosfera, nema
{to da go {titi. Zo{to {titi atmosferata? Ednostavno
e. Taa e kako filter za pomalite tela koi sogoruvaat i
se uni{tuvaat pred da stignat do planetata. Ovoj mal
ni{to`nik ja nema i zaradi toa e postojano na udar na
meteori, asteroidi, kometi i {to sè ne, {to go pravi
najudirana planeta vo celiot Son~ev sistem.
Avtorot: Dali nekoga{ bil udren od golem meteor?
General: Kako da ne. Na Merkur se nao|a najgolemiot
krater vo Son~eviot sistem, so golemina na dr`avata
Teksas, od kade {to poteknuva mojot kolega i prijatel,
porane{niot pretsedatel na Sadisti~kite Amerikanski Dr`avi, general Xorxe Bu{i}. Toj udar bil verojatno od asteroid i bil tolku golem {to sozdal zemjotresi na celata planeta i kraterite stanale planini
vo nekolku sekundi, so eden zbor ja smenil nejzinata
struktura.
Avtorot: U{te ne{to?
General: Ne. Samo bi sakal da mu pora~am na toj mal
ligavec da se ottrgne malku od prangite na tatko mu,
kako {to jas se ottrgnav od tatko mi mil, toj prekrasen,
20
silen, golem ~ovek kakov {to jas nema nikoga{ da bidam
i za `al go izneveriv... (se nata`uva) ete, ne uspeav...
Avtorot: Generale!
General: ... molam, kade?... a, da... sakav da mu pora~am
ne{to na Merkur, no bidej}i na nego nema atmosfera,
pa ne se slu{a, nitu prenesuva zvuk (vidi re~­nik, pod
„zvuk”), nema poenta. Zatoa, na mesto slobodno!
Kako Merkur go dobil imeto
Na ova pra{awe odgovorot ni go davaat starite
narodi i narodnosti na planetata Zemja.
Vaviloncite: O mo}en Nabu, bo`estvo na mudrosta
i pi{uvaweto {to si ti, sin na Marduk, nositel na
vesti, glasnik na bogovite.
Grcite: Nautro go vikame Apolo, a nave~er Hermes,
ne mo`eme da se re{ime edno telo dal’ e ili dve.
Rimjanite: Nie re{ivme, Merkur, glasnik na bogovite }e se vika za{to taa na nebesniot svod pobrzo se
dvi`i od koja bilo druga planeta.
Kinezite: Nie ja vikame Zemja-~as, ne pra{uvajte
zo{to, vie Zapadwacite nema da razberete.
Indusite: Kaj nas se vika Buda (ne toj Buda, eden
drug), bo`estvo trgovsko i za{titnik na trgovcite.
Toj e gospodar na denot sreda.
Germancite: Voden nie go vikame i od toa ime sreda
}e proizleze (Vensdej) kaj plemiwata koi }e gi osvoime (Angli~anite, de).
Maite: Nie si go pretstavuvame so orel glasnik na
podzemjeto, a kako se vika toj, otkrijte vie!
21
Merkur na fitnes
Trener: Dobar den, {to mo`eme da napravime za vas?
Merkur: Pa, sakam malku muskulna definicija i ve`bi
za kondicija, znaete, za podobro zdravje i cirkulacija.
Trener: Nemojte da me sfatite pogre{no, no toa navistina vi treba, sosema ste bled, ko`ata voop{to vi nema boja.
Merkur: Ne, ne... apsolutno se soglasuvam.
Trener: Koja vi e te`inata i goleminata?
Merkur: 0,055 te`ini na Zemjata i 60% od nejzinata
golemina.
Trener: Deca?
Merkur: Nemam... (nezgodna ti{ina... a potoa brzo)
No, dete so te`ina od 40 kilogrami na mojata povr{ina bi te`elo 20 kilogrami.
Trener: (Go gleda so ~udewe) Dobro... Vulkanska
aktivnost?
Merkur: I~!
Trener: Odli~no. Povelete gospodine, da po~neme
so zagrevawe.
Merkur (za sebe): Crno mi se pi{uva.
Trener: [to?
Merkur: Ni{to, ni{to...
Zo{to neboto na Merkur e sekoga{ crno?
Slu{navme deka neboto na Merkur e sekoga{ crno, a toj
e tolku blisku do Sonceto. Zo{to? ]e ni objasnat logi~arite bliznaci Razum i Zaklu~ok Silogiski.
22
Razum: Pa, prvo }e trgneme od prirodata na svetlinata.
Svetlinata vsu{nost ne e bela.
Zaklu~ok: Svetlinata e sostavena od spektar na „boi”.
Razum: Bojata e subjektiven fenomen (kako nie ja gledame svetlinata)...
Zaklu~ok: Koj zavisi od objektiven fenomen (koj del od
spektarot na svetlinata vleguva vo na{eto oko).
Razum: Svetlinata se rasprskuva koga vleguva vo nekoja
atmosfera.
Zaklu~ok: Toa e pod vlijanie na ~esti~kite prav i vodena parea vo atmosferata.
Razum: Siniot del od spektarot e sostaven od pokusi branovi i ovie branovi polesno se rasprskuvaat.
Zaklu~ok: Zatoa neboto na Zemjata
e sino.
Razum: Neboto na Merkur nema atmosfera, nema ~esti~ki prav i vodena
parea i svetlinata pominuva direktno bez da se rasprsne.
Zaklu~ok: Zatoa neboto na
Merkur e crno i dewe, kako no}noto nebo na Zemjata (koga nema
dovolno svetlina).
Razum i Zaklu~ok: Tolku od
nas. ^ao!
Bliznacite Razum i
zaklu~ok Silogiski
dosie:
ZEMJA
Kako nastanal svetot i `ivotot na Zemjata
Lamba, pod nea fotelja, a vo nea udobno sedi edno
star~e, so o~ila, lule i kniga vo rakata.
@uva~ot Raskaski: Dobar den. Denes }e vi ja
raska`am prikaznata za sozdavaweto. Vo istorijata
postojat mnogu mitovi za sozdavaweto na svetot. Edni
mislele deka svetot e nastanat od jajce, drugi deka e
izlezen od lotos, treti (sè u{te) mislat deka e izduvan od nosot na nekoe nat~ove~ko su{testvo (spored
misti~arot Daglas Adams1), ~etvrti deka go sozdal
Bog. Da pra{ame nekoi od ovie narodi {to mislat tie
za sozdavaweto na svetot.
Narodot na Bakuba (dene{en Kongo): Prvo postoela
voda i nad nea ni{toto so koe vladeel xinot Mbombo.
Eden den ovoj xin oti{ol vo kineski restoran, jadel
bajata riba (sekako ne znaej}i), se razbolel i go ispovratil Sonceto, Zemjata, Mese~inata i red drugi raboti. No, stomakot u{te go ma~el i toga{ gi ispovratil
i lu|eto. Potoa mu bilo podobro. Taka nastanale svetot i lu|eto.
1 Za pove}e informacii vidi vo najpoznatoto delo na
Adams “Avtostoperski vodi~ niz galaksijata” (zab. na
avt.)
25
Xainisti (Indija): Svetot ne nastanal voop{to,
nitu mo`e da bide uni{ten, bidej}i e ve~en. No, ne e
nepromenliv, tuku ima ciklusi.
Buda: Nastanuvaweto na svetot e tolku nepoimlivo
{to nema za {to da se razmisluva i toa mo`e da dovede
samo do ludilo.
@uva~ot Raskaski: Dobro, ovie ne bea ba{ nekoi
soodvetni primeri... (se ~e{ka po glava, pa mu teknuva) da ja ostavime mistikata i da gi zapra{ame naukata i dogmatikata {to mislat za ova.
Skeptik: Kako nastanal `ivotot na Zemjata?
Dogmatik: Bil donesen od vselenata.
Skeptik: A kako nastanal tamu?
Dogmatik: Toa neka go re{at tie tamu.
@uva~ot Raskaski: Ah... (mrda so glavata levodesno) mo`ebi nau~nicite imaat podobar odgovor...
Da go zapra{ame ekspertot po univerzitetski pra{awa povrzani so univerzumot, prof. Um Univerz.
Prof. Um: Videte vaka. Prvo bilo ni{toto. Vo
ni{toto, sekako bilo stra{no zdodevno. Nemalo kade
da izleze{ nave~er za{to ne postoele diskoteki, pa
lu|eto, i pokraj toa {to ni tie ne postoele, ne znaele
{to da pravat so sebesi bidej}i nemalo ni knigi, televizija, pa duri ni Skajp ili Fejsbuk2. Zna~i, ni doma
nemalo apsolutno {to da se pravi. Toa bila edna golema beskone~na dosada. Ne se znae koj do{ol na ideja da
sozdade ne{to, no se pretpostavuva deka prvata rabota
koja bila smislena vo univerzumot bila eksplozijata.
2 Servisi za dru{tveno povrzuvawe preku internet od
po~etokot na 21-ot vek. (zab. na avt.)
26
^itatel: Eksplozijata?
Prof. Um: Da, no toa i ne e tolku ~udno. Poznato e deka
~ovekovata evolucija ja dvi`ele eksplozii. Razmislete,
na {to se dol`at site pogodnosti koi gi u`ivame nie?
Avtomobilite, kompjuterite, mikrobranovite pe~ki,
pokrivot nad masa i lebot nad glava? Na
vojnite i eksploziite, se razbira. Kako?
Ednostavno. Koj sakal da napredne i da
se razvie moral da vojuva, da osvojuva i
bogatstva da prisvojuva.
Toj se razvival i ja dvi`el istorijata, inaku site denes }e `iveevme vo
plemenski op{testva i }e go gledavme selskiot zabavuva~ kako igra,
tancuva i glumi borba so nekoe
bo`estvo, namesto da gi gledame
Star Trek na televizija ili nekoi
visoko intelektualni sodr`ini na
Jutjub3. Toa e istoriskata neophodnost od eksplozii, ni se dopa|alo
toa nam ili ne.
Eksplozijata trebalo da
se slu~i vo ~etvrtok, no ne
mo`ele da se re{at kako da
ja nare~at. Na vonredna sednica koja traela cel vikend
bilo re{eno deka nastanot }e
se vika „Golema eksplozija”
(vidi re~­nik).
prof. Um Univerz.
ekspert za univerzumot
3 Isto (zab. na avt.)
27
Vo ponedelnik kop~eto bilo pritisnato i eksplozijata se slu~ila.
Od taa eksplozija proizleglo sè. Vo nea se sodr`ela i
idejata za satelitska antena i za Mars (i ~okoladoto, i
rimskiot bog, pa i planetata), kako i va{ata zdodevna
tetka koja uporno ve baknuva dodeka vie se trgate. No,
da ne se razbereme gre{no, site tie raboti ne izlegle vedna{. Prvo izlegle vo sè u{te nematerijalno
izdanie (ova predizvikalo golemo razo~aruvawe kaj
arhitektite na eksplozijata koi vedna{ se zapra{ale
„Kako }e go prodademe ova?”), t.e. vo forma na energija
i sili. Potoa po~nale da se javuvaat prvite ~esti~ki.
Ponatamu sledi fizi~kata evolucija na svetot.
Se ufrluva Fizik Astro{izik, profesor po fizika:
Prof. Fizik: Da, toa e mojata oblast. Grcite mislele deka atomot e najmala ~esti~ka i mu dale soodvetno ime koe zna~i „nedeliv”.
Prof. Um: Profesore, jas raska`uvav…
Prof. Fizik: Dozvolete, ve molam. Kako {to ka`uvav, atomot sekako ne e najmala ~esti~ka na materijata. Toj e sostavel od protoni, neutroni i...
Prof. Um: ... elektroni.
Prof. Fizik (go turka): ... no, i ovie ~esti~ki ne se
najmali. Tie se sostaveni od pomali i pomali i pomali i sè u{te ne sme stignale do najmalata, no pretpostavuvame deka postoi takva i deka {tom }e se pojavi
}e ni gi objasni rabotite.
Prof. Um (se ufrluva): Kako i da e. Ovie ~esti~ki
pod dejstvo na silite se vrzuvale, kombinirale i sozdale pogolemi i pogolemi ~esti~ki, atomi, molekuli
i soedinenija.
28
Prof Hemik Organik i
prof. Hemik Neorganik
Prof. Fizik: Tuka nastapuva hemiskata evolucija.
Vo toj moment na glavata na prof. Fizik pa|a prof.
Hemik Neorganik. Prof Fizik zavr{uva vo podrum,
dodeka prof. Um se krie pod masa.
Prof. Fizik (od podrum): Nemojte da mislite deka
fizi~kata evolucija zavr{ila!
Prof. Neorganik: Sekako deka ne, no zapo~nuva i
hemiskata evolucija. Se sozdavaat prvite neorganski
soedinenija.
Vleguva prof. Hemik Organik.
Prof Organik (kon Neorganik): Zdravo brate. Da, a
so nivno uslo`nuvawe se sozdavaat i prvite organski
soedinenija: jaglenovodorodi. Jaglerodot e osnova na
`ivotot, ne zaboravajte.
29
Vleguva ~uvarot na redot i mirot, Red Imir.
Imir: Ajde, site koi nemaat {to da ka`at ve}e neka
izlezat.
Site zboruvaat vo isto vreme.
Prof Um vika na izleguvawe: „No, univerzumot i
ponatamu evoluira!...” od podrum se slu{a: „[to e
so fizi~kata evolucija, taa prodol`uva!?” bra}ata
vikaat: „ne zaboravajte ja hemijata!”
Imir: Da, da... znam. Ajde nadvor, pravete mesto za
prof. Ogi Bioloski
Prof. Bioloski: Blagodaram. Zna~i, so kombinirawe na ovie organski molekuli, pod vlijanie na
slo`eni fizi~ki (od podrum, povtorno „Ete, gledate!”) i hemiski (od nadvor „Vi ka`avme!”)... procesi
koi se odvivaat potpomognati od son~evata radijacija i elektri~nite
praznewa se sozdavaat prvite organizmi. Taka nastanuva `ivotot. No,
{to e toa {to `ivite organizmi gi
razlikuva od ne`ivite? Za toa }e
ni ka`e specijalistot za `ivotni
pra{awa, M-r No @ivot...
Naedna{ nastanuva temnica.
Site: „Ej, koj go izgasi svetloto!?”
prof. Ogi Bioloski
ekspert po biologija
Na horizontot se pojavuva vselenski brod. Panika,
site begaat.
Vselenskiot brod sletuva. Od nego se pojavuva vonzemjanin.
Vonzemjanin: Zemjani, nie go sozdadovme `ivotot
na va{ata planeta!
Eksplozija. Vselenskiot brod go snemuva. Amerikansko zname vo pozadinata. Tenk pravi ~kripka, zastanuva i od nego se pojavuva generalot Xorxe Bu{i}.
Gen. Bu{i}: Prodol`ete so prikaznata.
M-r No @ivot: Blagodaram generale. @ivotot od
ne`ivotot se razlikuva po dve karakteristiki: obezbeduvawe energija preku metabolizam i nejzino iskoristuvawe za reprodukcija, t.e. prodol`uvawe na
vidot preku sozdavawe drugi organizmi koi }e bidat
sposobni za istite dva procesi. I taka vo nedogled.
Fizik Astro{izik: Ne ba{. @ivotot na Zemjata }e
postoi u{te 1 milijarda godini i potoa Sonceto }e
stane tolku silno {to }e spr`i sè i - ~ao de~ki!
^itajte pove}e za taa optimisti~ka tema vo slednata
zbirka dosieja, kade {to }e doznaete pove}e za Sonceto i drugite yvezdi. A sega, da se navratime na Zemjata.
Vidovme kako nastanal `ivotot na Zemjata, a kako
evoluiral toj `ivot }e ni ka`e prof. Bioloski, preku
pesnata [email protected] e more”.
Prof. Bioloski (oble~en vo baroken kostum, stoi
na scena osvetlen od reflektor, zad nego e orkestar
sostaven od nilski kowi na violini, algi na klavir
i majmuni giboni na tapani). Pee:
31
Prvite organizmi bakterii bile
A od niv pove}e kletki nas­tanale
Tie po~­nale da di{at kis­lorod
i da ras­tat s­o brz od,
pa s­ozdale algi, gabi, s­un|eri,
ras­tenija i `ivotni, crvi prvi,
bez’rbetnici pravi,
a potoa ‘rbetnici krivi
koi ribi s­tanale,
pa noze izras­nale
i vodozemci s­e s­torile,
pa vleka~­i s­tanale
i kako ptici odletale,
pa cica~­i s­letale.
Aplauz. Zavesa... Taka evoluiral `ivotot na Zemjata, no kako nastanala
samata Zemja }e doznaeme
vo emisijata...
Publikata: ^ekajte, a ~ovekot?
Prof. Log Sociski: Lu|eto na dene{niot stadium
na evolucijata se grupirani vo okolu dveste nezavisni
dr`avi koi vleguvaat vo interakcija preku diplomatija, patuvawe, trgovija, voeni akcii i dr. (ili me{ano:
trgovija so oru`je, diplomatski patuvawa i sli~no). Do
ovoj stadium do{lo preku...
Prof Istor I. Jaski: Razvivawe na kameni alatki od
kamenoto doba (250.000-3.000 pne, opi{ano vo knigata
32
od kameno doba: „Kako polesno da ulovi{ mamut, 101
re{enie”), metalni alatki od bronzenoto doba (3.0001.200 pne., spored pesnite na “Bronzanika”) i `eleznoto
doba (1.200 pne. – 500 pne., za ova pra{ajte go mornarot
Popaj).
Prof. Rija Isto Jaski: Potoa srednovekovni pronajdoci (500 – 1.500, spored knigata „1.000 na~ini kako da
se unazadi{ za 1.000 godini) i renesansni (1450-1750,
vremeto na avangardna filmografija i revolucionerni
proekcii vo kultnoto kino “Napredok”). Industriski
pronajdoci (1700-1940, za koi se zaslu`ni malite is~adeni rabotnici po rudnicite i fabrikite) i tehnolo{ki instrumenti na informaciska revolucija (1940denes, skajp, fejsbuk i jutjub, kako najgolemi dostignuvawa na ovaa revolucija).
Prof. Log Sociski: Da, i paralelno so toj razvoj, razli~ni kulturi razvile razli~ni veruvawa povrzani so
Zemjata, deka taa e bo`estvo, deka e ramna plo~a, deka
e centar na univerzumot itn. Vsu{nost, kone~no da
ka`am, slu{ajte pove}e vo emisijata:
Zemja: Tretiot kamen od Sonceto
Dobar den. Kako {to razbravte od naslovot na emisijava, Zemjata e treta planeta od Sonceto. Taa e 5-ta najgolema planeta vo Son~eviot sistem i voedno najgolema,
najgusta i najte{ka od site drugi zemjoliki planeti
(Merkur, Venera i Mars).
Sozdadena e pred 4,5 milijardi godini. Potoa se ladela, so isparuvawata i vodata od kometite se sozdale
okeanite, atmosferata i superkontinentite, kako na
pr. najstariot poznat Rodinija. Denes 71 % od nejzi33
nata povr{ina e te~na voda, neophodna za sozdavawe
na `ivotot, kako {to doznavme od pesnata [email protected] e
more” na prof. Bioloski, eden aplauz, molam.
Fizik Astro{izik (so ~epkalka za zabi vo ustata
proceduva): Kakov aplauz, more kurc{lus! Ranata
istorija na Zemjata e burna, ne e nekoja senti{ pesna
ili tema za opera lesna. Slu{aj vaka. Pee (so gitarski
rifovi, bas i tapani vo pozadinata):
Pred 4,53 milijardi godini
Zemjata s­è u{te mlada bila
ne znaela {to zad nea s­e s­kriva
i toga{ Buuum! Tres­ i {ok po glava
protoplanetata Teja vo Zemjata udrila!
Ref: Udrila, s­kr{ila, lom napravila! (3h)
No, ne ja ras­par~­ila
par~­e i otka~­ila
i okolu nea go s­tavila
Toa par~­e s­tanalo Mes­e~­ina!
Ah taa Selena, ludata Luna!!!
Luuunaaa! Luuunaaa!...
Gitari tre{tat, Fizik vreska... golema bu~ava. Vleguvaat celestijalnite policajci i gi brkaat site. Ti{ina.
Vleguva Prof. Istor I. Jaski, profesor po istorija.
Prof. Istor: Hm. Se izvinuvam zaradi ispadot na
na{iot kolega, no naukata ne e lesna, pa ete, nekoi od
nas ne mo`at da go izdr`at pritisokot. No, to~no e
deka Grcite ja vikale Mese~inata Selena ({to zna~i
svetlina). Taa, vsu{nost, bila bo`ica na Mese~inata, a nejzinata majka bila Teja, mitskata gr~ka bo`ica
Titan. Bratot na Selena e Helios, t.e. Sonceto i tie
34
dvajca ja imaat sudbinata nikoga{ da ne se sretnat na
nebesniot svod bidej}i edniot rano izgreva, a drugata
docna stanuva. Rimskata Selena se vika Luna.
Zemjata e ramna plo~a na grbot na xinovska `elka
Stiven Hoking vo prvoto poglavje od negovata prekrasna kniga „Kusa istorija na vremeto” raska`uva
deka eden pro~uen nau~nik edna{ dr`el predavawe vo
koe zboruval za toa kako Zemjata kru`i okolu Sonceto
i kako Sonceto kru`i okolu centarot na na{ata galaksija. Na krajot od predavaweto edna starica od krajot
na salata stanala i ka`ala: „Se {to ni ka`avte e glupost. Svetot e ramna plo~a koja le`i na grbot na golema `elka.” Nau~nikot se nasmeal nadmeno i ka`al: „A
na {to stoi `elkata?” „Vie ste mnogu umen, mlad gospodine, mnogu umen,” ka`ala staricata, „no, `elkata
stoi na druga `elka i taka natamu, sè do dolu!”
Ponatamu Hoking, vo stilot na Sokrat go postavuva
pra{aweto kolku nie, koi ja smetame pretstavata na
staricata za sme{na, navistina znaeme za vselenata.
Odgovorot e, mnogu malku. Za da doznaete pove}e, pro~itajte ja ovaa kniga od Hoking, vi vetuvam mislovni svetki vo glavata kakvi {to nema vo niedna diskoteka.
Veruvaweto deka Zemjata e ramna go imale re~isi site
stari kulturi, preku Sumercite, Vaviloncite, Egip}anite, Grcite itn. A taa se zadr`ala i vo sredniot vek.
Tie ja zamisluvale Zemjata kako ramna plo~a koja plovi
na voda (ili, da, stoi na grbot na `elka). Sepak, nekoi
od starite Grci znaele deka Zemjata ne e ramna i davale
razli~ni dokazi za toa. U{te edna fantasti~na kniga
koja ja popularizira naukata na primamliv i interesen na~in, “Kosmos” od Karl Sagan, ni veli: „Eratosten
35
se zapra{al kako, vo isto vreme, stap zaboden vo zemjata vo Siena (Egipet) mo`e da nema senka (Sonceto e vo
zenit), a stap vo Aleksandrija, daleku na sever, mo`e
da ima senka.” Sagan prodol`uva da objasnuva kako
Eratosten razbral deka vo slu~aj Zemjata da e ramna
bi gi nemalo dvete senki ili senkite bi bile ednakvi
po dol`ina. Bidej}i slu~ajot ne e takov, Eratosten, vo
stilot na vistinski gr~ki filozof, zaklu~uva: „Zemjata mora da e kru`na!” Grcite poznavale i drugi dokazi,
kako is~eznuvaweto na trupot na brodovite, a potoa na
edrata, formata na senkata na zemjata vrz Mese~inata,
polo`bata na severnicata nabquduvana od razli~ni
mesta i sli~no. No, Eratosten gi nadminal site.
Toj najmil ~ovek da go izmeri (izodi) rastojanieto od
Siena do Aleksandrija, koe iznesuvalo 800 kilometri,
i vrz osnova na dol`inite na senkite go presmetal zakrivuvaweto na Zemjata i spored toa obemot na Zemjata,
koj go odredil na 40,000 kilometri (ako ne vi e jasno
kako, ne pra{uvajte me, tuku otvorete ja „Kosmos” od
Karl Sagan). Presmetkata bila za~uduva~ki to~na, t.e.
samo nekolku del~iwa od procent gre{na. Taka, pred
pove}e od 2.000 godini, nekoj so pomo{ na ~ekori,
stapovi i senki uspeal da go odredi obemot na topkata
Zemja, pa u{te vo vreme koga site mislele deka taa e
ramna plo~a. Navistina neverojatno! No, kolku navistina iznesuva obemot na Zemjata?
Veruvale ili ne, obemot na zemjata e 40,041.47 kilometri!
„A {to e so drugite statistiki”, pra{ala prof. Tika
Statiska. Povelete, ka`ete ni profesorke, jas odam da
pospijam malku.
Prof Tika: Da, obemot na Zemjata e definitivno
pogolem od obemot na stomakot na va{ata bremena tet36
ka. Brzina na rotacija okolu Sonceto go pravi Mihael
[umaher vistinski pol`av i iznesuva 107, 218 km/~.
Radiusot na Zemjata e 6,371 kilometri i go nadminuva
radiusot na najgolemiot {e{ir vo Ginisovata kniga na
rekordite (so {to sonot na g-din Ja~ Krojski da & stavi
kapa na Zemjata pa|a vo voda). Koga sme ve}e kaj vodata,
vkupnata povr{ina prekriena so voda e 361,132,000
km2, a so kopno 148,940,000 km2 (vkupno 510,072,000
km2), {to e pribli`no do goleminata na imot koj bi
sakale da go imaat nekoi nacionalni voda~i...
^itatel: A i nekoi yvezdi vo {ou biznisot!
Prof Tika: Hm... da. Masata na Zemjata, pak, e daleku
od masata koja bi sakale da ja imaat nekoi od gospo|icite od {ou biznisot, i iznesuva 5.9736 x 1024 kg,
a najniskata temperatura izmerena na povr{inata
na Zemjata e –89 stepeni, dodeka najvisokata e 57,7
stepeni, {to e nekade pribli`no na temperaturata
vo sobata vo potkrovjeto na prof. Geo Grafiski vo
eden prose~en leten den, vo Skopje. Ako nekoj od vas
planira da patuva vo vselenata, samo }e napomeneme
deka za da go postigne toa, treba da se zabrza na 11,186
km/sek. Pa, ako nekoj mo`e da otskokne tolku brzo, vselenata go o~ekuva!
37
dosie:
MARS
Marsovci (nerealno {ou)
U~estvuvaat:
Mars „Ozi” Marsovec, biv{ roker
Fobos „Xek” Marsovec, sin na Ozi, buntoven
Dejmos „Keli” Marsovec, }erka na Ozi, svoeglava
Mars: Poglednete okolu vas, Fobos i Dejmos, site
sateliti na planetite se dvi`at vo edna nasoka, samo
vie vo sprotivna.
Fobos: Taka e koga si sin na poznat roker.
Mars: Ti u{te najde da zboruva{... znae{ li deka tvojata rotacija okolu mene e tri pati na den! Vo glava
mi se vrti od tebe.
Fobos: Takov sum, sakam brzina.
Mars: Ah, {to }e pravam so vas...
Dejmos: Ni{to, ostavi n$...
Mars: A ti, mlada damo, tolku si lesnoumna {to
~ovek mo`e bez problem da izbega od tvojata gravitacija, sè {to treba da napravi e da skokne so brzina od
11 km/~as.
39
Dejmos: Takva sum, ne sakam da se vrzuvam. Imam svoj
identitet.
Mars: Identitet, ah, vie ne znaete {to e identitet.
Vo moite mladi denovi jas bev ~len na bend koj napravi revolucija vo muzikata...
Dejmos: Da, za tebe velea mnogu ne{ta, pa i deka ima
cela civilizacija na tebe, duri i denes nekoi veruvaat deka ima `ivot vo tebe, no toa se samo prikazni, ti
si sosema bez`ivoten...
Mars: Ne mi se veruva {to slu{am od sopstvenite
deca... i ti li misli{ taka Fobos? Kolku bevme bliski koga be{e mal, pa ti si najblizok satelit do svojata
planeta koj postoi vo Son~eviot sistem.
Fobos ne odgovara ni{to, ja stava kacigata na glava,
sednuva na negoviot motor i dava gas. Zad nego ostanuva samo prav.
Ete, kako roditelite gi pla}aat gre{kite na burniot
`ivot vo mladosta. Se nadevame deka Fobos i Dejmos
}e se vrazumat i }e go po~ituvaat nivniot tatko za toa
{to e - planeta so najmnogu mo`nosti za kolonizacija
od strana na ~ovekot, a ne da go procenuvaat spored
negovoto burno rokersko minato.
Pove}e za istorijata na ova neverojatno {ou od prof.
Istor I. Jaski
Avtorot: Profesore, koj prv gi zabele`al ovie dve
buntovni~ki deca na Mars, idnite yvezdi na {outo
Marsovci?
Prof. Istor: Prv idejata za {outo Marsovci ja
dobiva astronomot Johan Kepler, koj pi{uva edno sce40
nario vo koe, pokraj Mars, predviduva u{te dva glavni likovi, t.e. dve deca na Mars, no bidej}i nemalo
soodvetni kandidati za taa uloga, {outo ne stignalo
do produkcija.
Inspiriran od scenarioto na Kepler, Xonatan
Svift gi napomenuva dvete deca na Mars, vo negovoto
delo „Patuvawata na Guliver”, kade {to astronomite na Liliput gi otkrivaat dvete mese~ini na Mars
na dale~ina od 3 i 5 dijametri na Mars. Ova, za~uduva~ki, odgovara na vistinskite orbiti na Fobos i
Dejmos, no bidej}i deloto bilo od fiktivna priroda
nau~nicite ne mu pridavaat zna~ewe.
Idejata za {outo Marsovci povtorno ja vra}a Volter, francuski prosvetitelski filozof i pisatel, koj
saka da napravi edukativna emisija za planetite, no
bidej}i parite za obrazovni emisii, duri i vo vremeto
na prosvetitelstvoto, se tro{ele na emisii za turbo
folk i odgleduvawe kompiri, ovaa ideja
propadnala.
Prof. Istor I. Jaski,
ekspert po istorija
41
Avtorot: Ka`ete ni, profesore Istor, od kade poteknuva imeto na ovie dva sateliti?
Prof. Istor: Toa e interesno pra{awe. Iako Mars
nosi rimsko ime, Fobos i Dejmos imeto go dobile
spored dvata sinovi na gr~kiot Mars, t.e. Ares. Tie se
pridru`nici na tatkoto vo vojnite.
Avtorot: A imeto na Mars?
Prof. Istor: Negovoto ime generalno se vrzuva so
dve raboti: crvenata boja na Mars i negoviot buntoven
i voinstven karakter od mladite denovi. Vaviloncite go narekuvale Nergal, spored nivniot bog na ognot,
vojnata, uni{tuvaweto i rokenrolot. Grcite samo go
preveduvaat ova vo Ares, a rimjanite vo Mars.
Avtorot: [to e so drugite narodi?
Prof. Istor: Indijcite go narekuvale Mangala ili
Agaraka („crveniot”) na sanskritski, a Egip}anite
“Hr D{r” ({to nekoi go smetaat za lo{o pro~itano
Dr. m-r”) ili „Horus crveniot”, evreite Ma’adim “onoj
koj crvenee” (ili popularno nare~en „Madam koja
crvenee pri pogledot na ergenite”). Vo islamskite
zemji e poznat kako al-Mirrikh, Merih ili Merikh. Na
dale~niot istok go narekuvaat „ognena yvezda”, {to
verojatno poteknuva od koncertot na Mars vo asteroidniot pojas koga binata se zapalila i site bile prinudeni da go napu{tat koncertot.
Avtorot: Dali se tie edinstvenite sateliti na
Mars?
Prof. Istor: Ne, Mars e edinstvenata planeta, osven
Zemjata, koja ima i postojani ve{ta~ki sateliti. Toa se
Mars Odisej, Mars Ekspres i Mars Rekonesans Orbiter.
42
Avtorot: Vi blagodaram zaradi va{eto gostuvawe
vo na{ata kniga. A, sega se selime na edinstvenata
planeta na koja ima `ivot vo vselenava, na{ata planeta Zemja.
^itatel: Zastanete, kako e mo`no vselenata da bide
tolku golema, a samo na Zemjata da ima `ivot? Jas
velam deka toa ne e vozmo`no.
Avtorot: Vo red, doka`ete.
^itatel: Slu{ajte.
Godinata e 1877, vo domot sme na Italijanskiot astronom Xovani Skjapareli. Skjapareli jade {pageti.
Skjapareli: Mama mia, kolku belisimi {pageti! M-m…
@ena mu se nasmevnuva.
Skjapareli: Kolku e belisima mojata `ena!
Poglednuva nagore.
Skjapareli: Kolku meraviqozo nebo…
Zastanuva na sred re~enica.
Skjapareli: Vidi `eno mia, kako e vozmo`no, tolku
yvezdi, planeti, a nikade `ivot, nikade pica, nikade
makaroni, samo tuka!
@enata mrda so glavata levo-desno dodeka gi trga
~iniite od masata. Toj prodol`uva da zboruva sam so
sebe.
Skjapareli: Da, toa }e bide mojata misija! ]e otvoram intergalakti~ki pica servis, `ena mi }e pravi
pici, a jas }e gi transportiram do drugite civilizacii! Samo kade da gi najdam?…
43
Xovani toga{ stanal, se upatil kon negovata opservatorija i go naso~il teleskopot kon Mars (pomislil,
ako e crven mora da ima domati na nego, a toa e raj za
italijanski proizvodi).
I {to videl? Kanali, mnogu kanali za koi pretpostavil deka se delo na vonzemska civilizacija.
Skjapareli: Mama mia, kolku kanali! Tie mora da slu`at za navodnuvawe na domatite. Biznisot }e cveta!
Vedna{ mu se javil na negoviot prijatel Persival
Lauel, koj bil bogat biznismen i mo`el da ja sponzorira idejata na Skjapareli. Lauel bil voodu{even od
ovaa ideja i pottiknat od nea izgradil golem teleskop
za da gi prou~i podobro komercijalnite aspekti na
Mars. Vo negovite propagandni materijali, Lauel tvrdel deka kanalite se delo na niskorazviena civilizacija koja ne mo`ela da se razvie bidej}i vo nivnata
hrana nedostasuvale neophodni minerali i vitamini
koi gi ima samo vo picata. Toj go najmil pisatelot H.
G. Vels da napi{e kniga za ovaa civilizacija, no Vels
napi{al mra~no delo vo koe Zemjata e napadnata od
Marsovcite. Za `al ova scenario se vsaduva vo svesta
na lu|eto i so toa idejata na Skjapareli za kolonizacija na Mars propa|a.
Avtorot: No, iako podocna e doka`ano deka na Mars
nema `ivot, ~ovekot nikoga{ ne ja napu{til idejata
tamu da si izgradi vtor dom.
Zemjata: Nemojte, ve molam, zarem zaboravate {to
mi napravi taa planeta, {to ~ napravi na Venera!?
Avtorot: Ne sekiraj se Zemji~ke mila, kolonizacijata na Venera e dale~en son, spij si ti slobodno i na
mira.
44
Zemjata zaspa, a Mars prodol`i da sonuva za vojnata
i rokenrolot.
E-ma-esa-sa geo-gra-fi-ja
Prof Geo Grafiski }e ni raska`e za geografijata
na Mars.
Prof Grafiski: Povr{inata na Mars e sostavena
od Bazalt (vidi re~­nik), a e pokriena so `elezo oksid,
t.e. ‘r|a, {to zna~i - ne odete bosi na Mars! Mars ima
tolku golemi dolini,
planini i kawoni
{to na{ite na Zemjata se detska igra~ka za
niv. Ogromnata dolina, nare~ena Borealis prekriva 40% od
negovata povr{ina i
se pretpostavuva deka
nastanala so udar od
golemo nebesno telo
(so golemina kolku
2/3 od Mese~inata).
Najgolemata planina i vulkan vo celiot Son~ev sistem se nao|a tokmu na Mars i se narekuva Planinata
Olimp. Taa e visoka 26 kilometri (Mont Everest, za
sporedba, e visok „samo” 8,8 kilometri). Najgolemiot
kawon, nare~en Mariner e dolg 4.000 kilometri i
dlabok 7 kilometri. Negovata dol`ina e ednakva na
dol`inata na kontinentot Evropa na Zemjata. Ova e najgolem kawon vo Son~eviot sistem... Tolku od mene.
Najnovi vesti od agrikulturata na Mars
Hjuston: Ka`ete ni, dali na Mars navistina mo`e da
se odgleduvaat domati?
^ovekot na Mars: Hjuston, se slu{ame li?
Hjuston: Da, ka`ete.
^ovekot na Mars: Ja ispitavme po~vata na Mars i
otkrivme deka e bazna i sodr`i vitalni hranlivi sostojki kako magnezium, natrium, kalium i hlor, koi se
neophodni za rastot i razvojot na `ivite organizmi.
Na{iot zaklu~ok e deka po~vata bi mo`ela da bide
pogodna za odgleduvawe rastenija kako {to e asparagusot. Domatite, za sega, ne se opcija.
Skjapareli: Mama mia, navistina nema pravda,
Kalimero!
Voda na Mars, son ili realnost?
No, {to e so taa tolku zboruvana tema: vodata na
Mars... ja ima ili nema?
Astro-sonuva~: Voda, rastenija i `ivot na Mars
sonuvam, vo rajot na Mars u`ivam!
46
Realen-budnik: Te~na voda na Mars ne postoi, zaradi niskiot pritisok. So eden procent od Zemjiniot
pritisok i golemi temperaturni razliki, taa ednostavno bi isparila.
Astro-sonuva~: Mars zamrznata voda na polarnite
kapi ima, ako taa se istopi, pogolem bazen od Mars
}e nema!
Realen-budnik: Ah kakov son nerealen, kakov den vo
raspravija potro{en.
Astro-sonuva~: No, voda postoela na Mars i vo
denovite porane{ni, dokaz se ostatocite od kanalite
vodeni.
Skjapareli: Ete gi moite kanali!
Realen-budnik: Ne, tvoite kanali bile opti~ka iluzija vo teleskopot tvoj, ovie kanali se vistinski, napraveni od voda. No, toa e dale~no minato, sega{nosta
nema korist od toa.
Taka realnosta go pobedila sonot.
Mars napa|a!
Ovaa tema bila inspirativna za generacii i generacii pisateli, a voedno i vozbudliva za u{te pove}e
~itateli. Kako potvrda za toa e ultrapopularniot
boks me~ organiziran od bore~kata federacija „Vojna
na svetovite”. Da go prosledime me~ot.
Reporter: Dobar den, dobre dojdovte na boks me~ot
pome|u Zemjata i Mars.
Najavuva~: Od desnata strana e Zemjata, qubitelka na publikata, dom na milijardi lu|e i milioni
47
organski vidovi. Te`i 5.9736 x 1024 kilogrami, ima
volumen od 1.0832073 x 1012 km3 i oddale~ena e od
Sonceto 150 milioni kilometri.
Publikata skandira. Zemjata gi kreva racete.
Najavuva~: Od levata strana e Mars, predizvikuva~,
koj e za polovina pomal od Zemjata, te`i 11%, a ima
volumen 15 % od te`inata i volumenot na Zemjata.
Mars e oddale~en 227,939,100 kilometri od Sonceto.
Publikata svirka. Mars gi kreva racete nagore i ja
predizvikuva.
Gong.
Komentator 1:
Ova e navistina borba pome|u
David i Golijat.
No, ne potcenuvajte go Mars,
negoviot besen
temperament mo`e
da mu donese prednost vo ovoj me~ pred
miroqubivata Zemja.
Komentator 2: Mars zamavnuva i proma{uva. Se
gleda deka Zemjata ima iskustvo so protivnik od vakov
tip. Vo eden od nejzinite prvi me~evi, Zemjata be{e
iznenadena od protivnikot Teja, objekt so sli~na golemina kako Mars i kako rezultat na toa istrpi te`ok
udar koj be{e pri~ina za nejziniot poraz.
Komentator 1: Zemjata vozvra}a. Te`ok udar kon
Mars. No, Mars e izdr`livo mom~e, ne zaboravajte
deka toj se nao|a vo blizinata na asteroidniot pojas
i deka na negovata povr{ina ima duri 43.000 krateri
so dijametar pogolem od 5 kilometri. Toa e lice koe
naviknalo na udari i potresi. Zamislete, na negovata
povr{ina besneat najgolemite peso~ni buri vo Son~eviot sistem koi ponekoga{ ja zafa}aat celata planeta. Toj e navistina cvrsto mom~e.
Komentator 2: Mars trpi nekolku silni udari i
potoa upatuva nekolku. Zemjata e potresena, no sè
u{te e rano, dvete planeti se u{te sve`i. Povtorno
silen udar od Zemjata. Mars e zanesen. Sepak, Mars
nema dovolno te`ina i gustina. Vo sporedba so Merkur, koj e pomal, Mars ima pomala gustina i gravitacija. No, negovoto voinstveno srce e golemo. Stanuva
i prodol`uva so borbata.
Komentator 1: Zemjata sepak tro{i pove}e energija pri sekoj udar, bidej}i mora da ja sovlada svojata
gusta atmosfera. Mars nema problemi so toa, toj ja
izgubil sopstvenata atmosfera pred 4 milijardi godini. Sekoj udar koj go upatuva lesno ja minuva negovata
retka atmosfera sostavena od 95% jaglerod dioksid.
Gravitacijata, koja e samo 40% od Zemjinata, sekako
ima uloga vo toa. Ete, u{te eden udar.
49
Komentator 2: Zemjata po~nuva da se poti. Toa e
rezultat na nejzinata topla klima. Mars i so toa nema
problemi. Negovata temperatura e mnogu poladna, od
-140 stepeni do maksimum 25 stepeni Celziusovi. Toa
se dol`i povtorno na retkata atmosfera koja ne zadr`uva toplina i mu ovozmo`uva sovr{ena kondicija na
Mars koj povtorno upatuva nekolku lesni i brzi udari
kon na{ata Planeta.
Komentator 1: Mars rotira okolu Sonceto za 687
dena (za razlika od Zemjinite 365 dena) i toa docnewe
& ovozmo`uva na Zemjata da se sozeme i da vozvrati.
Nekolku te{ki udari i Mars e povtorno potresen.
Gong!
Planetite se vo nivnite }o{evi. Mese~inata pritr~uva i ja ladi Zemjata, dodeka Fobos go masira Mars,
a Dejmos mu dava voda. Dvajcata se verni asistenti na
tatkoto i go pratat vo sekoja borba.
Vtora runda.
Komentator 1: Mars povtorno napa|a i ja udira zemjata direktno po Afrika. Ovaa poznata bolna to~ka na
Zemjata, najbogatiot kontinent na svetot so prirodni
resursi koj tone vo dolgovi i siroma{tija, predizvikuva Zemjata da se svitka i e do~ekana so u{te eden
udar. Zemjata e vo nebrano. Mars & upatuva nekolku
brzi i lesni udari, no gledajte, ~udo... negovite udari
slabeat i stanuvaat pobavni. Mars e iscrpen, sepak
prisustvoto na voda na Zemjata i dava presudna prednost vo ovoj me~. Vodenata Zemja se osve`uva i oporavuva, zadava nekolku silni udari i suviot i isto{ten
Mars pa|a.
50
Reporter: Zemjata ja zadr`uva titulata na
{ampion na planetite. Mars e porazen!
Zemja,
kralica na planetite
dosie:
ASTEROIDI
Asteroidi na steroidi
Asteroidniot pojas se nao|a pome|u bu~niot i voinstven Mars i dostoinstveniot xin Jupiter. Vo ovoj pojas
ima stotici iljadnici mali asteroidi. Iako gi ima
tolku mnogu, planetite kon niv se odnesuvaat kako tie
da ne postojat i ne sakaat da imaat ni{to so niv. Toa
mnogu gi nervira asteroidite i tie ponekoga{ znaat da
se svrtat protiv planetite i da izvr{at kamikaze napad
vrz niv. Planetite ne se voznemiruvaat mnogu zaradi
ova, no ponekoga{, vistina retko vo istorijata, eden
mal asteroid mo`e da napravi golem presvrt.
Taka bilo pred 65 milioni godini koga na planetata Zemja `iveele dinosaurusite. Tie bile vistinski {efovi na celiot `iv svet i nikoj ne im mo`el
ni{to. Barale da im se obra}aat so gospodine (nekoi
preteruvale i barale da gi vikaat „imperatore”), inaku vedna{ gi jadele buntovnicite. Taka eden den...
Blagorodni~ka pe{tera. Tiranosaurus Reks le`i
potpren na rakata i jade, kako vistinski Rimjanosaurus. Do nego sedi negovata `ena Tiranosauruska.
Tiranosaurus Reks: Uf, tolku se najadov {to ne
mo`am da mrdam. Samo malku (si go mesti stomakot).
53
Draga, podaj mi go grozjeto (Go zema grozjeto, si frla
grozdovi vo vozduh i gi fa}a so ustata).
Tiranosauruska Reks (so ruski akcent): Koga se
zapoznavme vo Rusija, ti be{e tolku romanti~en i
energi~en, {to ti stana, moй dorogoй?
Tiranosaurus Reks: Godinite, draga, godinite. A i
nema predizvici, s$ mi e na dofat na raka. Nikoj ni{to
ne mi mo`e, na site koskite im gi krckam vo sekunda…
Vo toj moment vleguva eden mal Velosiraptor i zboruva kako da e na zabrzana lenta.
Velosiraptor: Gospodine, se izvinuvam, gospodine,
va`na vest, va`na vest!
Tiranosaurus Reks: Poleka, poleka, male~ok. Zemi zdiv.
Mu davaat ~a{a voda.
Velosiraptor: Svetlina… topka… gore… golemo…
Tiranosaurus Reks: [to ti e bre, sozemi se ili }e
te izedam.
Velosiraptor: Nadvor… katastrofa gospodine!….
(izletuva nadvor)
Reksovi istr~uvaat nadvor i zaedno so iljadnici drugi
dinosaurusi svedo~at na edno golemo… BUUUUM!
Vo dnevnite vesnici vedna{ se pojavuvaat udarni
natpisi:
Kraj na svetot!
Eve eden izvadok od maliot vesnik na podzemnata
gluv~e{ka organizacija „Cica~ki prosperitet”, koj
zboruva za ovaa slu~ka, so naslov:
54
^ao dinosaurusi, zdravo Homo Sapiensi
V~era se slu~i planetarna katastrofa! Zemjata be{e
pogodena od ogromen asteroid, koj sè u{te nè drma.
Zemjotresi, vulkani nasekade, golem ~ad se kreva kon
neboto! Navistina golema katastrofa, no za kogo,
dragi ~itateli? ^adot }e ja pokrie atmosferata, }e
nema Sonce, }e dojde golema zima, a koj nema kaputi,
mili moi? Dinosaurusite, to~no. Zatoa vi sovetuvame, sedete si vo dupkite, soberete {to e mo`no pove}e
drva i hrana i ~ekajte da izmrznat tie golemi tirani.
Na{eto vreme }e dojde!
I navistina, nivnoto vreme dojde. Da go pra{ame
Darvin, angliskiot naturalist i pisatel, dedoto so
bela brada, kako se slu~ilo toa.
Dedo Darvin: Sednete deca pokraj ognot, stoplete se.
Dedo }e vi raska`e edna prikazna. Mnogu odamna, nastanala golema zima i dinosaurusite izumrele, dodeka
na{ite predci, gluvcite, si sedele vo nivnite dupki i
~ekale da projde zimata. No, zimata traela mnogu, mnogu
dolgo i tie, od mnogu sedewe, se zdebelile i stanale
golemi. Eden den porasnale golemi kolku majmunite.
No, bidej}i majmunite ne se mnogu popularni vo `ivotinskiot svet i site gi zadevale (zaradi u{ite, no i za
drugi raboti) gluvcite-majmuni re{ile da stanat lu|e,
bidej}i nie, lu|eto, sme daleku poubavi i popopularni
od majmunite. Taka, deca, nastanal ~ovekot.
Ete, dragi ~itateli, kako od eden mal asteroid se
smenila celata istorija na svetot i od dinosaurusot,
~ovekot stanal car na svetot.
55
Asteroidni kasti
Da se navratime na asteroidite i da go zapoznaeme
nivnoto op{testveno ureduvawe odblizu. Asteroidite, bidej}i se izolirani vo nivniot asteroiden pojas,
nemaat mnogu kontakt so drugite kulturi i zatoa ja
zadr`ale op{testvenata podelba na kasti, ili t.n.
op{testveni klasi.
Postojat tri klasi asteroidi:
- Karbonatni. Tie se prete`no nedovolno obrazuvani, se zanimavaat so nisko plateni raboti, krpat od
den za den i ne razmisluvaat mnogu na idninata. Tie
so~inuvaat 75% od populacijata,
- Silikatni. Ovie se obrazovani, naj~esto koristat
kompjuter pri rabota i so~inuvaat 15% od populacijata.
- Metalski. Razni privatnici, biznismeni, cvrsti
momci bez mnogu etika. Tie se 9% od populacijata
Vo posebna kategorija vleguvaat:
Elitnite asteroidi. So~inuvaat 0,9% od populacijata. Vo nivnite race e politi~kata i ekonomskata mo}.
VIP asteroidi. Najgolemite asteroidi. Nare~eni
spored po~etnata bukva od asteroidot Vesta, prvata
`ena asteroid vo {ou-biznisot. Se raboti za posebna
kasta koja e platena da gi zabavuva narodnite masi i na
toj na~in da im “pomogne” da zaboravat na pot~inetosta, siroma{tijata i drugite problemi.
56
Ceres pravi eres vo naukata
Pome|u VIP asteroidite, Ceres e kralot na {ou
biznisot, osobeno otkako bil proglasen za planeta vo
1801 godina. Po degradiraweto na obi~en asteroid slavata malku mu stivnuva, no po 2006 koga e proglasen za
xuxesta planeta, “biznisot nikoga{ ne bil podobar.”
Ceres, inaku, poteknuva od karbonatno semejstvo i
vo intervjuata i nastapite ~estopati zboruva za negovoto detstvo, te{kite denovi ispolneti so nema{tija
i patot kon uspehot („ostvaruvaweto na asteroidniot
son”, kako {to miluva da re~e).
„Moite bea siroma{ni. Tatko mi rabote{e kako
~uvar vo Ministerstvo za transport i vrski pome|u
asteroidite, a majka mi be{e vrabotena vo firma za
sobirawe asteroiden prav. Slabo platenite pozicii
ne mu nosea leb na semejstvoto. Zgora na sè, moite drugari otsekoga{
me zadevale zaradi moeto `ensko
ime (Ceres e rimska bo`ica na
`neeweto i maj~inskata qubov,
zab. na avt.) i, sekako, zaradi mojata golemina. Me narekuvaa: „Debel
ko kamen”, „Xin bez tonik”, „Asteroid na steroid” i sli~no.
Vesta,
prvata dama na {ou biznisot
Toga{ po~na mojata samotija. Nemav drugari i vo tie
mra~ni godini edinstven prijatel mi be{e drugarkata od u~ili{te, Vesta. Taa me te{e{e i me u~e{e kako
da postapuvam so zlobnicite. Mi go smeni `ivotot.
No, naskoro porasnavme, taa vleze vo {ou biznisot i
potoa stana popularna peja~ka i akterka. Tuka zavr{i
na{eto drugarstvo.
Toga{ po~na moeto propa|awe, gi napu{tiv studiite i se oddadov na bezdelni~ewe. Koga taa se vrati,
mojot `ivot povtorno se smeni. Me nau~i kako da se
oblekuvam, kako da se odnesuvam. Mi pomogna da razberam deka bez znaewe nema uspeh i me natera da go
zavr{am fakultetot. Potoa mi pomogna da vlezam vo
{ou biznisot.
Po~etokot be{e te`ok. Po~nav kako komi~ar, no mojata pojava pove}e gi pla{e{e drugite, otkolku {to gi
tera{e na smea. Potoa se obidov so svoe tok {ou na tema
„Golem sum, pa {to!”, no izleze deka nema mnogu takvi
kako mene. Edna ve~er taka sedev doma i svirev na gitara, koga po~naa da mi nadoa|aat pesni vo glavata. Peev za
qubovta, za mojata osamenost, za nerazbiraweto... gi snimiv pesnite, gi odnesov na eden izdava~ i mojot uspeh
zapo~na. Narodot ja prepozna svojata bolka i svoite
problemi vo moite pesni i ottoga{ na mojot uspeh mu
nema kraj. Sè u{te sme dobri prijateli so Vesta. Ponekoga{ pravam muzika za nejzinite filmovi.
Drugoto e istorija. Koga me nominiraa za planeta
i pobediv popularnosta mi se vivna do krajot na Son~eviot sistem. Drugite planeti po~naa da mi pravat
muabet i stanavme dobri prijateli. No, slavata e me~
so dve ostrici, za{to otkako me proglasija za asteroid, ne samo {to planetite pove}e ne sakaa da me vidat,
58
tuku i drugarite asteroidi po~naa da me izbegnuvaat.
No, sam sum kriv. Statusot planeta me napravi nadmen, ne gi gledav tie okolu mene i ne im pomagav koga
najmnogu im trebav. No, muzikata povtorno me vrati
me|u lu|eto, osobeno hitot „Bev nadmena planeta, sega
sum samo osamen asteroid!”, a povtornata nominacija
za xuxesta planeta (koja ja podeliv so Pluton i nekolku drugi objekti) mi ovozmo`i popularnost i pome|u
narodot i pome|u planetite.”
Otkrivaweto na Ceres
Za otkrivaweto na Ceres }e ni raska`e profesorot
Istor I. Jaski.
„Prikaznata za asteroidite zapo~nuva so Xuzepe
Pjaci, sicilijanski slatkar so prekrasna `ena i
tri preubavi de~iwa koj, vo zorata na 1801 godina,
se budi so mamurlak od novogodi{nata no} i vedna{
se upatuva kon vizbata so tur{ija da se napie malku
rasol od kiselata zelka. No, sè u{te nerasonet se sopnuva, pa|a po skalite i se udira po glavata. Se fa}a
za (istata taa) glava i, dodeka sè u{te broi yvezdi~ki
pred o~ite, dobiva genijalna ideja. Xuzepe, koj ne bil
samo slatkar, tuku i astronom amater, zaborava na mamurlakot i na bolkata i vedna{ se upatuva kon negovata mala opservatorija. Po~nuva da pravi presmetki i
nabquduvawa. Po nekolku ~asa go pronao|a Ceres i go
proglasuva za planeta.
Godina i pol, slavata na ovoj lokalen Sicilijanski
slatkar e neprikosnovena. Toga{ e pronajden u{te
eden sli~en objekt vo blizinata na Ceres. Nau~nicite sfa}aat deka tie tela ne se planeti i gi narekuvaat
asteroidi.
59
Kako do{lo do toa }e vidime vo edna debatna emisija
na tema: „Debata za planeta”.
Plata za debata: „Debata za planeta”
Voditel: Dobar den, dragi ~itateli. Dobre dojdovte
vo na{ata emisija.
Od mojata desna strana e Vilijam Her{el koj ja zastapuva asteroidnata teza, a od mojata leva strana e Xuzepe Pjaci, ~ovekot koj go otkril Ceres i, se razbira,
ja zastapuva planetoidnata teza. Vilijam, povelete.
Vilijam: Najdovme edna planeta, mo`am da se pomiram so toa, ama potoa najdovme dve, malku ~udno,
zarem ne?
Xuzepe: Nema
tuka ni{to
~udno, eden, pa
dva po red, mene
sè mi e vo red.
Vilijam:
Ne samo
eden-dva,
tuku i
tri-~etiri }e bide. Toga{
{to pravime?
Inspektor Naklon,
astronomski detektiv
Xuzepe: Site tie planeti }e gi nare~eme!
Vilijam: Ne mo`e taka, ne...
Xuzepe: Slu{aj Vilijam, znam deka ti astronom pro~uen si bil, pred dvaeset godini Uran si go otkril.
No, ostavi mi gi planetite moi, tie ne se tvoi!
Vilijam: Ova e nauka, a ne pana|ur. Kako mora da
bide, }e bide!
I navistina bilo kako moralo da bide. Po Ceres
i Palas bile otkrieni mnogu drugi sli~ni nebesni
tela koi sepak, spored predlogot na Her{el (no 50
godini podocna), gi narekle asteroidi. Ova ime go
odbrale za da mu oddadat ~est na Xuzepe Pjaci, bidej}i
asteroid zna~i „nalikuva na yvezda” (“astra” e yvezda
na gr~ki), poradi slu~kata vo negoviot podrum, no po
malku i poradi toa {to nivnoto dvi`ewe na neboto
te{ko se razlikuva od toa na yvezdite.
No, {to se slu~uva koga nekoj asteroid }e izbega
od svojata zona, t.n. asteroiden pojas?
Toga{ na scena nastapuva na{iot pro~uen detektiv
inspektorot Naklon.
Reporter: Inspektore, koi se va{ite najpro~ueni
slu~ai?
Inspektor: Pa, mojata kariera e mnogu obemna, no
kako poistaknati bi gi spomnal slu~aite so najubaviot asteroid Vesta.
Reporter: Ka`ete ni pove}e za niv.
Inspektor: Vesta, na{ata najpro~uena dama od {ou
biznisot, vo minatoto ~estopati ima{e problem so
61
zakonot. Toga{ mnogupati se sretnuvavme i jas se obiduvav da ja dr`am podaleku od nevoljite. No, taa ne
me slu{a{e. Toga{, pred 1 milijarda godini, ima{e
sudir so eden nepoznat asteroid vo koj izgubi 1% od
nejzinata te`ina. Taa znae da se po{eguva so toa i da
izjavi deka toa ja napravilo u{te povita (inaku nejzinata te`ina e 9% od vkupnata te`ina na asteroidniot pojas, {to za tolku golema li~nost i ne e mnogu).
Reporter: [to se slu~i potoa?
Inspektor: Po burnata mladost, taa se sredi i sega,
zaedno so Ceres, e na vrvot na {ou biznisot. Taa e
najsvetol asteroid koj go poznavame i imeto go nosi
spored rimskata bo`ica na domot.
Reporter: Dali mo`ete da ni ka`ete ne{to pove}e
za nejzinata vrska so Ceres?
Inspektor: Toa e sepak nivna privatna rabota, no
da re~eme samo deka nivnite orbiti sosema se sovpa|aat.
Reporter: Tolku za Vesta dragi ~itateli, a sega,
ne{to za avanturite na Palas, u{te eden od golemite
i poznati asteroidi. Reporta`ata ja podgotvi Mister
I. Jas, specijalist po planetarni misterii.
“Palas, smrtniot neprijatel na Xuzepe Pjaci, e
asteroid koj bil slu~ajno otkrien vo 1802 od Hajnrih
Olbers koga se obidel da go locira Ceres. Vo toj
moment gi fatil Ceres i Palas vo razgovor za smislata na postoeweto. Palas, iska`uvaj}i go svoeto
nezadovolstvo od pove}eto metafizi~ki i egzistencionalni filozofi od asteroidniot pojas, naedna{
po~uvstvuval deka nekoj go nabquduva i, pokraj ubedu62
vaweto na Ceres, od toj den natamu `ivee vo strav i
paranoja.
Kako i da e, ova otkritie pridonelo za padot na
Ceres od tronot na planetite i Xuzepe Pjaci od
nau~ni~kiot tron. Xuzepe vedna{ go proglasil Palas
za negov najgolem neprijatel (pokraj Her{el) i postavil poternici niz gradot:
SE BARA:
Palas
Nare~en spored gr~ki titan
Pre~nik: 550 kilometri
Sredna oddale~enost od Sonceto: 2,7 AE4
(Obi~no mo`ete da go sretnete pome|u 2.13 i 3.41 AE)
Inklinacija na orbita: 34,8 stepeni
Se bara mrtov ili `iv!
Nagrada: 1.000.000 liri
Xuzepe, otkako ne uspeal da go fati xinot Palas se
posvetil na religijata i go prona{ol mirot, a vie podgotvete se, poletuvame vo svetot na gasnite xinovi!
4 Astronomski edinici (vidi re~­nik)
dosie:
JUPITER
Jupiter, pettiot i najgolem sin na Sonceto.
Tolku e golem {to mo`e vo svojot mev da gi sobere
site negovi bra}a i sestri planeti, bratu~edi kometi
i rodnini meteori i toa ne samo edna{, tuku zamislete, duri dva i pol pati!
^itatelot: Vo mev!?... Kakov vkus imaat planetite?
Najnovi vesti od svetot na planetarnite vkusovi
Od doverlivi izvori doznavme deka planetite ba{ i ne
se tolku vkusni. Merkur mirisa na Gorgonzola sirewe, a
prstenite na Satrurn se prepe~eni, asteroidite se tvrdi
kako kam~iwa, dodeka navidum ubavata Venera ima miris
na sulfur i vkus na kiselina! Kakva planetarna tragedija! Samo Pluton ima sladok led, no toj ne e planeta...
Pa, da se prefrlime na povkusna tema:
Kako Zemjata i Jupiter se skarale
Jupiter (so potsmev): Zemji~ke, sestri~ke, mila si mi,
no zboruvaj poglasno, za{to mala si i ne te slu{am.
Zemja (naluteno): Slu{aj go ti, pa pomalku da jade{e
i ti kako mene vo linija }e be{e.
Jupiter (sè u{te nadmeno): Ah, tolku mala, a tolku
gorda...
65
Zemja (gordo): Sekako! Imam i na {to da se gordeam.
Na mene `iveat milioni `ivi vidovi, rastenija,
`ivotni, a da ne zboruvam za moeto najgolemo dostignuvawe – ~ovekot!
Jupiter: ^ovekot, golemo ~udo, mene mi e podobro
bez toa dete ludo! Ti mo`ebi ima{ milioni vidovi
na sebesi, no jas mo`am da stavam 318 te{ki kako tebe
vo sebesi.
Zemja: Ah, koga }e nau~i{ deka goleminata ne e sè, pa
ti si samo eden golem balon, ispolnet so gas, `e`ok i
besen, za niedno `ivo su{testvo ne si podoben!
I, ete, Zemjata mu ja pogodi bolnata to~ka na svojot
golem brat, koj se nata`i, golemoto oko mu se vcrvi
i go svrte na drugata strana, taa da ne go gleda kako
pla~e. Toga{ i Zemjata se nata`i, mu se izvini i da
zaboravat na karanicata mu predlo`i.
Ete, kako planetite se smiruvaat, a vie lu|eto!?
[to se krie vo imeto?
Za imeto na Jupiter }e ni raska`e prof. Istor I. Jaski
golem poznava~ na starite narodi i nivnite obi~ai:
„Rimjanite `iveele odamna, koga nemalo kompjuteri, internet, TV i konzoli za igri, no tie ne bile zaostanati. Nivnata nauka bila tolku razviena {to mnogu
od rabotite koi nie denes gi koristime gi izmislile
tokmu Rimjanite. Na primer, pumpite za voda {to ja
nosat vodata kaj maliot Bojan, `itel na 12-tiot kat vo
gradot Skopje, za da se napie i da gi namokri svoite
vodeni boi~ki, gi izmislile Rimjanite. Hirur{kite
instrumenti koi gi koristi doktor Leka Melemski se
66
isto taka niven izum. Cementot koj go koristi yidarot Moler Yidarski e isto taka izum na Rimjanite...
no, da ne dol`ime i da premineme na glavnoto.
Edna ve~er eden Rimjanin, astronomot Astralus
Proektus izlegol da si go pro{eta stomakot poln od
obilnata ve~era i go sretnal negoviot prijatel fizi~arot Obzervus Naturis. Se pozdravile i zapo~nale
razgovor.
„Ve~erva neboto e polno so yvezdi, zarem ne, Astralus?” zabele`al Obzervus. Astralus poglednal kon
neboto.
“Da, navistina e! Kakvo nebo, kolku bo`estva ispolegnati na nego!”
„No, ka`i mi, Astralus. Onoj svetol i golem bog, Vaviloncite {to go vikale Merduk, Egip}anite Amon, a
na{ite u~iteli Grcite Zevs, nie kako go vikame?”
„Na{eto ime, kako i kaj site niv, na glavnoto bo`estvo mu pripa|a.”
„Zna~i, toa e Jupiter, prijatele mil!”
„Da, Jupiter, toa e na{iot Jov i }e ostane za vek vekov!”
Kolku deca, tolku gri`i, tolku zabava!
Koga stanal vozrasen, Jupiter, kako i negoviot tatko
– Sonceto, stanal glava na semejstvo. Jupiter tolku
saka deca, i gi ima tolku mnogu {to lu|eto ~esto
imaat problem da utvrdat kolku se na broj. Pa, da go
pra{ame profesorot Fizik Astro{izik, kolku se tie
vsu{nost.
67
Jupiter ima 63 deca, site razli~ni. ^etiri od niv mu
bile poznati na ~ovekot od vremeto na Galileo Galilej,
golem astronom i fizi~ar, koj eden den jadej}i pica na
nea zabele`al ~etiri golemi par~iwa kulen i pomislil vaka: „Ako ovie par~iwa kulen mo`e da bidat na
mojata pica, a ne vo mesarata na gospodin Xovani
Mesari, toga{ mo`e li nekoi objekti da ne kru`at
okolu Sonceto, tuku okolu planetite?” Poglednal niz
negoviot izum, teleskopot, i {to da vidi: ~etiri od
golemite deca na Jupiter vo igra so tatkoto! Ova bilo
tolku golemo otkritie, {to mesarot Xovani vedna{
gi razdal svoite mesni proizvodi na lokalnoto naselenie i oti{ol da `ivee na Alpite so negovata `ena i
trite deca. Poslednata izjava pred svetot mu bila: „Ako
site tela vo Son~eviot sistem ne se deca na Sonceto i
okolu nego ne kru`at, toga{ sekoj kulen na sekoja pica
& pripa|a samo na taa pica. Mi se ~ini deka mojata
mesara e vi{ok vo taa ravenka gra{ok.” (O~igledno na
profesorot mu se jade gra{ok, pa slu~ajno go spomna,
toj veruvajte nema vrska so planetite, zab. na prev.).
Ete kakva revolucija vo mesarstvoto predizvikal
Galileo, a nie da se navratime na decata na Jupiter.
Io, Evropa, Ganimed i Kalisto - sateliti giganti
Io, ~etvrt satelit po golemina vo celiot Son~ev
sistem i so najmnogu aktivni vulkani od site objekti vo Son~eviot sistem ({to i ne e ba{ nekoja dobra
osobina, osobeno za{to poradi silnite gasovi od
mnogute vulkani drugite deca na Jupiter znaat da go
narekuvaat „prdle”).
68
Evropa e {esti po golemina satelit vo Son~eviot
sistem, zaradi {to malku mu zaviduva na pogolemiot
brat Io, no poradi golemoto koli~estvo kislorod i
mo`nosta vo dale~nata idnina ~ovekot da izgradi
naselbi tamu, Evropa trpelivo i gordo ja is~ekuva taa
svetla idnina.
Sepak, prethodnite dvajca se male~ki vo odnos na
Ganimed, nivniot brat, najgolem satelit vo Son~eviot sistem, koj e pogolem duri i od planetata Merkur!
Kalisto e tret po
golemina satelit vo
Son~eviot sistem. Taa
krie edna tajna, eden
golem okean pod nejzinata povr{ina i, kako
i nejzinata sestra
Evropa se nadeva deka
lu|eto eden den }e go
otkrijat toj okean i }e
napravat golemi vodeni parkovi i igrali{ta na nea, kade {to
vezden }e odeknuva
detskata smea i igra.
Dodeka toa stane realnost, sonuvaj, mila
Kalisto!
Drugite deca na Jupiter
Jupiter ima u{te mnogu deca, golemi i mali, nekoi od
niv se poslu{ni i go sledat patot na tatkoto sonuvaj}i
eden den da stanat golemi voda~i i vidni sateliti, a drugite se buntovni i odat „sproti tekot”, rotiraj}i obratno od nasokata na rotacija na Jupiter.
I toga{ se javuva nau~nikot strog i saka da spodeli
pravda tamu kade {to ne mu e mesto. Toa e edna od retkite priliki koga edna planeta se pobunila protiv
naukata i ne dozvolila taa da se me{a vo nejzinite
semejni raboti.
Nau~nikot Bezmilosen: Vidi gi tie mali sateliti.
Jupiter vo edna nasoka, tie vo druga. Ne{to e somnitelno tuka, toa da se ispita mora!
Jupiter: Me ispituvate so mileniumi, dosta ve}e,
ostavete mi gi decata na raat, rabotete ne{to drugo,
odete na more, kade {to se son~aat.
Nau~nikot Bezmilosen: Ne, ne, ne mo`e taka. Zo{to od site tvoi deca samo nekolku da se dvi`at vo sprotivna nasoka, tuka ne{to ne e nau~no, na prirodata e
sprotivno.
Jupiter: Pa, {to!? Tie se buntovni, malku se porazli~ni, ti vika{ odi levo, a toj vrti desno...
Nau~nikot Bezmilosen: Ne mo`e toa taka, pra{aj
go Kepler, ako saka{!
Jupiter: Ostavi go Kepler, a koga sme kaj toa, ostavete me i mene. Dosta so drugar mu Galileo ~epkaa po
moite deca.
Nau~nikot Bezmilosen: Jas vikam vaka - tie deca
koi odat sprotivno od tebe, vsu{nost ne se tvoi!
70
Jupiter: Potivko, bre, nau~ni~e! ]e te slu{nat!
Nau~nikot Bezmilosen: Ne, ne, tie mora da se zalutani asteroidi od asteroidniot pojas na obespravenite nebesni tela, izgubenite du{i, osameni planeti i
sli~ni pojavi.
Jupiter: Slu{aj vaka, ako te slu{nal nekoj od niv
gnevot na moeto crveno oko }e go jade{! I da ne se moi
deca i da se, mene ne me zasega. Tie kru`at so mene
vo ovaa nebesna praznina koja nie ja ispolnuvame
zaedno. Toa e sè {to mi treba.
Nau~nikot Bezmilosen: De, de ne luti se, naukata ja
bara samo vistinata...
Jupiter: Ostavi vistina, i odi na planina!
Na nau~nikot mu se dopadnala taa ideja i so svoite
deca navistina oti{ol na skijawe! Se odmoril, glava
razbistril i Jupiter ve}e ne go zadeval (zatoa na Pluton mu se nafrlil, no za toa podocna).
“Ako za telo se gri`i{, um zaborava{... i obratno”
Eden den manekenkata Bela Manekela sakala da otide na izlet na Jupiter. Oti{la taka taa vo patni~ka
agencija i videla aran`mani za Francija, Germanija,
Amerika, Japonija, pa duri i Laponija, no za Jupiter
nema nikade. Tamu ja upatile vo vselenskata patni~ka
agencija Astro Turist kade {to vedna{ pra{ala za najevtiniot aran`man so polupansion, na nekoe ubavo
mesto pokraj ezero na Jupiter. Vrabotenite se obidele
da & objasnat deka aran`mani za Jupiter nema, no taa
vedna{ pobarala da se vidi so menaxerot na agencijata. Eden gospodin se pojavil, kako Men Rexa se pretstavil i so miren ton prozboril.
71
Men Rexa: Gospo|ice, razberete, aran`mani za Jupiter nema, za{to mesta za izlet i u`ivawe na Jupiter,
ednostavno - nema!
Manekela: Kako e vozmo`no toa! Vedna{ }e odam vo
druga agencija, a za va{ata lo{ zbor }e ra{iram niz
galaksijava cela!
Men Rexa: Mislam deka ne se razbirame. Videte,
Jupiter e planeta sostavena od `e`ok gas, tamu nema
prijatna ve~era so xez i zvuci od kontrabas, tamu
vetri{tata se dvi`at i po 600 kilometri na ~as,
taka {to ni najsilniot gel ne bi ja zadr`al va{ata
frizura. Temperaturata e tolku nepovolna {to ne bi
vi prepora~ale da izleguvate voop{to nadvor, da ne
zboruvame za radijacijata na koja nitu eden solarium
ne & e ramen, a pritisokot e tolku silen {to va{iot
mobilen bi bil spleskan vo tren.
Manekela: Super, tenki mobilni se vo moda, toa e
prava prigoda!
Men Rexa: No, tamu nema uslovi za `ivot osnoven, a ne
za odmor prigoden.
Manekela: Ako! Jas }e bidam prva, a po mene }e ima
i vtora, treta i potoa od poznati likovi cela svita.
Kakva zabava }e bide toa!
Men Rexa (mu teknuva): No, pomislete samo na te`inata!
Manekela (zagri`eno): [to e so te`inata?
Men Rexa: Ah, kako ne go znaete toa!? Na Jupiter
sekoe telo e mnogu pote{ko, edna banana e kako bostan, a bostan kako kran!
Manekela: Navistina!?.. a jas, so moite skromni 55
kilogrami?
72
Men Rexa: E pa... (presmetuva) vie na Jupiter bi
te`ele... to~no 130 kilogrami!
Manekela: ([okirano) Molam!? 130 kilogrami! Pa
toa e ne~ueno! Kakva agencija ste vie, na kakvo patuvawe
sakate da me nosite, so {to va{ite patnici gi hranite,
pa tolkavi gi pravite!? Jas si odam ottuka, prijatno!
Man Rexa na bogovite im se zablagodari {to od
praznoglavata `ena go spasija,
osobeno na Brihaspati, mudriot
u~itel na bogovite, indiskiot
Jupiter.
Seznajko faktiski i
veseloto dru{tvo
73
„No, jas ne sum Indiec”, od ~itatelskata publika se
slu{na, „{to zna~i imeto na toj lik?”
Dragi moi, toa vo prevod zna~i „Te{kiot”. Ha, kolku
zgodno!
I {to u{te da vi ka`eme za Jupiter?
Seznajko Faktiski: Jupiter e pravosmukalka!
Ah, da, pove}e za toa }e vi ka`e na{iot prijatel Seznajko Faktiski. Pa, da go poslu{ame.
Faktiski: Vo Son~eviot sistem ima mnogu tela koi
talkaat naokolu i ponekoga{ se lutat zaradi samotijata
svoja, pa }e re{at vo nekoja planeta da udrat. Zamislete
{to bi se slu~ilo koga nekoe takvo telo bi udrilo vo
Zemjata!? Pra{ajte gi dinosaurusite, tie znaat. Zatoa
Jupiter, so svojata golema masa i golema gravitacija gi
privlekuva site tie tela i gi „v{mukuva” i taka Zemjata
i drugite planeti gi spasuva.
Tri pati ura za Jupiter!
74
Evolucionistot Darvin od
Jupiter, koj tvrdi deka
majmunite nastanale od
zaedni~ki predok - ~ovekot
76
dosie:
SATURN
Pobrzajte narode, investirajte vo va{ata dale~na
idnina!
[email protected] na Zemjata }e postoi u{te 1 milijarda
godini, a potoa, poradi evolucijata na Sonceto koe
}e stane crven xin uslovite za `ivot tuka }e stanat
nepodnoslivi, osobeno za tie koi ne trpat temperaturi povisoki od 300 stepeni Celziusovi.
No, satelitot Titan na planetata Saturn }e stane
vistinski raj. Denes ovoj satelit ima preduslovi za
`ivot i mnogu nau~nici pretpostavuvaat deka tamu
ve}e postojat slo`eni organski soedinenija, kako
prethodnici na organskite `ivi organizmi. Sè {to
im nedostasuva e… to~no, toplinata. Koga Sonceto }e
stane crven xin, Titan }e ja dobie ovaa tolku posakuvana toplina i – Bermuda na Titan, eve sme!
Kako {to temperaturata }e raste, anti-efektot na
staklena gradina (zamislete, tamu go imaat obratniot problem) }e se namali, temperaturata na povr{inata }e porasne i }e se oslobodat mnogu od gasovite koi
se neophodni atmosferata na ovoj satelit da nalikuva
barem na eden Wu Delhi vo pazaren den. Zamislete,
egzoti~ni odmorali{ta pokraj ezera od metan, Titanki kolku saka{, zabava do besvest!”
77
Biznismenite na planetata Zemja vedna{ go uvidoa
komercijalniot aspekt od ovaa ponuda i po~naa da prodavaat imoti na Titan.
„Ako platite sega, 6 milijardi godini odnapred, }e
imate popust od 10 %!” se slu{a{e po brojnite novootvoreni agencii za proda`ba na deloven i stanben prostor
na Titan. Nabrzo se javija i skepti~kite nau~nici.
„Slu{ajte, `ivotot na Titan e nezamisliv, denes,
utre, sekoga{. Edinstvenoto ne{to zaradi {to Titan
e zna~aen e za prou~uvawe na primordijalnite uslovi
koi mo`ebi postoele na Zemjata pred nastanuvaweto
na `ivotot, i toa e sè!”
Lu|eto se proyevnaa, so raka im odmavnaa i da kupuvaat imot prodol`ija.
Ova Titansko ludilo gi inspirira{e delovnite
lu|e na vtor ~ekor, prodavawe na imot na Mese~inata. Se znae deka kolonizacijata na Mese~inata e
vozmo`na vo pobliska idnina, pred s$ poradi nejzinata blizina.
„Investirajte vo Mese~inata, Titan e premnogu daleku! Velat deka }e bide dobar za `ivot, no po 6 milijardi
godini!? Pa toa e ludo. Luna e va{iot izbor!” se slu{a{e od lunarnite agencii za nedvi`en imot.
Potoa nastapija i popularno nare~enite „Marsovci”,
koi ilegalno nudea prevoz i razgleduvawe na zemji{teto na Mars, kako treta opcija za doselenicite. Od ovie
zdelki prodava~ite zavr{uvaa so parite vo xeb, a kupuva~ite so prazni race i bez imot na Mars.
Ludiloto stivna koga brojot na ovie agencii stana
tolku golem i raznoviden {to edni nudea vikendi~78
ki na Venera, drugi zimuvawe na Pluton, treti „luda
turneja po Son~eviot sistem na grbot na kometite”, a
~etvrti „lekuvawe na revmatizmot vo toplite bawi na
Sonceto”. Narodot se osvesti i, bukvalno, se prizemji.
Vistinata za Titan
Avtorot: No, {to e vistinata za Titan, profesore?
Prof Fizik: Titan e
navistina interesen. Toj
e edinstveni satelit koj
ima gusta atmosfera i
edinstvenoto nebesno telo osven Zemjata
so te~ni povr{ini
(od metan). Se misli
deka Titan ima okean od voda pod povr{inata (kako za Evropa i
Ganimed na Jupiter).
Prof. Fizik Astro{izik
ekspert po fizika
Avtorot: A, kolku e golem?
Prof Fizik: Dijametarot mu iznesuva 5,150 kilometri. Toj e vtoriot satelit po golemina vo Son~eviot
sistem. Pogolem e duri i od Merkur, a pote`ok e za 80
procenti od Mese~inata.
Avtorot: Koga bil otkrien?
Prof Fizik: Vo dale~nata 1655 godina od holandskiot astronom Kristijan Hajgens. Titan dolgo vreme
va`el za najgolem satelit, dodeka ne otkrile deka
ima gusta atmosfera, pa zaradi toa izgleda pogolem.
Sepak, toj e najgolem sin na Saturn i 90 procenti od
okolnata masa mu pripa|a nemu, a samo 10 na drugite
sateliti.
Avtorot: Kolku drugi sateliti ima Saturn?
Prof Fizik: Na toa neka vi odgovori nekoj drug, jas
brzam na sostanok.
Izbor na ubavina na sateliti na Saturn
Komentator 1: Dobar den, dragi ~itateli. Dobro dojdovte na godine{niot izbor na ubavina na satelitite
na Saturn, nare~en „Biser na Saturn”. Minatata godina
pobedi Mimas, satelit koj poradi golemiot krater potsetuva na “Yvezdata na smrtta” od popularnata „Vojna na
yvezdite” koja ja gledame i nie tuka na Saturn.
Komentator 2: Da, toa be{e minatata godina, a ovaa,
iako ne u~estvuvaat site 61 mese~ini na Saturn, poradi
toa {to del od niv, predvodeni od golemiot Titan, ovoj
izbor go smetaat za {ovinisti~ka manifestacija koja ja
odzema gordosta od satelitite na Saturn, sepak izborot ne
e ni{to pomalku bleskav. Pa, da gi vidime kandidatkite.
80
Komentator 1: Rea, vtoriot po golemina satelit na
Saturn i devetti po golemina vo Son~eviot sistem
ve~erva e oble~ena vo bel ve~eren fustan so dekoracija od nekolku prsteni so koi Rea saka da ni nagovesti
na skore{noto otkritie na nau~nicite deka okolu
nea mo`e da ima prsteni kako i okolu Saturn. Taa go
nosi gr~koto ime na „majka bo`ica” i gordo go poka`uva toa so dlaboko dekolte.
Komentator 2: Po nea odi Enkeladus, interesen
satelit oble~en vo crvena sportska obleka koja odgovara na faktot deka toj e geolo{ki najaktiven od
mese~inite na Saturn, voedno najmaloto telo vo Son~eviot sistem za koe se znae deka ima aktivni vulkani
i eden od trite takvi objekti (zaedno so Io na Jupiter
i Triton na Neptun) kade {to se zabele`ani takvi
aktivnosti.
Komentator 1: Vedna{ zad nego
e Tetida, nare~ena spored gr~kata praiskonska bo`ica na
vodite, se razbira vo sin
fustan. Taa e pridru`ena,
kako i sekoga{, od Kalipso,
nejziniot „trojanski satelit”
(nekoi go vikaat „satelit papu~ar”), koj kru`i okolu Saturn
i Tetida vo ista orbita, a denes
go pridr`uva golemiot sin fustan na Tetida.
Tetida i
Kalipso
Komentator 2: Diona, u{te edna majka bo`ica i ne
samo po toa sli~na na Rea. Dvete imaat sli~ni karakteristiki na povr{inata i reljefot, {to gi pravi
soperni~ki vo ovoj presti`en natprevar.
Komentator 1: Fibi, edinstveniot neregularen satelit na Saturn koj u~estvuva vo ovoj izbor. So golemina
od samo 220 kilometri (1/15 od dijametarot na Mese~inata), rotacija okolu sopstvenata oska od 9 ~asa
i okolu Saturn za 18 meseci. Duri i so temperatura
od -198 stepeni, ovoj mal satelit e godine{niot „naj`e`ok” kandidat za pobeda. Nejzinata popularnost
se zgolemi po nevoobi~aeniot interes na misijata
Kasini-Hajgens koja prvo ja poseti Fibi i ~ posveti
golemo vnimanie, {to e nevoobi~aeno za vakov mal i
neregularen satelit.
Komentator 2: Inaku, neregularnite sateliti, se
vkupno 38 i nivnite orbiti se mnogu podaleku od
Saturn, imaat golem agol na naklonuvawe vo odnos
na Saturn i najverojatno se zarobeni mali planeti.
Ova e kontroverzna teorija za koja tie se zalagaat
vo poslednive godini, a osobeno po interesot na
Kasini-Hajgens za edna od niv. Tie mislat deka treba
da bidat smetani za posebni nebesni tela, a ne sateliti, {to prkosi na site nau~ni zakoni. Predvodeni od
Prometej koj se odnesuva kako satelit ~uvar na eden
od prstenite, ekstremno neregularen i se odnesuva
za{titni~ki kon pomalata sestra Pandora, iako taa
se smeta sebesi za dovolno vozrasna i deka i taa ima
uloga vo za~uvuvaweto na formata na istiot prsten.
Nivni glavni pomo{nici se bra}ata Epimetej i
Janus koi delat ista orbita menuvaj}i gi mestata na
nekolku godini.
82
Komentator 1: Ova
gledi{te dobi poddr{ka od Titan, koj
ima sopstveni interesi vo ova dvi`ewe, a
toa e da se spasi od toa
da bide progoltan od
negoviot tatko...
Vo toj moment se slu{a vikawe, tropawe, kr{ewe...
Komentator 2: [to se slu~uva?.. Dragi ~itateli,
Titan, pridru`en od neregularnite sateliti, vo ovoj
moment nasilno vleze na izborot, tie nasila uni{tuvaat… eve sè poblisku se… spas…
Koj e Saturn?
Her Frojd: Da gi ostavime izborite na ubavina na
neubavoto vo kulturata i da se naso~ime kon bitnoto:
“Zo{to Titan se pla{i deka tatko mu }e go izede?” Da
po~neme od po~etok.
83
Rimski bo`estva vo gr~ka tragedija
Gr~ki hram sred nebesata. Vo nego Saturn na tron i
`ena mu, Rea (da re~eme) na kow.
Saturn (grmi): Jas sum Saturn, vladetel na planetite, eden od Titanite!
Rea: Potivko, }e gi razbudi{ decata, cel ~as gi uspivav, edvaj gi smiriv.
Saturn: Ah tie deca, {to od tronot eden den }e me
simnat, sakam da gi nema, da si bidam na raat.
Rea: Pak ti so proro{tvoto, toa nema da se slu~i, ne
gri`i se.
Saturn: Kako da ne se gri`am, tuku daj mi da si kasnam
edno od decata, za{to stomakot se gr~i slu{am.
@enata na Saturn glava svitkala, edno dete planetarno odvitkala i na ma`ot mu go dala.
Saturn: Wam! Kolku slatko, daj drugo dete!
I taka sekoj den.
Eden den `enata skrila edno od decata i na Saturn
nekoj bez`ivoten asteroid zavitkan vo yvezdena pra{ina mu dala. Ovoj lapnal, pa zadovolno `drignal.
Skrienoto dete rastelo, pa golemo stanalo, duri
pogolemo od tatkoto svoj i eden den navistina od tronot go simnalo i toa kral na planetite stanalo. Toa
dete se vikalo Jupiter.
84
Dali prstenite na Saturn se svadbeni prsteni
ili toj navistina tolku saka nakit?
Prstenite na Saturn se najkompleksen sistem od
prsteni okolu nekoja planeta vo Son~eviot sistem.
Se sostojat od ~esti~ki so golemina od nekolku mikrometri do nekolku metri. ^esti~kite se sostaveni
glavno od mraz.
Tie ne se gledaat od Zemjata bez pomo{no sredstvo i
tokmu zaradi toa, pronao|a~ot na teleskopot Galileo
Galilej bil prv koj gi videl ovie prsteni. Pa, najdobro e da go pra{ame nego.
Voditel: Koga gi zabele`avte prv pat?
Galileo: Be{e, ~inam, 1610 godina, koga gi vidov za
prv pat. Moram da priznaam, ne mi be{e jasno {to se
tie, mi li~ea na u{i i gi narekov „u{ite na Saturn”.
Re~isi pedeset godini podocna, Kristijan Hajgens gi
opi{a kako disk koj go opkru`uva Saturn, poradi {to
jas se otka`av od mojata teorija deka u{ite na Saturn
se za da mo`e podobro da gi ~ue, a zabite za da mo`e
podobro da gi jade svoite deca.
Voditel: Mislite kako mitskiot Saturn?
Galileo: Da. Vo 1912 godina, samo dve godini po
prvoto nabquduvawe, prstenite naedna{ is~eznaa.
Toa be{e pri~inata da pomislam deka Saturn gi izel
svoite deca. No, potoa, na moe golemo ~udewe, tie se
pojavija povtorno vo 1913 godina.
Voditel: [to se slu~ilo?
Galileo: Vsu{nost prstenite na Saturn se nekoga{
vo ramnina so na{ata gledna to~ka i zaradi toa ne
mo`eme da gi vidime.
85
Voditel: Vi blagodaram Galileo, a nie odime ponatamu.
Od publikata „Jas, jas!”
Voditel: Poveli Xovani Domeniko Kasini.
Kasini: Jas otkriv deka prstenite na Saturn se sostaveni od pove}e mali prsteni so praznini me|u niv.
Xejms Klark Maksvel: A jas vo 1859, poka`av deka
prstenite ne mo`e da se od cvrsta materija i deka
taka bi se skr{ile, tuku deka se sostaveni od mnogu
mali ~esti~ki, {to i go doka`aa vo 1895.
Ripaat i drugi nau~nici.
Voditel: Dobro be, lu|e, nau~nici, tuka mora da ima
nekakov red, ajde sednete site.
Nau~nicite gi spu{taat glavite i sednuvaat so
racete na kolena.
Voditel: Taka. Ajde sega koj }e mi ka`e za prstenot
na Fibi?
Site mol~at.
Voditel: A? Mol~ite sega. Toa ne e od va{e vreme,
a? Ne gri`ete se, vsu{nost e mnogu taze. Vo oktomvri
2009 e otkrien tenok disk vo ramninata i blisku do
orbitata na Fibi. Toa e najnov prsten...
Yvoni za kraj na ~as.
Voditel (vika dodeka nau~nicite stanuvaat): Za
sledniot ~as pro~itajte za fizi~kite karakteristiki
na Saturn.
86
Fizi~ki karakteristiki: ubava, visoka, so prsteni nakitena planeta
Si bila edna planeta Saturn {to se vikala. Eden den
taa trgnala vo {umata da i odnese kola~iwa na baba
~. Po pat ja soprel volk i ~ ka`al „De, obuj go ~evli~evo, ako ti e to~no, nema da te izedam” Taa probala i
~ bilo to~no, po {to vedna{ ~ zaka`ale ven~avka so
princot-`aba. Taa, bidej}i se gadela od `abi, izbegala so drug princ vo belo Ferari, no ovoj se poka`al
kako nevospitan i taa se vratila vo {umata kaj baba
&. Go izbegnala volkot (za koj podocna izleglo deka e
strojnik na princot-`aba) i vlegla kaj baba ~, ~ dala
od kola~iwata, no bidej}i tie se bajatisale za vreme
na nejzinite avanturi, baba ~ se razbolela.
Saturnkapa go viknala drvose~a~ot koj bil edinstveniot doktor vo {umata. Iako bil doktor na drvjata, so sekirata ve{to ~ go rasekol stomakot na babata
i gi izvadil kola~iwata. Gi frlil vo |ubre, no tro{kite od kola~iwata se zalepile na pojasot na deteto
Saturn. Taka nastanale prstenite na Saturn. Kraj.
(Za tie koi se interesiraat, babata dobro se oporavila i denes `ivee na Florida.)
Fakti za Saturn na eks!
Saturn e jajce! Da se razbereme, pove}eto planeti
se kako jajce, pa i na{ata Zemja, no Saturn e naj-najjajce vo ovaa Son~eva ko{ni~ka so jajca. Radiusot na
polovite i ekvatorot mu se razlikuva za celi 10 procenti.
Saturn e brot~e! Edinstvena planeta vo Son~eviot
sistem koja ima gustina pomala od vodata. Zna~i, vselenata da e bazen, Saturn bi plival vo nea, dodeka drugite planeti bi potonale.
Saturn e perce! Masata na Saturn e samo 95 Zemjini
masi (masata na Jupiter e 318 Zemjini masi, a pogolem e od Saturn za samo 20 procenti). Zemjata znae da
se mu go spomne ova na Saturn, koga se raspravaat.
De balon, de slon... Atmosferata na Saturn e re~isi
~ist vodorod, so malku helium (zaradi {to industrijata za baloni e slabo razviena na Saturn).
Ama duvaaa!... Vetri{tata na Saturn se navistina
silni i mo`e da dostignat brzina od 1.800 km/~as.
Zatoa ne odete tamu bez kapa.
88
Kade brza? Iako se dvi`i mnogu bavno okolu Sonceto, edna{ na sekoi 29 godini, okolu svojata oska se
vrti brzo, za samo 10 ~asa i 14 minuti.
Prsteni, pak... Prstenite na Saturn ne se samo
ubavi, tie se i prili~no golemi. Glavniot prsten
na Saturn edvaj bi zastanal pome|u Mese~inata i
Zemjata.
Ajn{tajn e od Saturn! Dokazi? Podolu.
Tajni dokumenti
koi doka`uvaat deka
Ajn{tajn e od Saturn
dosie:
URAN
[panska tragedija na nebesniot svod
Ulogi
Uran Hoze Marija Del Inklinado (Uranoviot duh)
Saturn Alberto Martinez ^erkado (sin na Uran)
Rea Vilanueva Kortez Saturnova (`ena na Saturn)
Jupiter Huan Antonio Del Toro (eden vnuk na Uran)
Neptun De Dios Otero Azul (drug vnuk na Uran)
Golem i rasko{en bra~en krevet. Saturn i Rea spijat.
Saturn ima nemiren son. Se premestuva levo-desno i
gi butka prstenite koi o~igledno mu pre~at. Negovata
`ena se budi.
Rea Saturnova: Saturne, Saturne... de razbudi se!
Saturn ripa. Eden od prstenite mu pa|a i se trkala
vo }o{ot od sobata. Saturn stanuva i sè u{te nerasonet go brka prstenot. Go fa}a i dodeka go vra}a na
mesto, zboruva.
Saturn ^erkado: Kakov son, kakov ko{mar, madre
mia saltar!
Rea Saturnova: No, ka`i mi {to sonuva{e, karino?
91
Saturn ^erkado: Go sonuvav tatko mi...
Dramati~na muzika, fokus na o~ite na Saturn.
Saturn ^erkado: ... Uran Hoze Marija del Inklinado...
toj {to go ubiv!
Rea Saturnova e {okirana.
Vo ovoj moment zamislete gi o~ite na Saturn. Nekolku minuti mislete na negovite {irum otvoreni o~i,
pa na o~ite na Rea i pu{tete si dramati~na muzika za
zasiluvawe na efektot.
Se pojavuva duhot na Uran.
Uran Inklinado: Sine moj!
Saturn vreska od strav i se pika pod krevet.
Uran Inklinado: Stani sine, imam da ti soop{tam
ne{to.
Saturn izleguva. Prstenite mu se tresat.
Saturn ^erkado: D... d-da.
Uran Inklinado: Sine moj, ti {to me ubi i carstvoto {to mi go prezema, podgotvi se, sudbina ista te
o~ekuva, u{te ve~erva!
Saturn ^erkado: N... n-no kako, koga, zo{to... papito!!?
Uran is~eznuva, a Saturn i Rea ostanuvaat vo {ok.
Saturn se oblekuva i izgreva, na neboto se pojavuva,
koga od zad nego – no` vo grb. Saturn se vrti.
Saturn ^erkado: Jupitere Huan… (gubi sila) Antonio Del Toro!... i ti li… Neptune… De… Dios…
(pa|a mrtov)
Jupiter i Neptun go gledaat. Toj naedna{ kreva glava.
92
… Otero Azul…
(povtorno pa|a... i pak se kreva)
...me predadovte, kralstvoto mi go zemavte, zo{to….
Dvajcata: Dedo pra{aj go. Asta la vista, bejbi Saturne!
I taka Jupiter stana bog na neboto, glaven tip vo
Son~eviot trip, a na Neptun moreto mu go predade.
Ete, dragi ~itateli, toa be{e mitot za ~etirite najgolemi planeti od na{iot sistem, no osven {to se,
o~igledno, rodnini (gi vikaat „Gasni xinovi” „Fluidni planeti” ili „nadvore{ni planeti”), po {to se
razlikuvaat tie?
Fizi~ki i geolo{ki karakteristiki na Uran
Fizik Astro{izik: Pa, kako prvo, Jupiter i Saturn
se vistinskite „gasni xinovi”, dodeka Uran, zaedno so
Neptun, gi narekuvaat „ledeni xinovi”. Toa e povrzano
so sozdavaweto na Son~eviot sistem, koga Jupiter i
Saturn, golemite gasni xinovi go prezemale ostatokot
od gasot koe Sonceto ne go iskoristilo, taka {to ne
ostanalo dovolno za Uran i Neptun, koi ne ja postignale kriti~nata masa (i gravitacija) za da mo`at da
soberat u{te gas i da rastat, kako od kvas!
Prof. Geo Loxik: No, toa ne zna~i deka Uran i Neptun ne se interesni planeti. Masata na Uran e 14,5
pati pogolema od taa na Zemjata, {to, sepak ne e premnogu za takov xin. Toa se dol`i na negoviot sostav,
glavno od razni formi na mraz, voden, od amonijak
ili metan. Povr{inata na Uran ne e cvrsta, nitu
gasovita, taa e nekoj vid na gusta te~nost od voda, amonijak i drugi soedinenija, {to, so rezerva, mo`e da se
smeta za okean.
Fizik Astro{izik: No, toa ne e svet za leten
odmor, temperaturata tamu e -224 stepeni i toa go
pravi najladna planeta vo Son~eviot sistem ({to ne
zna~i deka ne e pogoden za zimski sportovi, no samo
za ekstremnite).
Prof. Geo Loxik: Da, no ima edna interesna karakteristika na Uran, koja bi mo`ela da bide privle~na za lu|eto. Ova ne e nau~no potvrdeno i mo`e da e
{pekulacija, no velat deka poradi golemiot pritisok
na Uran i negovoto golemo cvrsto jadro, tamu ima trilioni golemi dijamanti.
Biznismeni: [TO!
Biz Nis: Brzo, vladata da finansira itna
misija na Uran.
Znis Biz: @eno, pali
raketata, odime na Uran!
B. S. Zini: Poleka momci, ne odi toa taka.
Drugite: A kako?
B. S. Zini: Slu{ajte vaka. Dijamantot od Uran nema
nikakvo zna~ewe bez lu|eto da znaat za nego i da go
posakuvaat. ]e vi raska`am edna prikazna.
Na planetata Zemja cenite na dijamantot naglo padnale
vo raniot 19 vek, po otkrivaweto na rudnicite vo Afrika.
Soo~en so prosja~ki stap, najgolemiot dijamantski mogul
De Bers, re{il deka ova ne e fer i deka mora da se smeni.
[to napravil? Namesto dijamantite koi nemale vrednost,
po~nal da ja prodava idejata za dijamantite. Pokrenale
kampawa, so sloganot „Dijamantot e ve~en”, go povrzale
so ven~avkite i `elbata kaj `enite da se ima toa svetkavo
par~e kamen na prstot po~nala da raste.
Ma`ite, se razbira, morale da im udovolat na `enite, inaku svetov }e ostanel bez idni pokolenija.
Zna~i, ako sakate da kopate dijamant na Uran, prvo
morate da ja prodadete idejata za Uranskiot dijamant,
„dijamant od dale~niot svet, bez koj va{iot `ivot bi
bil nepotpoln, a va{ata raka samo zbir od koski i
meso, ni{to vredno da se pogledne...” Ete, taka.
Stranicata se gasi. Ti{ina.
Dragi ~itateli, izvinete zaradi ovoj upad, no biznismenite se takvi, sekade se pikaat. Da prodol`ime.
Prof. Geo Loxik: Da, kako {to ka`uvav, Uran e interesna planeta. U{te edna negova nevoobi~aena karakteristika e negovata oska. Dodeka oskite na planetite se pod prav ili tap agol od ramninata na rotacija,
oskata na Uran e re~isi vo ramninata na rotacijata.
Uran, bukvalno spie na taa ramnina i od Zemjata go
gledame negoviot ju`en pol, namesto ekvatorot. Se
pretpostavuva deka ova e posledica na damne{en
sudir so objekt so golemina na Zemjata koj ja pomestil
oskata na Uran.
95
Prof. Astro [izik: Poradi toa denot i no}ta na
polovite na Uran traat 42 godini, a prstenite okolu
nego od Zemjata se gledaat kako krug na meta.
^itatel: Prsteni? Zarem i Uran ima prsteni?
Avtorot: Ne sme vi ka`ale za toa? Se izvinuvam.
I jas imam prsteni, tra-la-tra-la-la!
Vilijam Her{el, ~ovekot koj go otkril Uran, opi{al
i eden od negovite prsteni vo 1789 godina. Toj ja opi{al negovata golemina, agol, boja i promenite, iako
vo negovoto doba, so negoviot teleskop toa bilo nevozmo`no. Ova e misterija za naukata bidej}i modernata
astronomija gi otkrila ovie prsteni duri 200 godini
potoa, koga bila razviena tehnologijata da se zabele`at.
Prsteni, dijamanti, suvo zlato, brilijanti
Sve{tenik: Dali go zema{ ovoj ma` za tvoj veren
soprug?
Gaja: Da
Sve{tenik: Dali ja zema{ ovaa `ena za tvoja verna
sopruga?
Uran: Da.
Sve{tenik: Dajte gi prstenite.
Nastanuva butkawe, vikawe, karanica...
Sve{tenik: [to e problemot.
Kumot: Mlado`enecot ne gi dava prstenite.
96
Nevestata mu ja kr{i ~akrata na
mlado`enecot, star obi~aj na Uran.
Sve{tenik: Zo{to?
Uran: Slu{ajte, jas sum poseben slu~aj vo astronomijata i ne gi davam moite ceneti prsteni tuku taka.
Mojata sudbina e unikatna. Iako u{te od antikata
mo`ele da me zabele`at, mislele deka sum yvezda. Ok,
si rekov, }e pomine. Potoa Her{el me pronajde vo
1781 godina, no povtorno ne me prepozna. Misle{e
deka sum kometa!?...
Sve{tenik: Gospodine, ve razbiram, no mo`e li da
prodol`ime so...
Uran: Ne, }e me doslu{ate. Ajde, pominaa dve godini
i Her{el kone~no me prizna. No potoa, koga vo 1789
97
godina otkri eden od moite prsteni, nikoj ne mu poveruva. Treba{e dvesta godini da go prepoznaat povtorno, dvesta, ej! A imeto, duri...
Sve{tenik: Gospodine Uran, bi ve zamolil...
Uran: Ti{ina, znaete li deka jas edna{ bev gospodar
na Son~eviot sistem!? S$ dodeka mojot sin ne me izneveri... zatoa }e slu{ate! Kako {to velev, Her{el ja
zapletka rabotata i okolu moeto ime. Toj predlo`i da
me vikaat “Yvezdata na Xorx” (Ge­or­gi­um Si­dus), zamislete!? Jas da go nosam imeto na eden privremen kral,
pa u{te Xorx... Ah, za sre}a toa ime be{e zaboraveno
i podocna me narekoa Uran. Kolku e zapletkan mojot
`ivot, samo da znaete, a vie sega sakate da se odreknam
od eden od moite prsteni koi nau~nicite edvaj gi zabele`aa. Temni bile, tenki bile... samo izgovori.
Gaja go trga na strana. Razgovaraat. Uran klima so
glavata.
Gaja: Mlado`enecot re{i da prodol`ime so ven~avkata.
Euforija vo salata, rakopleskawe...
Mese~inite na Uran
I taka Uran od ergen, mlad i neseriozen, stana
seriozen ma` koj naskoro so `enata svoja izrodi mnogu deca. Kolku, pra{uvate? Zasega se 27, no koj znae,
mo`ebi }e ima u{te.
Vo gradinka. Vika, galama i tropawe. Vospituva~kata gi smiruva decata.
Vospituva~kata: Mirni, deca, mirni!.. Denes }e vi
ja raska`am prikaznata za Sne`ana i 27-te xuxiwa.
98
„Si bila edna Sne`ana so semejni problemi zaradi
koi zavr{ila vo {uma, a tamu prona{la edna ku}a i
27 sateliti xuxiwa na Uran vo nea.
Ovie sateliti imale ~udni imiwa, koi gi dobile
spored likovi od dramite na [ekspir i delata na
Aleksandar Poup, dvata omileni avtori na nivniot
tatko Uran.
Koga ja videl Sne`ana, najgolemiot i najmudriot
satelit vedna{ ~ pri{ol.
Titanija: Ne pla{i se, mlada damo, jas se vikam U~o,
a me vikaat Titanija, najgolem satelit na Uran sum i
voedno osmi satelit po golemina vo Son~eviot sistem
so radius od 789 kilometri, {to e polovina od Mese~inata, no pove}e od Rea, vtoriot po golemina satelit na Saturn. Me otkril, pretpostavuva{, Her{el, a
negoviot sin mi go dal imeto mnogu godini podocna,
spored kralicata na samovilite vo dramata Sonot na
letnata no} od [ekspir. Mnogu informacii ti iznaka`av, a kako se vika{ ne slu{nav?
Sne`ana: Sne`ana se vikam.
Titanija (kon drugite): Navistina e bela kako sneg!
Ajde Srame`livko, izlezi pretstavi se, ne srami se.
Miranda: Jas se vikam Miranda, najmal sum od pette
golemi sateliti na Uran i najblisku sum do tatkoto
na{. Me otkrile najdocna od drugite pet, vo 1948 i
me narekle spored lik od [ekspirovata drama Bura.
Mo`ebi sum mala, no na mene ima vulkani, a na drugite moi bra}a i sestri nitu traga od `e{tina nema.
Ariel i Umbriel (vo glas): Nie sme Ariel i Umbriel, sestri blizna~ki. Otkrieni sme vo 1851, no do den
99
denes nau~nicite ne znaat koja od nas e pogolema, a
nie im velime, zavisi koja jadela pove}e denta!
Oberon: Jas sum Oberon, a Lutko me vikaat. Zo{to?
Samo zaradi toa {to sum najdaleku od site pet golemi
sateliti. Toa e ~ista glupost, velam jas!
Margaret: Jas se vikam Margaret, me vikaat Sre}na.
Zna~ajna sum za{to sum edinstvena od site devet neregularni mese~ini koja rotira vo nasokata na na{iot
tatko. Osven toa, imam najizdadena orbita od koj bilo
drug satelit vo ceeeeliot Son~ev sistem!
I taka site 27 xuxiwa se pretstavija.
Sne`ana: Vie ste tolku slatki, no zo{to ve vikaat
xuxiwa?
Titanija: Eh, draga Sne`ana. Nie, vistina imame
najmala masa od site sateliti na gasnite xinovi, a
na{iot tatko e 10.000 pati pote`ok od nas. Vsu{nost
toj ja po~na taa {ega... (potivko) ponekoga{ znae da
bide surov, no toa e za{to se pla{i da ne go uni{time, samo se pra{uvam kako koga e tolkav... ~udna
rabota.
Sne`ana: Drago mi e {to ve zapoznav, xuxiwa, pa
povelete i vie kaj nas, imam dobra ma}ea koja }e ve
ugosti so vkusna pita od jabolka... E, pa, si odam jas,
samo da si kasnam od ovaa crvena jabolka koja mi ja
dade edna kutra starica so ko`ni problemi.
Xuxiwata ripaat i vikaat „Neeee!”, no predocna.
„Ubava kako sneg, no ne mnogu pametna,” komentira
edno od xuxiwata i ja zatvori knigata.
100
Golemiot stra{en volk
od Uran
dosie: PLUTON
NEPTUN
Aj’ dogovorete se koj me otkril, pa da mo`am na
raat da `iveam
Prv se javuva Galileo Galilej.
Galileo: Jas go zabele`av Neptun u{te vo 1612
godina, mo`am kako dokaz i crte`i da prilo`am, no
bidej}i mislev deka se raboti za yvezda, sega nikoj ne
mi priznava. C’e­st la vi­e­!
Aleksis Buvar: Vo 1821 jas objaviv astronomski tablici so dvi`ewata na site poznati planeti (do Uran). No,
nabquduvawata potoa otkrivaat zna~ajni otklonuvawa
na orbitata na Uran. Toa me za~udi i so ve~eri morav
da odam vo lokalnata opservatorija (~itaj: gostilnica),
kade {to so prijatelite diskutiravme za ova i zaklu~iv
deka zad Uran mora da ima nepoznato telo koe so svojata
gravitacija vlijae na nego.
Xon Kou~ Adams: Da, i jas go znaev toa, i vo 1843 godina, po diskusija vo edna angliska opservatorija (~itaj:
pab) bev inspiriran da ja presmetam orbitata na hipotetskata planeta. Presmetkite gi prativ na potvrda kaj
kralskiot astronom, no bidej}i toj be{e zafaten so organizacija na astronomski skapiot kralski bal, izumi da
mi prati odgovor i celata rabota be{e zaboravena.
103
Urban Le Verie: Nezavisno od Adams, vo 1845 i
1846, jas napraviv sopstveni kalkulacii i ja presmetav polo`bata i orbitata na nepoznatata planeta.
Potoa se obidov da gi zainteresiram moite dobrodeteli, no tie ne bea zainteresirani. Kakva maka pre`iveav so niv!
Urban gi ubeduva dobrodetelite.
Urban: Slu{ajte, ovaa planeta e zna~ajna, zamislete,
cela e sina!
Dobrodeteli: Sina, kakva modna krivina! Ovaa
godina crvenata boja e vo moda.
Urban (misli): Dobro... a {to vikate na toa deka
tamu duvaat vetri{ta so brzina od 2100 km/~as!?
Dobrodeteli: Ah, kakva nezgoda tamu dreme! Kako
perikite }e ni stojat na glava vo toa nevreme!?
Urban: No, atmosferata tamu ima -230 stepeni, a
vnatre{nosta 5000 Celziusovi stepeni. Odli~no za
sportovi letni i zimski, i toa vo isto vreme!
Dobrodeteli: Toa e primamlivo, no sepak e premnogu ekstremno. Nie sme po obi~nite sportovi, pove}e
otkolku po ekstremnite.
Urban (mu teknuva): Tamu `ivee edna cela civilizacija
sostavena samo od `eni - Neptunki i toa zgodni i tenki!
Dobrodeteli: Urbane, zlaten sine, pa ti znae{ deka
nas naukata n$ interesira, a ne nekoja `ena da n$
masira.
Urban (na krajot na silite): E, pa ako Francija ne e
zainteresirana, }e odam vo Germanija!
104
Dobrodetelite od ovaa izjava se {okirale, no Urban
bil re{en i tie ne go soprele.
Urban, kako urban ~ovek, lesno vo Berlin se sna{ol,
niz nivniot mo}en teleskop yirnal i Neptun vedna{
go prona{ol.
I samo {to go prona{ol, nacionalna gordost vo Francija stanal. A vo Anglija koga slu{nale od maka puknale.
Xon Adams na ramena go krenale i vikale: „Ova e heroj
na{, na Neptun pronao|a~!”. Adams mol~el i si velel:
„Ne me slu{aa koga treba{e da me slu{aat, a sega me
slavat!?”
I taka, dvajcata bile proglaseni za pronao|a~i na
Neptun. No za ovaa prikazna e vrzana u{te edna misterija. ]e ni ja raska`e poznatiot detektiv za astronomski izmami, Yvezdan Trejsi.
“Fajlot Neptun”, detektivska prikazna
„Koga taa vleze vo mojata kancelarija i pogledna
naokolu vedna{ mi be{e jasno. Taa e `ena koja saka
da dominira. Za~ekori re{itelno kon mene, kako da
saka da go osvoi prostorot okolu nea i da go proglasi
za nejzino kralstvo.
„Sedni, ma~e” pobrzav da ka`am, za da & poka`am deka
jas ne sum lesen plen.
Taa se zbuni, zastana, se zavrti levo-desno baraj}i
stol~e i sedna.
Stanav i si turiv pijalok.
105
„Viski?”
„Ne, blagodaram”
Taa trepere{e. Mi pre~e{e pogledot na voznemirena silna `ena. Takvite ne se voznemiruvaat lesno.
Nevolja be{e na povidok.
„Kako mo`am da ti pomognam?”
„Ma` mi po~ina pred nekolku dena.”
Ja poglednav somnitelno, a taa pobrza da se odbrani,
“Be{e star.”
Star bogat ma`, mlada `ena. Klasi~na prikazna.
„Toj be{e po~ituvan astronom, jas negova porane{na
studentka. Toj mi be{e pove}e od soprug, mi be{e mentor, zaedno napravivme mnogu
astronomski otkritija. Toj
be{e bolen dolgo vreme, no
pred da po~ine, spodeli so
mene edna tajna.”
Tuka me zainteresira.
„Kakva tajna?”
Taa ja otvori ~antata i izvadi edna stara,
po`oltena papka. Mi ja
dade.
Olin X. Egen,
misteriozniot nau~nik
„Vnatre ima pove}e kontroverzni istoriski astronomski dokumenti, vklu~uvaj}i go i ‘Fajlot Neptun’”,
re~e taa.
Ripnav od stol~eto.
“Pro~ueniot „Fajl Neptun!?... Pa toj dokument e
is~eznat so decenii... ^ekajte, da ne bil va{iot ma`
Olin X. Egen?”
„Da”
„^itav za toa vo vesnicite. Toj nikoga{ ne prizna
deka go ima ovoj fajl.”
„Mislam deka znaete kolku se zna~ajni ovie dokumenti.”
„Sekako, sekako...”
„Potrudete se da dojdat vo vistinskite race,” re~e
taa i izleze.
Fajlot Neptun! Se ~uvstvuvav kako da imam zlatna
ripka vo racete. Mo`ev da svrtam dva-tri broja od
astronomski zdru`enija i naddavaweto }e zapo~ne{e...
no, ne{to ne mi dava{e. Mo`ebi sum slabak, no ne{to
vo nejzinata prikazna me trogna...
Vdi{av dlaboko, mirizbata od nejziniot parfem s$
u{te lebde{e vo vozduhot. “Poizon,” pomisliv, omileniot parfem na Marija Kiri, u{te edna `ena koja
si go `rtvuvala `ivotot za naukata.
Go otvoriv imenikot i svrtev.
Slu{nav edno pra{alno “Alo?...” od drugata strana
na `icata.
“^krabalski, imam senzacionalna vest za tebe...”
107
Utredenta vo vesnicite.
Senzacionalna vest: „Fajlot Neptun” pronajden!
„Fajlot Neptun” kone~no e obelodenet i so nego nepobitno se doka`uva deka angliskiot astronom Xon
Adams ne bil siguren vo negovite presmetki za polo`bata na Neptun i deka francuskiot astronom Urban
Verie e vistinskiot pronao|a~ na Neptun.”
Po ovaa vest, Angli~anite se odlu~uvaat na {trajk
so neigrawe fudbal {to pravi potres vo svetskata
ekonomija i doveduva milioni lu|e {irum svetot do
rab na nerven slom.
Reporter: [to mislite za skore{nata odluka na
angliskata vlada da se ukine...
Slu~aen minuva~ (prvo vreska, potoa bega): Me brka
golema topka, pomoooo{!
Reporter: Ete, gledate, dragi ~itateli, kolku zna~ajna uloga ima fudbalot vo na{ata civilizacija.
Od publikata: Duri i Neptun ima {ari kako fudbalska topka!
Kako toa? E pa vaka.
Srame`liviot Neptun
Si bil eden Neptun, koj iako bil 4-ta po golemina
planeta vo Son~eviot sistem i gospodar na okeanot i
site vodi, sepak bil srame`liv. Zo{to?
108
U{te kako mal, toj bil nemiren, {to e razbirlivo
ako znaeme deka najsilni vetri{ta vo celiot Son~ev
sistem duvaat na Neptun. Nikoj ne mo`el da go sopre vo
negovata igra, no tokmu tie vetri{ta predizvikuvaat
poremetuvawa vo negovata atmosfera i pojava na temni
damki. Najgolemata od tie damki bila zabele`ana od
Vojaxer 2, vo 1989 i nare~ena „golemata temna damka”
(poradi „golemata crvena damka” na Jupiter), naziv koj
Neptun osobeno go mrazel.
„Kakov sram! Ne e dovolno drugarite {to me zadevaat, pa sega i cel svet znae za damkite na moeto lice!”
pomislil Neptun. Za sre}a golemata temna damka brzo
is~eznala no, za nesre}a, se pojavile drugi. I taka
postojano.
Oh, im nema kraj na makite na Neptun!
Poradi seto ova, Neptun saka da sedi vo posledna
klupa i da ja spu{ti glavata {to e mo`no ponisko
dodeka profesorot ispra{uva. I zatoa ponekoga{ go
pu{ta Pluton da sedi pred nego (toa trae i po celi
20 godini), {to ovoj go prifa}a so osobena radost. No
otkako Pluton ve}e ne e planeta, Neptun e sega postojano „planeta od poslednata klupa” i mo`e da se opu{ti vo spokojstvoto na vselenskata beskone~nost.
Kako se vika{? A, zo{to?
U~itelkata: Ti, vo posledna klupa, stani i ka`i ni
kako se vika{?
Neptun stanuva poleka, glavata mu e spu{tena nadolu. Vo u~ilnicata se slu{a pridu{eno smeewe.
Neptun: Se vikam Neptun.
109
U~itelkata: Neptun, kakvo ~udno ime.
Decata se smeat. Neptun kreva glava i vika.
Neptun: Ne e ~udno. Site moi rodnini imaat ime
spored rimski bo`estva, pa taka i jas...
U~itelkata: Dobro, dobro, ne se voznemiruvaj. Raska`i ni ne{to pove}e za tvoeto ime.
Neptun (se misli): Pa... po otkrivaweto ne me
narekoa vedna{ Neptun. Prvo me vikaa „planetata
posle Uran” ili „planetata na Verie”. Potoa sakaa da
me vikaat Janus, pa Okeanus. No Verie, kako moj pronao|a~, izmislil deka dobil oficijalna poddr{ka i me
narekol „Le Verie”. Po internacionalnoto sprotivstavuvawe, vo astronomskite almanasi, kade {to jas
stoev kako „Le Verie”, Uran be{e smenet vo „Her{el”
spored negoviot pronao|a~.
U~itelkata (zainteresirano): Kakva zbrka! I, potoa?
Neptun: So posredstvo na Ruskata akademija na
naukite i internacionalniot pritisok, na kraj me
narekoa Neptun, spored rimskiot bog na moreto t.e.
gr~kiot Posejdon.
U~itelkata: Gledate deca. Neptun mo`ebi ima pegi
i vas vi e toa sme{no, no gledate kolku toj znae! Bitno
e ona {to go imate vnatre, a ne kako izgledate. Neptun
e mo`ebi laden odnadvor, no vo nego gori vistinski
plamen. Bravo Neptune!
Neptun sednuva i na negovoto lice se pojavuva nasmevka.
Koga nau~nicite slu{nale za ovaa slu~ka, ja povikale
komisijata za preimenuvawe na site planeti. Uran go
narekle Bluzot na poglavicata Golemiot Xon, Jupiter
110
- Bikot koj sedi i pu{i lule, Mars - Onoj koj e lut kako
piperka, Venera - @e{ka kako varen kompir itn.
Prof. Rija Isto Jaski: Ne be{e ba{ taka!
Avtorot: Znam, de. Ama site ovie prikazni me teraat
da mislam na aferi i spletki. Ve}e pomisluvam deka i
nau~nicite se suetni kako obi~nite lu|e, a n$ gledaat
od gore! Tie se kako Olimpiskite bogovi koi vo svoite
intrigi gi nadminuvale duri i lu|eto.
^itatel: Ostavi toa, tuku ka`i mi ne{to za fizi~kite svojstva i strukturata na Neptun.
Avtorot: Za toa }e ni ka`e nekoj od profesorite
ceneti, sami neka izberat koj, a jas odam da spijam!
Ponedelnik: Fizika, vtornik:
hemija, sreda: geografija...
Prof. Fizik (si go pro~istuva grloto): Masata na Neptun e
1.0243 x 1026 kg, {to zna~i deka
toj, spored masa, e pome|u Zemjata
i pogolemite gasni xinovi. 17
pati e pote`ok od Zemjata, no
19 pati e polesen od Jupiter.
Sepak, i pokraj „malata” masa,
toj i Jupiter se edinstvenite dve
planeti koi ja nadminuvaat gravitacijata na Zemjata.
Prof. Rija Isto Jaski,
ekspert po istorija
Se ufrluva prof. Faktiski.
Prof. Faktiski: Neptun e golem. Srame`liv, kakov
{to e, ne saka{e da ni go ka`e negoviot obem na pojas,
no nie go izla`avme deka }e mu pravime u{te eden prsten i toj ni go ka`a ekvatorijalniot radius: 24,764
kilometri (koj saka mo`e od toa da go presmeta obemot) i e okolu 4 pati pogolem od toj na Zemjata.
^itatel: Dali ka`avte „u{te eden prsten?” Kade se
drugite?
Prof. Faktiski: Da, dobro slu{navte. I Neptun
ima prsteni, kako i drugite gasni xinovi.
Jupiter: Moite prsteni se sostaveni od ~esti~ki,
no toa ne gi pravi pomalku zna~ajni.
Saturn: Moite se najubavi, xabe da ne se raspravame
i site da prifatime.
Uran: Moite se najmisteriozni, darkerski prsteni,
temni noti gi pridr`uvaat dodeka kako balerina vo
luna park se vrtat okolu mene.
Neptun (srame`livo): Da, ete... i jas imam prsteni,
otkrieni od Vojaxer 2 vo 1989 godina. I moite se pravlivi, kako tie na Jupiter, i po ni{to osobeni. I tie
se, kako na Uran, temni i na broj se pet ili {est, i jas
samiot ne sum siguren. Vo niv ima i po nekoj satelit...
i toa.
Prof. Faktiski: Ah, Neptune... taa skromnost te
izbrka vo poslednata klupa na Son~eviot sistem! Ka`i
ni ne{to za tvoite sateliti?
Neptun: Nema {to da se ka`e, kakov {to sum baksuz,
13 sateliti mi se zaka~ija... (ja spu{ta glavata, se
vrti i si odi).
112
Prof. Faktiski: Kade, Neptune, kade odi{!?... Ah,
kakov tragi~en lik...
Pluton (lae kako pekinezer~e): [to se buni toj, jas
sum ponekoga{ poblisku do Sonceto od nego, a me izbrkaa od planetarnoto dru{tvo!
Avtorot: Plutone, mol~i sega, i ti }e dojde{ do zbor.
Satel, i ti
Neptun ima 13 sateliti, no mo`ebi i pove}e. Dale~inata ne spre~uva sè u{te da znaeme kolku to~no. Triton e najgolem od niv. Tritone, stani i pretstavi se.
Triton: Jas sum Triton. Rotiram retrogradno od Neptun i toa me pravi poseben, bidej}i sum edinstveniot
golem satelit koj rotira na toj na~in.
Avtorot (doobjasnuva): Obi~no takvi se buntovnite
sateliti na planetite t.n. „neregularni sateliti”
koi se naj~esto „grabnati” asteroidi, mali planeti
i sli~no.
Triton: To~no. Inaku, jas sum me|u najladnite tela
vo Son~eviot sistem, so -230 stepeni, no toa ne zna~i
deka ne sakam dru{tvo.
Psamanta i Neso: Da, toj e dobar drugar, iako retko
se gledame, no toa e zaradi dale~inata. Znaete, nie
sme mnogu daleku od Neptun, vsu{nost na{ite orbiti
se najdale~ni sporedeni so orbitite na site sateliti
vo Son~eviot sistem, {to {opingot ne go pravi voop{to lesen. Ni treba 25 godini samo da go zaobikolime
Neptun, a da ne zboram kolku ni treba da najdeme mesto za parking.
113
Neptun: Toa e poradi mojata sfera na Hil (vidi re~­­
nik) koja e najgolema vo Son~eviot sistem, duri 116
milioni kilometri. (Na golemiot Jupiter, za sporedba e „samo” 53 milioni kilometri).
Avtorot (doobjasnuva): Ne stanuva zbor za golem trgovski centar na Beverli Hils, tuku Hilova sfera e region
vo koj edna planeta mo`e da privlekuva sateliti.
Neptun: Da, a mojata sfera e tolku golema poradi
oddale~enosta na Sonceto. Jas sum si svoj {ef, Sonceto nema mnogu vlijanie tuka.
Avtorot: I drugite sateliti na Neptun se nare~eni
spored vodeni su{testva od gr~kata mitologija, kako
Nereid, interesen poradi ekscentri~nata orbita (i
obleka, pa toj e crnata ovca vo semejstvoto), Najad
(ovoj mal satelit e mal i ne najaden, sprotivno od
negovoto ime), toj e najbliskiot od site Neptunovi
sateliti...
Vleguva prof. Tika Statiska, ekspert po statisti~ki
pra{awa, celata zadi{ana.
Prof. Tika Statiska: Moite kolegi... Zabo.. zaboravija...
Avtorot: [to profesorke?
Prof. Tika Statiska: Deka... deka denot....
(Zema zdiv)
Prof. Tika Statiska: Denot tamu trae 16 ~asa, a
godinata 165 godini. Aj ~ao!
Izletuva nadvor. Potoa se vra}a.
114
Prof. Tika Statiska: U{te samo ova i otidov! Toa
zna~i deka od otkrivaweto na Neptun vo 1846 godina,
do denes, planetata sè u{te nema napraveno eden poln
krug okolu Sonceto. Ha!
Prof. Tika Statiska
ekspert po statistika
Hah
xux a.
e!
dosie:
PLUTON
Pluton, mal i zaboraven
Si bil eden Pluton. Toj bil tolku zaboraven {to eden
den zaboravil kako da se vrati doma. Lutal taka i zalutal vo lo{o dru{tvo. Po nekolku dena go na{le negovite. „Kade si be, Plutone?” go pra{ale. „Vrati se me|u svoite.” „Jas sum me|u svoite,” rekol toj i grb im svrtel.
Si bil eden drug Pluton. Toj pamtel sè i sekoj den
na vreme se vra}al doma. Taka eden den vlegol doma i
sednal na masa da jade. Prisutnite go poglednale i so
~udewe go pra{ale: „Koj si ti?” „Jas sum Pluton, sekoj
den so vas masava ja delam, no ne me poznavate gledam,”
i si stanal od masata, a drugite prodol`ile supata da
si ja srkaat, kako nikoga{ da ne bil tuka.
Navistina dali Pluton bil zaboraven (senilen, da
re~eme), ili bil zaboraven (od drugite) e pra{awe
na koe }e se obideme da odgovorime vo ovoj segment od
knigava nare~en:
Za toa kako Pluton ne be{e Pluton, tuku neznaen
kamen, a potoa Planeta Iks stana, pa planeta prava, a potoa xuxe so maana
117
Da go ostavime na{iot Raskaz Uva~ od Kavkaz, qubitel na ta`nite prikazni i tragi~nite zavr{etoci, da
ni ja raska`e ovaa prikazna.
„Denes }e vi ja raska`eme ta`nata sudbina na maliot
Pluton. Toa e prikazna vo koja se prepletuva `elbata
na moderniot ~ovek za golemi raboti, za materijalnoto, za sjajnoto i spektakularnoto. Vo ovaa prikazna
nema mesto za malite, za obespravenite, za skromnite i
tivkite. Slu{ajte ja prikaznata za Pluton koja }e vi ja
raska`e na{iot veren dopisnik od Kina, Xe Ki~en.
„Xe e momentalno vo kujna i mie sadovi, pa me zamoli jas da vi ja raska`am prikaznata. Slu{ajte.
Ova e tragi~na prikazna so primesi na sapunska serija, zatoa otvorete gi o~ite {iroko i vnimavajte – na
kraj ve ~eka pra{awe: “Koj e izgubeniot brat na sinot
na pronajdeniot tatko?” Sleduvaat nagradi.
Zna~i, vaka. Si bil edna{ eden Persival Lauel,
bogat biznismen i sopstvenik na nekolku fabriki za proizvodstvo na
suvomesnati proizvodi koj se
o`enil za Konstanca, selanka od siroma{no semejstvo.
Raskaz Uva~, qubitel
na ta`ni prikazni
Toj mnogu qubel deca, no `ena mu nikako ne mo`ela da mu gi podari. Kone~no, po dolgi godini negovata `ena zabremenila (poto~no vo 1915 g.), no Lauel
umrel pred da se rodi deteto.
Blagorodnikot ostavil golemo bogatstvo vo dobrotvorni celi, na {to negovata `ena odbila da se porodi. Po celi 15 godini borba za del od nasledstvoto
taa kone~no se porodila, i vo taa, 1930 godina, se ra|a
sinot na Lauel – Pluton.
(Nekoi {pekuliraat deka takvo medicinsko ~udo ne e
mo`no i sugeriraat deka tatkoto na deteto e Klajd Tombo, eden mlad u~en gospodin so koj gospo|ata Kostanca
se zbli`ila po smrtta na ma` ~, no toa da go ostavime
na `oltiot pe~at, nas ne interesiraat fakti).
Pluton imal sre}no detstvo. Kako dete go pratile na
{koluvawe na Aqaska, kade {to dobro se sna{ol. Nau~il da vozi sanka i da pravi 156 razli~ni pijalaci
so mraz. Po vra}aweto od tamu otvoril slatkarnica,
a potoa brendiral sladoled koj stanal ekstremno popularen, nare~en „Plutoled”.
Toga{ ja sretnal Haron i od prviot mig dvajcata
stanale nerazdelni. Kade i da odele, bile zaedno. Se
ven~ale i im se rodile dve deca Niks i Hidra. @ivotot
vo ova semejstvo bil harmoni~en i miren. Patrijarhalniot Pluton nikoga{ ne dozvoluval da se naru{at odnosite vo semejstvoto i ne{to odnadvor da gi naru{i.
Taka bilo s$ do 2006 godina, koga Pluton bil povikan na sostanokot na „Korporacijata Plutoled”, kade
{to drugite 8 sopstvenici procenile deka Pluton e
premnogu star za da mo`e da ja vodi kompanijata i go
otpu{tile. Pluton se vratil doma skr{en ne znaej}i
kako da ja soop{ti vesta na semejstvoto...
119
Bil prefrlen vo pomala firma nare~ena „Transneptunija eksport”, koja se zanimavala so izvezuvawe
radioaktiven otpad kon periferijata na Son~eviot
sistem, opasna i neblagodarna rabota. Sepak, Pluton
po kuso vreme uspeal da stane prviot ~ovek vo „Transneptunija”.
Poslednite vesti se deka mlad i nade`en slu`benik
nare~en Eris mo`e da mu ja odzeme novosteknatata pozicija... navistina nema mir vo svetot na planetite, no,
Pluton vsu{nost i ne e planeta, zarem ne sfativte?
^ekaj, pauza! Kakva zabuna nastana!?
Ovoj segment slobodno izbri{ete go od se}avawe.
Na{iot porane{en informator [ego Biski se po{eguva so nas... ne znam kako samo uspea da se protne vo ovaa
istorija... no, }e ja ispravime rabotata, slu{ajte.
Persival Lauel bil astronom koj znael deka posle
Neptun ima neotkriena planeta koja ja narekol Plane­
ta Iks­, no ne mo`el da ja najde. Petnaeset godini po
negovata smrt, vo 1930 g. vo negovata opservatorija,
vo toa uspeal mladiot astronom Klajd Tombo. Od toga{
Pluton se smeta za 9-ta planeta. No, na krajot na 20-ot
vek bile otkrieni sli~ni objekti daleku vo Son~eviot sistem (t.n. trans-Neptunovi objekti, vo zona nare~ena Kojperov pojas) pa duri i eden pogolem od Pluton
(ete go Eris). Poradi toa, tie bile nare~eni xuxesti
planeti i Pluton ja izgubil titulata planeta.
Li~nata karta na Pluton
Toa e istorijata na Pluton, no {to e so negovata
sega{nost? Koj e toj? Kako izgleda?... Pa, da ja otvorime
negovata li~na karta… ili voza~ka dozvola?
120
Galakti~ki soobra}aec: Voza~kata molam.
Pluton ja podava voza~kata.
Soobra}aec: Pluton, a?
Pluton: Da. (po~nuva nervozno da brbori) Interesno
e toa, zamislete go ova: Samo {to me otkrile, konkurs
objavile - koj mi dade ime najubavo, taka }e se vikam
sigurno. I zamislete, pobedilo edno edinaesetgodi{no dete! Inaku, imeto mi poteknuva od rimskiot bog
na podzemjeto stra{en...
Soobra}aec: (go prekinuva): Toa ne me interesira...
1930 godina, a... Neli ste malku prestar da vozite
tolku daleku?
Pluton: Da, no o~ite
sè u{te dobro me slu`at, a i refleksite.
Iako ne sum istiot
jas, otkako xuxesta
planeta me narekoa
vo glas. Zamislete
po sedumdeset i
{est godini...
Galakti~ki soobra}aec,
vo slu`ba na redot i mirot
Soobra}aec (povtorno go prekinuva): Ne me interesira... tuka ne gledam podatoci za te`ina i obem na
telo. Toa mora da se znae.
Pluton: No, zarem vi e potrebno toa?
Soobra}aec: Spored pravilnikot, da.
Pluton: Dobro. Masata mi e 0,2 procenti od taa na
Zemjata. Vit sum jas, a taa debela, ha! A polesen sum
duri i od sedum sateliti, navistina sum vo top forma
za godinite moi.
Soobra}aec (netrpelivo): Ponatamu, molam, ajde
ponatamu...
Pluton: A, da. Obemot mi e 70 procenti od toj na
Mese~inata, a dvojno pogolem od toj na Ceres! Bev najgolema xuxesta planeta, dodeka Eris ne go otkrija, toj
zdodeven kom{ija...
Soobra}aec: Vie navistina mnogu zboruvate! Na pra{awata koncentrirajte se!
Pluton: Ah, da, se izvinuvam.
Soobra}aec: Znaete li zo{to ve soprev?
Pluton: Ne.
Soobra}aec: Vozevte prebrzo.
Pluton: Kako e toa mo`no!? Vozam so ista brzina
kako i v~era i zav~era, to~no 4.7 kilometri vo sekunda, ni pove}e, ni pomalku. Znam, za{to taka go zaobikoluvam Sonceto za 248 godini, imam raspored, ne
smeam da docnam na red.
Soobra}aec (kako da ne go slu{a): A da ne zboruvam za
neregularnoto preteknuvawe na orbitata na Neptun.
122
Pluton: Ne razbiram!? Toa cel `ivot go pravam i
nikoj ne me kaznil za toa, znam... vie da ne ste nov vo
slu`bava?
Soobra}aec (so drug ton): Iskreno, jas rabotev na
pomali slu~ai, asteroid pominuva na crveno, go kaznuvam, meteori pa|aat bez vozen red, im odzemam dozvola
za letawe i sli~no. Prv pat rabotam so planeti.
Pluton: Jas ne sum planeta, sinko.
Soobra}aec (zbuneto): Od koga?
Pluton: Eh...
Son~eviot sistem i sedumte xuxiwa
Da go ostavime malku Pluton i da se svrtime kon
edna druga xuxesta planeta, nare~ena Ceres, vo u{te
edna avantura od policiskata stanica Ciesaj.
Vo policiskata stanica Ciesaj.
Policaec: Inspektore Naklon. Zabele`avme somnitelni aktivnosti vo asteroidniot pojas. Eden od
asteroidite se podgotvuva za politi~ka kampawa na
pretstojnite izbori za xuxesti planeti.
Inspektor: Ako de, ova e demokratija, ako e sè legalno neka se kandidira.
Policaec: No, gospodine, tamu ima stotici iljadnici objekti, {to ako site od niv posakaat da se kandidiraat na izborite?
Inspektor (se podzamisluva): Navistina!? Taa rabota
mora da se ispita!
123
Vo asteroidniot pojas.
Policaec: Go barame Ceres.
Asteroid: Go vidov vo dru{tvo so Vesta. Pred pet
minuti pominaa ottuka.
Go pronao|aat.
Inspektor: Ceres?
Ceres: Da.
Inspektor: Slu{ame sakate da si go za~inite `ivotot so malku politika.
Ceres: Koj vi ka`al?
Policaec: Edno meteor~e, ha-ha...
Ceres ne reagira na taa provokacija i mol~i.
Policaec (se potka{luva): Khm... zna~i, }e se kandidirate na pretstojnite izbori ili ne?
Ceres: Zo{to klunovi kako vas se gri`at za takvo
ne{to?
Policaec: Ej, {to si zamisluva{...
Inspektor: Poleka, poleka... ostavi go. Ceres, razberete, nie samo se gri`ime za redot i mirot, ne sakame
tolpata da misli so svoja glava, ako me razbirate. [to
ako i drugite asteroidi posakaat da stanat xuxesti
planeti?
Ceres: Slu{ajte vaka. Mene me otkrile vo 18-ot
vek i imav polnopraven status na planeta, dodeka ne
doznale deka okolu mene ima iljadnici sli~ni kako
mene. No, toa sepak i ne e ba{ vistina. Mojata masa e
tretina od masata na site drugi asteroidi. Jas imam
kru`na forma, a tie se kako kompiri. Pa, i Pluton
124
be{e planeta, a vo negoviot (Kauperov) pojas ima pogolem objekt od nego! Pa, vie videte sega. Sè {to baram e
vra}awe na moeto dostoinstvo. A za drugite ne gri`ete se, tie se mali i poslu{ni!
Inspektor: Toa sakavme da ~ueme.
Ceres (kon Vesta): Si odime draga.
I taka policajcite se vratile na svoite sekojdnevni dol`nosti, a Ceres uspeal da pobedi vo izborite
za xuxesta planeta zaedno so Pluton, Eris, Haumea i
Makemake. Neka im e so sre}a!
Ceres,
politi~ar vo podem
Trans `urka, jeee!
dosie:
TNO
(trans-Neptunovi objekti)
„Kaj }e ideme ve~er?” „Na trans `urka.”
Dali e ova naj~estiot muabet koj mo`e da se slu{ne
vo ovoj dale~en del od Son~eviot sistem, daleku zad
orbitata na Neptun?
Potvrden odgovor dava timot na prof. Astro Loxik,
astronom i dixej, opremen so mo}en teleskop so mo`nost za detektirawe na zvucite od dale~nite svetovi.
Prof Astro: Nie so denovi slu{ame samo „tupca-tupca” od ovoj region. Nema dilema, tamu trans `urkite
se vo moda.
Reporter: Zo{to e toa taka?
Prof Astro: Toa e temen svet, tamu nema mnogu {to
da pravite, osven da odite na `urki.
No, poslednite otkritija na druga grupa astronomi
ka`uvaat poinaku. Ovoj tim predvoden od Prof. Astral
Proxek{n, prou~en astronom i jogin, koj vo trans mo`e
da go prenese svojot duh daleku vo vselenata, soop{tuva
deka se raboti za dlaboko duhovni objekti.
127
Prof. Astral: Iako na{ite kolegi sugeriraat deka
se raboti za eden povr{en svet vo koj populacijata
te`nee samo kon zabava, nie smetame deka realnosta
e sosema poinakva. Toa se umetnici, filozofi, misti~ari, vistinski metafizici kakvi {to na{iot svet
ne videl od vremeto na antikata.
Nam ni ostanuva samo da se zapoznaeme podobro so
ovoj svet i da re{ime koj od ovie dva tima e vo pravo.
[to e trans-Neptunov objekt?
Prof Astro: Trans-neptunov objekt (TNO) e koj bilo
objekt od Son~eviot sistem koj orbitira okolu Sonceto na dale~ina koja e pogolema od taa na Neptun. Tuka
spa|aat objekti koi se del od pove}e zoni: Kauperoviot pojas, raseaniot disk i Ortoviot oblak.
^itatel: No, kako bile otkrieni tie i zo{to ne sum
slu{nal za niv?
Prof Astro: Ste slu{nale za Pluton, neli? E, pa Pluton e prviot trans-Neptunov objekt koj bil otkrien vo
1930 godina. Baraweto po drugi planeti dolgo vreme
potoa soprelo, poradi generalnoto veruvawe deka Pluton e edinstveniot golem objekt vo Kauperoviot pojas.
Koga, duri 62 godini podocna, be{e otkrien drug
objekt (15760) 1992 QB1, toga{ zapo~na sistematskoto
prebaruvawe za drugi objekti.
^itatel: A ima li drugi objekti tamu?
Prof Astro: Da, od 1992 se otkrieni pove}e od
1.000 objekti koi se razlikuvaat po golemina, orbita
i povr{inski sostav. Se pretpostavuva deka nivniot
broj e pogolem od 70.000.
128
^itatel: Od tie zoni, Kauperoviot pojas, raseaniot
disk i Ortoviot oblak, koja e prva?
Prof Astro: Kauperov pojas, koj sodr`i objekti
koi se so sredna oddale~enost od Sonceto od 30-55 AE
(astronomski edinici, vidi re~­nik), voobi~aeno so
orbita koja e blisku do kru`na i malku nakosena. Vo
nego spa|aat „rezonantnite objekti” (plutonoidi) i
„klasi~nite objekti” (42-48 AE).
^itatel: ^ekajte sega, ni{to ne mi e jasno.
Prof Astro: Moment... (stava raka na uvo, slu{a)
Eve sega se javuvaat so pove}e detali okolu nastanot.
Reporter: Dobar den, se javuvame od protestite na
TNO pred vladata na Son~eviot sistem. Tuka e vistinska me{anica i ne se znae koj pie, a koj pla}a. ]e se
obideme da vi ja objasnime sostojbata.
Vedna{ do policiskite sili, na rastojanie 30-55 astronomski edinici (AE) se nao|aat pripadnicite na partijata „Kauperov pojas”, no tuka se i nivnite dve frakcii
„Klasi~nite objekti” na rastojanie od 40-50 AE i „Rezonantnite objekti” (30-70 AE), kako i nivnata frakcija
„Plutonoidite”. Vi ka`avme, grupaciite se izme{ani,
izvikuvaat paroli „Ako sme daleku, ne sme nevidlivi”,
“Dizni, kade si!?” i sli~no.
Sega se dobli`uvame kon druga golema grupacija koja e
na pogolema oddale~enost od policiskite sili na Sonceto. Tuka e partijata „raseaniot disk” na rastojanie od
100-1000 AE i dale~nite, no sekako najopasnite objekti
od partijata „Ortov oblak” na oddale~enost od 50,000
AE, ili pribli`no 1 svetlinska godina od Sonceto.
Prof Astro: Se nadevam deka vi e pojasno. A, sega, da
trgneme po red.
129
Kako prvo: Rezonantni objekti
Za niv }e ni ka`e Prof. Astral Proxek{n.
Prof. Astral: Plutonoidi (rezonantni) objekti
se zaklu~eni vo orbitalna rezonanca (vidi re~­nik)
so Neptun. Ovie se nere{itelni deca, umetnici so
sklonost kon nauka, matemati~ari koi svirat
violina, sestrani du{i koi cel
`ivot se baraat sebesi.
Predvodeni od Pluton, „padnatata yvezda” kako {to go
narekuvaat tie, toj tragi~en
lik koj, simnat od tronot
na planetite, re{ava da im
se odmazdi i predvodi cela
vojska alternativni umetnici, anarhisti, intelektualni marginalci vo formirawe silna narodna akcija
za „urivawe na planetarnata mo} nad Son~eviot
sistem.”
Na ovaa tema pove}e }e
ni ka`at pretstavnicite na
redot i mirot.
Prof. Astral Proxek{n,
astronom i jogin
Reporter: Inspektore Naklon, kakvi se ovie objekti?
Naklon: Ovie objekti se neverojatno kontroverzni.
Predvodeni se od Pluton, pod vlijanie se na Neptun,
prestojuvaat vo Kauperoviot pojas, no se sre}avaat i
vo raseaniot disk. Stra{na me{anica.
Reporter: Kako se spravuvate so niv?
Naklon: Za sega dobro. Tie ne se tolku opasni, bidej}i
od niv ne nastanuvaat kometi, no pretstavuvaat potencijalna opasnost za redot i planetarniot mir.
Kako vtoro: Klasi~ni objekti
Vleguva prof. Astral, koj poradi nenadejnoto prekinuvawe na negovoto izlagawe, trknal do prodavnica
da si kupi krofna.
Prof. Astral (jadej}i krofna): Klasi~ni objekti
od Kauperoviot pojas se dvi`at vo re~isi kru`na
orbita, koja ne e pod vlijanie na Neptun. Primeri
na takvi objekti se 1992 QB1 (prv otkrien, i spored
nego cela klasa objekti sli~ni na nego se narekuvaat
Kubevani5), Kvaoar i Makemake.
Ovie „klasici” naj~esto dr`at visoki pozicii vo
umetnosta i kulturata, pretsedateli se na zdru`enija,
organizacii, ministerstva i akademii. Vo tekot na
nivniot dolg `ivot tie ne se voznemiruvani (nitu stanuvani) od nivnite fotelji, pi{uvaat nau~ni trudovi,
edni so drugi se tapkaat po grb i si davaat nagradi.
Pomladata inteligencija, nare~ena Plutonoidi starive ja narekuvaat i Mlado-Ludoidi. Klasi~nata pozicija na ovie objekti e zacvrstena od nivnite tituli, koi
5 „Cubewanos”, od „QB1“ t.e. “Cue-Be-one” (zab. na avt.)
131
se imenuvani spored mitolo{ki bo`estva povrzani so
sozdavaweto.
„Tie se neverojatno arogantni, mislat ako nè gledaat
od visoko, deka tie ja sozdale naukata i sè {to postoi!” vikaat mladite buntovni intelektualci.
„Izbri{i si gi mrsulite mali,” komentira klasikot,
dodeka negoviot mev se trese od gromoglasnata smea.
Kako treto: Kauperova provalija
Prof. Astral: Dominacijata na klasicite e nenadejno „prese~ena” so edna praznina, na 48 AE, nare~ena
„Kauperova provalija”. Nau~nicite veruvale deka ova
e krajot na Kauperoviot pojas, no potoa otkrile deka
osameni objekti se pojavuvaat i na oddale~enost od
55 AE. Se pretpostavuva deka vo toj pojas, popularno
nare~en „Klasi~en Sibir” se nao|aat proteranite
intelektualci od klasi~niot pojas, koi se postaveni
na sigurna dale~ina i od Plutonoidite, za da ne gi
predvodat vo revolucija koja bi mo`ela da gi pomesti
klasicite od nivnite fotelji.
[to sakav da ka`am ponatamu... uf kolku sum rasean.
Ah, da!
Kako ~etvrto: Rasean disk, izvor na kratkotrajni
kometi
Prof. Astral: Raseaniot disk sodr`i objekti koi se
podaleku od Sonceto (vo odnos na objektite od Kauperoviot pojas), voobi~aeno so mnogu nepravilni orbiti
(mnogu elipsoidni i so golem naklon od ramninata).
Raseaniot disk e retko naselen so ledeni mali planeti.
132
Ovie objekti imaat mnogu nakoseni orbiti (do 40 procenti) i se prostiraat na prostor pogolem od 100 AE.
Poradi nestabilnata priroda na ovie objekti, tie se
smetaat za izvor na pogolemiot del na periodi~nite
kometi vo Son~eviot sistem, so Kentaurite (ledeni
tela pome|u Jupiter i Neptun), kako preodna faza vo
migracijata na objektite kon vnatre{niot del od Son~eviot sistem. Na kraj, xinovskite planeti gi katapultiraat ovie objekti kon Sonceto transformiraj}i
gi vo periodi~ni kometi (kometi so kus period).
Poznati faci pome|u TNO
Dobrodojdovte na godine{niot izbor na oskari za najdobrite trans-Neptunovi objekti. Da gi pre~ekame ovie
pisateli, slikari, muzi~ari, voda~i na studentski protesti, revolucionerni politi~ari, lu|e so poinakov
pogled kon realnosta na crveniot yvezden tepih.
Reporter1: Go gledame Pluton, xuxesta planeta, idol
na mladite, „padnatata yvezda” kako gordo ~ekori na
tepihot i ja otpozdravuva nasobranata tolpa. So nego e
negovata verna pridru`ni~ka, satelitot Haron.
Reporter2: Sega na crveniot tepih se pojavuva 1992
QB1, prviot otkrien objekt od Kauperoviot pojas
po {est decenii. Spored nego e nare~ena cela klasa
objekti, kako Kubevani, na {to e toj osobeno gord.
Nosi klasi~en kostum od Dol~e od Havana.
Reporter1: Eve ja prekrasnata Sedna, dale~en objekt
koj im pripa|a na nezavisnite objekti. Taa e tolku
daleku od Sonceto {to ~ trebaat re~isi 12 iljadi
godini za da go zaobikoli. Iako nekoi ja smetaat za
ladna, taa ve~erva zra~i vo crven ve~eren fustan.
133
Reporter2: Videte ja samo Haumea, xuxesta planeta,
so nejzinite dve deca, sateliti i nevoobi~aeno kusa
rotacija od 4 ~asa. Se nadevame deka }e mo`e da ostane
ve~erva do krajot na Oskarite.
Reporter1: I eve go momentot koj go ~ekavme. Se
pojavuva Eris, xuxesta planeta, objekt od raseaniot
disk, momentalno najgolemata faca koja {to Holivud
ja poznava (pogolema i od Pluton). Negoviot srame`liv satelit, nare~en Disnomia e vedna{ do tatkoto.
Reporter2: Na kraj se pojavuva Makemake, ovaa xuxesta
planeta so ~udno ime so poteklo od Veligdenskite ostrovi
e tret po golemina trans-Neptunov objekt. Toj nosi odelo
od perduvi vo stilot na negovite predci, kolku hrabro!
No, ovoj pojas me potsetuva na asteroidniot!
^itatel: Navistina, po {to se razlikuvaat tie?
Prof. Astral: Kauperoviot pojas e navistina sli~en
na asteroidniot pojas, no 20 pati e po{irok i 20–200
pati e pomasiven. Kako i asteroidniot pojas, se sostoi prete`no od mali tela ili ostatoci od sozdavaweto na Son~eviot sistem. Dodeka asteroidniot pojas
e sostaven prete`no od karpi i metal, objektite od
Kauperoviot pojas se sostaveni vo glavno od zamrznat
metan, amonijak, voda i dr.
Otkrivaweto na TNO: naukata i nejzinite spletki
1930
Od otkritieto na Pluton nau~nicite pretpostavuvaa deka toj ne e sam. Prviot astronom koj go predlo134
`il toa bil Frederik Leonard nabrgu po otkrivaweto
na Pluton.
1951
Kauper teoretizira deka od ostatocite od formiraweto na Son~eviot sistem nastanal disk, no deka
toj ne veruva deka diskot se so~uval. So toa ja negira
mo`nosta za postoewe na pojasot koj podocna }e dobie
ime spored nego.
1980
Hulio Fernandez, astronom
od Urugvaj, teoretizira deka
kratkotrajnite kometi poteknuvaat od oblast oddale~ena
35-50 AE, a ne od mnogu podale~niot Ortov oblak.
1988
Nadovrzuvaj}i se na Fernandez, kanadskite astronomi otkrivaat deka Ortoviot oblak ne mo`e da bide
izvor na ovie kometi, tuku
so kompjuterski simulacii
gi potvrduvaat tvrdewata
na Fernandez. No, zo{to ova
otkritie ne e nare~eno spored Fernandez?
Hulio Fernandez, vo
klasi~na {panska nosija
135
Sobir na nau~nici za imenuvawe na pojasot od koj
poteknuvaat kratkoperiodnite kometi
Kanada: Dragi kolegi, go otkrivme pojasot, {to go
pretpostavi Fernandez i predlagame toj da se nare~e
spored nego.
Zemjite od {panskoto govorno podra~je aplaudiraat.
Amerika: Ah, ne }e mo`e!
Kanada: Zo{to?
Amerika: Pomislete na na{ite kutri Indijanci.
[to }e re~at tie... ne pomislivte na niv, neli?
Kanada: Ama, kakva vrska ima...
Amerika (stanuva i vika): Kakva vrska!? Ajde da gi
pra{ame.
Se vrti kon svetskite policajci koi ja ~uvaat vratata od silite na tretiot svet.
Amerika: Pu{tete gi Indijancite.
Vratata se otvora. Vnesuvaat nekolku partalavi starci, ima i po nekoja `ena i mrsulavo dete. Site gledaat
vo pod.
Amerika: [to mislite vie pojasot od kade {to poteknuvaat kometite da se vika pojasot na Fernandez?
Indijancite mol~at i prodol`uvaat da gledaat vo
pod. Amerika im kimnuva so glava na svetskite policajci koi po~nuvaat da gi kam{ikuvaat Indijancite. Tie
po~nuvaat da vreskaat i pla~at. Nekoi pa|aat na pod.
Amerika: Gledajte, gledajte, {to napravivte! Kutrite Indijanci, {tom }e im go spomnete pojasot na
Fernandez vedna{ im teknuva na nivnite predci koi
136
bile masakrirani od [pancite, go gledaat pojasot vo
koj stoel pi{tol koj gi ubival!
Amerika povtorno kimnuva so glava na policajcite
i tie gi izveduvaat Indijancite nadvor.
Amerika: Zna~i, kako }e se vika pojasot?
Kanada (ispla{eno): Pa... vo tekstovite na Fernandez ~esto se spomnuva Kauper...
Amerika: Koj e Kauper?
Kanada: Pa, nau~nik koj gi istra`uval...
Amerika: Ne, ne... {to e po nacionalnost?
Kanada: Amerikanec.
Amerika: Odli~no! Pojasot }e se vika Kauperov pojas.
Amerika udira so ~ekanot. Stanuva. Site drugi stanuvaat i gledaat kako Amerika pobedonosno izleguva.
Kanada (za sebe): Dobro {to ne im ka`avme deka
Kauper e Holan|anec po poteklo.
I taka bi imeto na pojasot.
Po teorijata, neli, sledi praksa
Prof Astral: Studiite od otkrivaweto na transNeptunovite objekti, me|utoa poka`aa deka kratkotrajnite kometi vsu{nost voop{to ne poteknuvaat od
Kauperoviot pojas. Namesto od tamu, nau~nicite pretpostavile deka ovie kometi poteknuvaat od drug pojas
nare~en „rasean disk”.
Ah, kolku e zapletkana naukata, no toa ne e se!
137
Vreme i prostor:
Otkriena vistinata za Kauperoviot pojas
„Vo izminatiot broj ve izvestivme za previrawata
okolu imenuvaweto na Kauperoviot pojas, a denes vi
otkrivame nova, dobro za~uvana tajna od strana na
astronomsko-masonskite organizacii.
Na{ite izvori, koi ne smeeme da gi spomeneme po
ime i prezime, za{to taka }e im go dovedeme `ivotot
vo opasnost, nè izvestija deka Kauperoviot pojas vsu{nost voop{to ne e pojas!”
^itaj}i ja ovaa vest, gra|aninot m-r Profski, astronom vo Skopskata opservatorija, pa|a mrtov.
Izve{taj za slu~ajot 31/86A MP, izvestuva inspektor Naklon
Ulica Skopska bb. Treti kat od stara zgrada, so
tipi~na arhitektura vo narodot poznata kako „komuwarska”. Siroma{no namesten stan so mebel od 60tite. Nasekade knigi i nau~ni spisanija.
Rasklateno drveno stol~e, a na nego umrtvenoto telo na
{eeset godi{en starec. Negovata glava po~iva vrz otvoreniot vesnik. Do nego neizedena krofna (od amerikanskite, so dupka vo nea) i {olja so ispieno kafe.
Policaec Votson: [to mislite, inspektore?
Inspektor: Hm... ~udno, navistina ~udno.
Votson: [to e ~udno?
Inspektor: Pogledni go kafeto.
Votson: Ne gledam ni{to...
138
Inspektor: Ispieno e.
Votson (zbuneto): Vo red...
Inspektor: A sega pogledni ja krofnata.
Votson (mu teknuva): Ne e nitu pipnata!
Inspektor: Tokmu taka, drag Votsone! Ka`i mi, zo{to nekoj bi kupil krofna i vesnik, bi se vratil doma,
bi svaril kafe, bi ja podgotvil krofnata i bi sednal
da ~ita vesnik - i da go ispie kafeto, a krofnata voop{to da ne ja pipne!?
Votson: Mo`ebi e bajata?
Inspektor: Votsone, ne tropaj gluposti, tolku taze
krofna ne sum videl od vremeto koga mojata majka mi
prave{e krofni za na u~ili{te. Mojata draga ma...
Inspektorot naedna{ zastanuva na sred re~enica.
Inspektor: Votsone,
gledaj!
Votson, najdobriot
prijatel na inspektorot
Inspektorot se dobli`uva kon krofnata i go vadi
liv~eto od pod nea koe na prv pogled izgleda kako
obi~no liv~e vo koe e zavitkana i go stava na svetlina. Potoa ja vadi zapalkata i ja podgoruva hartijata, na
nea se pojavuvaat bukvi. ^ita:
„Bravo ins­pektore!
No, s­è u{te ne s­te go otkrile ubiecot.
Da `iveat krof­nite!”
Votson go poglednuva inspektorot pra{alno.
Inspektor: Ha, kakva gre{ka! Odime Votsone!
Furna „Yvezdena pra{ina”. Inspektorot i Votson
vleguvaat. Vnatre gi pre~ekuva mlada devojka koja
ja recitira poznatata za{titna re~enica na ovaa
firma: „Na{ite krofni so yvezden prav ve nosat do
neboto i nazad. Povelete.”
Inspektor: Blagodaram, no nie sme tuka za druga rabota. Viknete go va{iot {ef.
Taa odi pozadi i od tamu izleguva {efot. Star~e na
{eesetina godini.
Krofnovski: Dobar den inspektore, kako mo`am da
vi pomognam?
Inspektor: Kade bevte utrinava okolu {est ~asot?
Krofnovski: Dali sum obvinet za ne{to?
Inspektor: Odgovorete.
Krofnovski: Tuka, pravev krofni.
Inspektor: Imate li alibi?
140
Krofnovski: Ne, bev sam.
Inspektor: Imame svedok koj tvrdi deka ve videl
kako ja napu{tate pekarnicata vo 5.45 i kako so kesa
krofni se upatuvate vo nepoznat pravec. Znaeme sè,
zaludno kriete, priznajte!
Pekarot se ma~i, saka da ka`e ne{to, no zastanuva, se
fa}a za glava i potoa se frla na kolena pred inspektorot i vika vo pla~:
Pra{inski: Jas, bev! Jas go ubiv! Kriv sum, nosete me!
Inspektorot mu kimnuva so glava na Votson i toj mu
stava lisici na pekarot.
No, koj e motivot na pekarot Blagoja Krofnovski?
Prvo da ja do~itame vesta od utrinskiot vesnik,
istiot nad koj be{e pronajdeno mrtvoto telo na m-r
Profski.
„... Kauperoviot pojas vsu{nost ne e voop{to pojas!
Nau~nicite doka`aa deka pojasot e dosta debel i deka
glavnata koncentracija na objekti se protega do 10
stepeni nad i pod ramninata, a poretko u{te nekolku
pati tolku. Spored toa, formata na ovoj „pojas” pove}e nalikuva na krofna. Ova zna~ajno otkritie na m-r
Profski, astronom od...”
Inspektor: Dobro e Votsone, dosta.
Votson: Tuka krofnite o~igledno igraat nekoja uloga, no kakva?
Inspektor: Drag Votsone, krofnata se krie... pardon,
zajakot se krie vo hobito na pekarot. Toj bil astronom
amater, so poseben interes za Kauperoviot pojas. Toj so
godini tvrdel deka ovoj pojas e kako krofna, no nau~ni141
cite ne go razbiraa seriozno, osobeno za{to e pekar, pa
mislea deka samo pravi propaganda za negovite krofni.
I koga na m-r Profski mu be{e oddadeno priznanie za
negoviot pronajdok, toj ne mo`e{e da go zadr`i besot.
Kakva tragi~na sudbina, Votsone... Votsone! Votsone!!!
Votson ripa.
Votson: Izvinete inspektore, zadremav malku.
Budete se, Ort ve povikuva!
Ortov Oblak, granicite na poznatoto
Ortov oblak e tret rezervoar na trans-Neptunovi objekti, osven Kauperoviot pojas i raseaniot disk. Se raboti
za hipoteti~ki (sè u{te nepotvrden) sferi~en oblak,
koj se protega do 50,000 AE ili re~isi edna svetlinska
godina od Sonceto. Toa zna~i deka najoddale~enite
objekti od ovoj pojas se na edna ~etvrtina rastojanie do
najbliskite yvezdi!
Vnatre{en Ortov oblak: Nezavisni objekti
Nekoi astronomi predlagaat deka postoi tranzitoren
prostor pome|u raseaniot disk i Ortoviot oblak vo koj
prestojuvaat „nezavisni objekti”, nare~en „vnatre{en
Ortov oblak”. Najpoznat ~len (do sega se otkrieni samo
~etiri) e Sedna (nejzina sredna oddale~enost e okolu
500 AE), golemo crvenikavo telo koe nalikuva na Pluton, so ogromna, mnogu elipti~na orbita (76-928 AE).
Taa go zaobikoluva Sonceto za 12 iljadi godini!
Nau~nicite smetaat deka dolgotrajnite kometi, so
orbiti koi traat iljadnici godini poteknuvaat od
Ortoviot oblak.
142
Ova e poslednoto dosie na tema Son~ev sistem koe
postoi vo arhivite na galakti~kata policiska stanica i poradi nedostatok na podatoci ne mo`eme da vi
ka`eme pove}e.
Zavesa...
143
Kraj na dosieto...
Ete, trgnavme od Merkur i stignavme do granicite
na Son~eviot sistem.... no, {to ima ponatamu?
Dali e samo edna golema praznina ili taa praznina
krie novi iznenaduvawa za naukata na patot kon najbliskite yvezdi? A, {to u{te ponatamu, i ponatamu,
i ponatamu...
Vselenata e ogromna, tolku golema {to duri i najgolemiot imot na najbogatiot ~ovek na planetava
izgleda tolku mal {to koga bi znael kolku verojatno
bi prodal sè i bi se preselil na Himalaite. No, toj
verojatno ne pomisluva na toa, nitu nekoga{ bi se
otka`al od 27-te prazni sobi za da im gi pozajmi za
prestoj na semejstvata koi nemaat kade da `iveat i se
mrznat pod otvorenoto yvezdeno nebo koe, ironi~no, e
ednakvo za site.
Realnosta na ~ovekot e takva, ispolneta so nepravdi, a tamu gore, vo Vselenata, nema nered, samo edna
golema, univerzalna simfonija. Na~ulete gi u{ite
vo tivkite no}i koga prazninata ja ispolnuvaat samo
va{ite sopstveni misli i mo`ebi }e ja slu{nete.
... {u{... {u{...
144
Pozdrav od na{iot tim i
o~ekuvajte novi yvezdeni avanturi vo sledniot
broj na dosiejata... i
ne zaboravajte da ja
zapalite knigava otkako }e ja pro~itate (za
sekoj slu~aj).
ASTRONOMSKI
TRO[KI
ASTRONOMIJA ZA NAJMALITE
Tim Tim patuva do Sonceto,
yvezdite i Mese~inata
Si bilo edna{ edno dete, `edno za avanturi i
neistra`eni ne{ta, da odi tamu kade {to nikoj ne bil
pred nego. Toa dete se vikalo Tim Tim i ova e negovata
prikazna.
Tim Tim go sre}ava Bu Bu
Eden ubav son~ev den Tim Tim trgnal na pro{etka.
[totuku pominal pokraj edno golemo drvo koga nekoj
go viknal.
“Tim Tim!” viknal glasot.
“Koj e?” pra{al Tim Tim
“Jas sum!” glasot mu odgovoril i Tim Tim poglednal
nagore, kade {to videl ptica, koja stoela na najvisokata granka od drvoto.
“Kako se vika{?” ja pra{al Tim Tim.
“Se vikam Bu Bu.”
“Kako se iska~i gore?”
“Doletav”
149
“Mo`am li jas da letam?”
“Ne, za{to ti si ~ovek, a ne ptica, no ti mo`e{ da
leta{ so tvoite misli!”
“Mo`e{ li da me nau~i{ kako da letam so mislite?”
vozbudeno zapra{al Tim Tim.
“Da, mo`am! ]e te odnesam so mene na pat do yvezdite
i podaleku!” mu odgovoril Bu Bu.
“Ajde, da odime!”
... i otpatuvaa do Sonceto
“Kade saka{ da odime?” pra{al Bu Bu.
“Sakam da odam do Sonceto!” odgovoril Tim Tim
“Toga{ zatvori gi o~ite i zamisli go. [to gleda{?”
“Gledam golema sjajna `olta topka.”
“Taka e! A, {to ~uvstvuva{?”
“^uvstvuvam toplina!”
“Znae{ li zo{to ti e toplo?”
“Ne.”
“Za{to Sonceto e toplo.”
“Zo{to e toplo?”
“Za da mo`e da gi stopli rastenijata, `ivotnite i
lu|eto, na koi im e potrebna toplinata za da `iveat,
rastat i da bidat sre}ni.”
“Toga{ sakam 1000 Sonca!”
“Toa bi bilo pretoplo, no vsu{nost ti ve}e ima{
1000 i u{te pove}e Sonca.”
150
“Kade?” zapra{al zbuneto Tim Tim.
“Dojdi so mene i }e ti poka`am” mu odgovoril buvot.
... pa do yvezdite i nazad
“Zatvori gi o~ite i zamisli go neboto no}e,” mu
ka`al Bu Bu na Tim Tim.
“Dobro.”
“[to gleda{?”
“Temnica i mnogu mali beli to~ki.”
“Dali znae{ {to se tie to~ki?”
“Yvezdite!”
“To~no.”
Tim Tim toga{ gi otvoril o~ite i videl deka se daleku
od doma.
“Zo{to sme tuka?”
“Zatoa {to sakav da ti gi poka`am tvoite 1000 i pove}e
sonca.”
“Kade se?”
Bu Bu se nasmevnal i na Tim Tim na uvo mu {epnal:
“Toa se yvezdite.”
“Ne, tie se pomali od Sonceto!”
“Toa e zatoa {to se mnogu podaleku od Sonceto.”
“Ne razbiram.”
“Vidi vaka. Stavi ja rakata blisku pred tvoeto lice.
[to gleda{?”
“Ni{to. Samo mojata raka.”
151
“To~no. A, sega oddale~i ja najmnogu {to mo`e{. [to
gleda{?”
“Povtorno mojata raka.”
“No, sega taa e pomala, zarem ne? Osven rakata
mo`e{ da gi vidi{ i drugite raboti.”
“Da!”
“Istoto e so Sonceto. Sonceto e poblisku do nas i
zatoa izgleda pogolemo od drugite yvezdi. Od istata
pri~ina tie ne n$ zagrevaat no}e, kako {to Sonceto
n$ zagreva dewe.”
“Ne razbiram!”
“Lesno e. Koga stoi{ blisku do radijatorot ~uvstvuva{ toplina, neli?”
“Da.”
“A, koga si daleku od nego, ne ja ~uvstvuva{. Isto
taka Sonceto e blisku, poradi {to n$ gree, a yvezdite
se daleku i poradi toa ne mo`e{ da ja po~uvstvuva{
nivnata toplina.”
“A, zo{to Sonceto go nema no}e?”
“Za{to toa no}e spie.”
... kade Tim Tim dozna deka Mese~inata raboti vo
treta smena!?...
“Zo{to toga{ i Mese~inata ne spie no}e?” zapra{al
Tim Tim.
“Za{to taa raboti no}e, a spie dewe,” mu odgovoril
Bu Bu.
“[to raboti?”
152
“Ni dava svetlina i n$ te{i koga se pla{ime od temnicata”
“Toga{ zo{to e ladno no}e?”
“Za{to Mese~inata nema sopstvena svetlina i toplina”
“Toga{ zo{to sveti?”
“Za{to ja odbiva svetlinata {to doa|a od Sonceto”
“Kako?”
“Zamisli deka si vo temna prostorija. Mo`e{ li da
vidi{ ne{to?”
“Ne.”
“Sega zapali go svetloto. [to gleda{?”
“S$”
“To~no. Isto e so Sonceto i so Mese~inata. Sonceto
e lamba koja ja osvetluva Mese~inata, inaku ne bi ja
gledale.”
...no dojde vreme za spiewe
“Toa e tolku ~udno!” ka`al vozbudeno Tim Tim.
“Da, taka e. Svetot e poln so ~udni raboti, koi }e gi
doznae{, samo treba da se istra`uva{. No, za ve~erva
e dovolno, ve}e e docna. Sega treba da odi{ doma, za{to tvoite roditeli se sigurno zagri`eni za tebe.”
“Dobro, }e odam. Mo`e li da se vidime utre?” pra{al
Tim Tim.
“Sekako, utre }e gi posetime galaksiite”
“Super!... No, {to se tie?
“Utre, male~ok, utre...”
153
ASTRONOMSKI RE^NIK
Son~ev sistem
Aa
Apsolutna nula
„Ti si apsolutna nula!” mu viknal roditelot na deteto i puf! Is~eznal.
Vo astronomijata: Temperatura na koja dvi`eweto
na site atomi i molekuli sopira i teloto ne oddava
voop{to toplina. Teoretski se postignuva na 0 stepeni Kelvinovi, ili -273.16 Celziusovi stepeni; prakti~no ne mo`e da se postigne.
Albedo
Si bil eden albino so crna kosa. „Ti ne si Albino”, mu
vikale. „Kako ne sum, koga taka se ~uvstvuvam” im ka`al
i na ju`en pol oti{ol, crn sneg vrne tamu, slu{nal.
Vo astronomijata: Merka za refleksijata od edna
planeta, merena so skala od 0-1. Nula e koga planetata
ja apsorbira celata svetlina koja ja prima i obratno.
Antipodna to~ka
„Nad pod, ili pod pod?” „Kakov pod?” „Antipoden!”
Vo astronomijata: To~ka koja e na sprotivnata strana od planetata. Severniot pol, da re~eme, e antipoden na negoviot ju`en pol.
155
Apoapsis
A Po go pogledna ~udno: “Ne ti ~ini apsisot.” Drugiot
vedna{ se vcrvil, se svrtel i pove}e ne se vratil.
Vo astronomijata: To~ka vo orbita na nekoj objekt
vo koja toj e najblisku do nebesnoto telo okolu koe kru`i. Ako zboruvame za dvi`eweto okolu Zemjata, toga{
se vika perigej, a okolu Sonceto perihel, itn.
Astronomska edinica (AE)
Si bila edna edinica koja sakala dvojka da stane, pa
dru{tvo si na{la.
Vo astronomijata: Sredna oddale~enost pome|u Zemjata i Sonceto. 1 AE = 149,597,870 kilometri.
Astronaut
Makrobiotski restoran vo vselenski brod: „Eden yvezden naut, molam.”
Vo astronomijata: ^ovek koj slu`i kako ~len na posada na vselenski brod. Terminot poteknuva od gr~kite
zborovi „astron” (yvezda) i „nautes” (mornar).
Bb
Bar
Vo bar, na diviot Zapad: „[to }e se napie{ stranecu?” „Eden limon ceden, so mraz” stranecot niz zabi
procedil i site gi zaledil.
Vo astronomijata: Edinica merka na atmosferski
pritisok. Eden bar iznesuva 100.000 paskali.
Bazalt
„Ako ve}e svirite metal, zbogatete go so malku magnezium” se obra}a nutricionist na metalci koi bledo
go gledaat.
156
Vo astronomijata: Generalen termin koj se odnesuva na temni karpi sostaveni od minerali bogati so
`elezo i magnezium.
Binaren sistem (dvoen sistem)
Bina i Ren se nerazdelni, iako se nesoodvetni, kako
lutina na scena.
Vo astronomijata: Sistem sostaven od dva objekti
vo vselenata koi se blisku i nivnata sila na gravitacija predizvikuva da orbitiraat okolu zaedni~ki
centar na masa.
Vv
Vulkan
Jupiter taman se podgotvuval da spr`i edno smrtno
bitie so molwa, koga rakata - prazna!? „Ah, toj Vulkan,
pak docni so isporaka,” promrmorel Jupiter nezadovolno.
Vo astronomijata: Vulkan e otvor vo povr{inata na
korata na Zemjata, koj dozvoluva toplata magma, pepel
i gasovi da izlezat od prostorot pod povr{inata. Vulkan e, isto taka, i rimskiot bog na ognot, povrzan so
gr~kiot Hefest, bogot koj izrabotuval oru`je i oklopi
za heroite, kako i molwite za Jupiter.
Gg
Golemata eksplozija (Big beng)
„Sakam Nobelova nagrada!” „Ajde, eksplozija da
vidam!” odgovaraat Nobelovite naslednici.
Vo astronomijata: Spored teorijata na golemata
eksplozija vselenata e nastanata od edna to~ka vo
157
prostor-vremeto, nare~ena singularitet, za vreme na
kataklizmi~na eksplozija pred 13.7 milijardi godini. Kako posledica na toa vselenata s$ u{te se {iri.
Galileevi sateliti (mese~ini)
„Galileo... Galileo... Galileeeej!” „Da!” se pojavil
Galileo na prozorecot, koga kamen „Tup!” Po glava.
„Ah, tie geocentri~ari,” izustil toj niz zabi i na
naukata se vratil.
Vo astronomijata: Imeto na ~etirite najgolemi mese~ini na Jupiter, Io, Evropa, Ganimed i Kalisto. Tie bile
otkrieni nezavisno od Galileo Galilej i Simon Marius.
Geocentrizam
Geokomentator: „I, kakov centar{ut, dragi gleda~i!
Pravo vo univerzalniot gol!”
Vo astronomijata: Geocentri~en model ili Ptolomeev svetogled spored koj Zemjata e centarot na univerzumot i site drugi objekti kru`at okolu nea.
Dd
Doplerov efekt
Dopler se dodvoruva: „[to se srami{ Bela, se zacrveni cela. Dojdi poblisku, kade si daleku?” „Ne, ne,
podobro mi e crvena, otkolku sina.”
Vo astronomijata: Fenomen vo koj frekvencijata
na branot (zvukot, svetlinata i sl.) zavisi od brzina
i nasoka na dvi`ewe vo odnos na nabquduva~ot. Frekvencijata se zgolemuva so oddale~uvawe, a se namaluva
so dobli`uvawe. Astronomite go koristat ovoj efekt
za da ja odredat brzinata so koja drugite galaksii i
yvezdi se oddale~uvaat (toga{ se javuva t.n. crveno po158
mestuvawe) ili se dobli`uvaat (sino pomestuvawe)
vo odnos na nas.
Ee
Elektromagnetski spektar
Wutn poglednal niz prizmata i vo toj moment pred
nego pominala negovata mlada i privle~na sluginka,
a toj ni da ja pogledne, samo vo prizmata gleda i, kako
dete, na boi~ki {areni se raduva.
Vo astronomijata: Celiot opseg na razli~ni vidovi branovi dol`ini na elektromagnetskoto zra~ewe
vklu~uvaj}i gi gama i iks branovite, ultravioletovite, vidlivata svetlina, infracrvenite i radio
branovite.
Elipsa
Vo svetot na kru`nicite: “Si bila edna elipsa, koja
jajce ja vikale, a taa od maka se skr{ila.”
Vo astronomijata: Ovalna forma. Johan Kepler
otkril deka orbitite na planetite se elipsoidni, a
ne kru`ni.
Brzina na osloboduvawe
„Da se oslobodime?” „Oslobodi nè!” „Ne nè oslobodi...”
Vo astronomijata: Brzina potrebna za eden objekt da
se oslobodi od gravitaciskata sila na drug objekt.
Zz
Zvuk
Najneprakti~nata vest na denot: „Na Merkur mo`ete
da pcuete kolku sakate, nikoj ne mo`e da ve ~ue!” „Pa
zo{to da pcujam toga{?”
159
Vo astronomijata: Zvuk e niza od mehani~ki sobirawa i izdol`uvawa na branovi, t.e. promeni vo pritisokot koi se prenesuvaat preku razli~ni mediumi
(cvrst predmet, te~nost ili gas, no ne i vakuum). Ako
edno nebesno telo nema atmosfera, poradi postoeweto na vakuumot, zvukot tamu, kako i vo otvorenata vselena, ne mo`e da se prenesuva.
Zemjolika planeta (Terestrijalna planeta)
Babi gledaat vnu~e: „Li~i prili~no, priznavam li~no.” „Navistina, slika i prilika.” „No, vika, rika i
sekade se pika.” „Da, toa ne e li~no, prili~no.”
Vo astronomijata: Ime koe se odnesuva na planetite koi se glavno sostaveni od silikatni karpi (Zemjata e gradena od 95% silikati). Tuka spa|aat Merkur,
Venera, Mars i xuxestata planeta Ceres.
Zenit
„Vo zenitot na mladosta da bev, pravo vo zenitot }e
te frlev,” mu re~e eden stare` na eden mlade`.
Vo astronomijata: Op{to zemeno, to~ka koja se nao|a
direktno „nad” nabquduva~ot, ili nasoka koja upatuva
direktno nagore.
Yy
Yvezda
Eden pro~uen astronom edna{ poglednal kon yvezdite i rekol: „Astronom sum, zakon na yvezdite im
davam so mojot um!” A drug, pomalku popularen kolega,
zaklu~il: „Ne, tie se tvojot zakon, a ti niven |akon.”
Vo astronomijata: Masivni, svete~ki topki od
plazma koi gi odr`uva silata na gravitacijata. ^ove160
kot otsekoga{ se interesiral za yvezdite. Najstarite
karti na yvezdenoto nebo se od Egipet 1,534 g. p.n.e. a prviot katalog na yvezdi e od gr~kiot astronom Aristil
od 300 g. p.n.e. Islamskite astronomi im dale imiwa
na mnogu yvezdi koi se vo upotreba i denes. I imeto na
profesijata astronom e izvedeno od terminot “yvezda”
(vo prevod od gr~ki zna~i „zakonot na yvezdite”).
Ii
Inklinacija (nakosenost)
„Mnogu si mi inkliniran denes,” zagri`eno ka`al gdin Klinski. „Ne me inkriminiraj!” odgovoril grubo
g-din Krimski.
Vo astronomijata: Merka na kosinata na orbitalnata ramnina vo odnos na ramninata na dvi`eweto.
Jj
Jupiterov tip planeta (gasovit xin)
Bar, vo sosedstvoto na Jupiter: Eden gasen xin vlegol vo bar i xin tonik nara~al. „Ve}e e pod gas, a u{te
bara,” prokomentiral eden asteroid.
Vo astronomijata: ^etirite nadvore{ni gasoviti
planeti: Jupiter, Saturn, Uran i Neptun.
Kk
Kondriti
Majka planeta na sin satelit: „Zavrzi si gi kondritite, }e padne{.”
Vo astronomijata: Mali meteoriti koi ne nastanale od pogolemo telo, tuku vo raniot Son~ev sistem,
161
so grupirawe na razli~ni vidovi pra{ina i mali
par~iwa materijal.
Koma
Eden ~ovek sonuval deka leta, a tie odozdola mu vikale deka ne leta. „Pa, letam!” „Si gi ra{iril kriljata
kako yvezdena paleta!”
Vo astronomijata: Sferi~en oblak od materijal
(gas) koj ja opkru`uva glavata na kometata koga taa se
dobli`uva do Sonceto.
Konjunkcija
„Begaj od drugite deca, }e fati{ kowuktivitis,” mu
ka`ala edna kobila na svoeto sin~e.
Vo astronomijata: Nastan koj se slu~uva koga dva
ili pove}e objekti se gledaat blisku na neboto (no vo
realnosta ne se).
Krater
Kartaro{ki razgovor: „Karter, }e se karame?” „Ne,
Krater, }e se kartame.”
Vo astronomijata: Vdlabnuvawe vo povr{inata od
nebesno telo predizvikano od udar na meteroid ili
asteroid.
Ll
Luminozitet
„Za podobra luminoznost se prepora~uva sogoruvawe
pogolemo koli~estvo helium,” od „Prira~nikot za
yvezdi vo razvoj”.
Vo astronomijata: Koli~estvo svetlina emitirana
od yvezda.
162
Mm
Mal objekt od Son~eviot sistem (SSSB)
Postrojuvawe na svetovi: „Site od SSSR vo desnata
kolona. Tie od SSSB, napred mar{!”
Vo astronomijata: Termin definiran vo 2006
od Internacionalnata astronomska unija (IAU) za
objekti od Son~eviot sistem koi ne se planeti, nitu
xuxesti planeti.
Meteoroid
Metafizi~ko trik-pra{awe: „Eden, dva, tri vo edno,
a ne e edno! [to e?”
Vo astronomijata: Cvrst objekt so golemina zna~ajno
pomala od asteroid i pogolema od atom, koj se dvi`i vo
interplanetarniot prostor. Koga navleguva vo atmosferata (i se gleda kako bela traga) toga{ se narekuva
meteor, a meteorit e del od meteroid koj go pre`iveal
patot do povr{inata.
Nn
Naklonetost na oska
Umetnikot ka~ketot go nakrivil i slika naslikal.
„Kakva slika kriva!” rekol narodot. „Koj vi e kriv, koga
vie ste krivi, pa taka gledate”, odgovoril slikarot.
Vo astronomijata: Agolot pod koj e nakrivena oskata na rotacija na planetata vo odnos na (ramninata
na) orbitata na planetata. Na Zemjata, kako i na drugite planeti, ovoj naklon e odgovoren za godi{nite
vremiwa.
163
Ww
Wutn
Rabotnici vo nebrano: „Wuton, na pomo{! Ova te`i
eden ton!” a nau~nikot samo promrmoruva za sebe: “Wutn
se vikam...” i rabotnicite gi ostava sami na sebe.
Vo astronomijata: Edinica za sila (koli~estvo
sila potrebna da se zabrza masa od 1 kg za 1 metar vo
sekunda). Imenuvana spored Ser Isak Wutn, britanski fizi~ar (me|u drugoto) i eden od najzna~ajnite
lu|e vo istorijata na ~ove{tvoto i naukata.
Oo
Orbita
„Daj oslabni malku, ne mo`am da te zaobikolam,” & rekol
g-din Obi, na g-|a Kolka, a ovaa, opravdano, se navredila.
Vo astronomijata: Patekata po koja eden objekt se
dvi`i okolu drug, pomasiven.
Oska (Axis)
G-din Vosok slu{al muzika Ska, a osa mu se nas’skala
i go kasnala vo oska. „Saka{ kokos za bolnata oska?”
„Me kasna do koska na oska!” toj ofka, pufka, se tufka
i mu fufka.
Vo astronomijata: Imaginarna linija niz centarot
na rotacija na eden objekt
Pp
Prividna magnituda
G-din Privid mi privika, prili~no. „Toa e primitivno”, primetiv jas, pri {to mi pristude, pa se
164
pritaiv. A toj, kako prilog mi raska`a prikazna za
G-din Prizrak koj se pricvrstil prirodno na eden
~ovek. „Toa e prisilno pripojuvawe!” zabele`av jas, a
toj prinese: „Ne, prijatno pritajuvawe.”
Vo astronomijata: Prividen sjaj na objekt na neboto
kakov {to go gleda nabquduva~ od Zemjata.
Parsek
„Kakov sek, par ekselans!” go pofalil {efot gotva~ot, a ovoj vresnal i so no` go napadnal. Nekoi lu|e
ne trpat pofalbi.
Vo astronomijata: 1 parsek = 3,26 svetlosni godini
(31 milion milioni kilometri). Najbliskata yvezda
do Sonceto (Proksima Kentauri) e na oddale~enost od
1,295 parseci.
Periapsis
Doma}inka so Sizifov kompleks i ‘rbetni problemi: „Peri, pa su{i, pa peri, pa su{i... nema kraj...me
skina apsisot!”
Vo astronomijata: To~ka vo orbitata na nekoj objekt
vo koja toj e najblisku do nebesnoto telo okolu koe kru`i. Ako zboruvame za dvi`eweto okolu Zemjata, toga{
se vika perigej, a okolu Sonceto perihel, itn.
Perturbacija
„Ne me perturbiraj, gleda{ deka perspiriram, de
permutiraj se malku!” ka`al eden mutant na drug.
Vo astronomijata: Se koristi da se opi{e dvi`eweto na nebesno telo pod gravitacioni vlijanija od
pove}e drugi nebesni tela.
165
Planeta
Si bila edna planeta so plan da kru`i okolu yvezda.
I dodeka taa planirala, yvezdata ja fatila.
Vo astronomijata: Nebesno telo koi orbitira okolu
yvezda i e dovolno masivno da bide sferi~no (pod vlijanie na sopstvenata gravitacija), no ne e dovolno masivno da predizvika termonuklearna fuzija i go „ras~istilo” regionot okolu sebesi od planetezimali.
Planeti vo Son~eviot sistem
Nagradno pra{awe: „Edna porane{na planeta stanala xuxesta planeta, a ne se smalila. Kako?”
Vo astronomijata: Spored Internacionalnata astronomska unija (IAU): nebesno telo koe orbitira okolu
Sonceto, ima dovolna masa da bide vo hidrostati~ka
ramnote`a (ima re~isi kru`na forma) i ja „ras~istilo okolinata” okolu negovata orbita.
Planetezimal
„Kolku e eden decimal od planeta?” pra{ala u~itelkata. „Planetezimal!” odgovoril u~enikot.
Vo astronomijata: Cvrsti nebesni objekti, za koi
se pretpostavuva deka postoele vo protoplanetarniot
disk, od koi nastanale planetite.
Protoplanetaren disk
Vremenska prognoza za protoplanetarni diskovi: „Vo
idninata o~ekuvajte son~evo vreme so povremeni meteorski vrne`i.”
Vo astronomijata: Kru`en disk od gust gas koj rotira okolu novoformirana yvezda.
166
Rr
Rezonanten TNO (trans-Neptunov objekt)
Rezonanten TNO kritikuva klasi~en: „Ti ne rezonira{ rezonantno, misli{ ednoli~no.”
Vo astronomijata: Objekt vo glavna orbitalna rezonanca so Neptun. Orbitalnite periodi na takvite
objekti se vo odnos so periodot na Neptun pr: 1:2, 2:3
itn.
Retrogradno
„Retro e vo moda otkako nema novi idei,” ka`al talka~ot Xetro Tal i povtorno odlutal.
Vo astronomijata: Rotacija ili orbitalno dvi`ewe na nebesen objekt vo sprotivna nasoka vo odnos na
pove}eto nebesni objekti od toj sistem.
Ss
Satelit
Eden satelit se `ali na drug. „Napolniv ~etiri milioni godini, a tatko mi u{te ne me pu{ta da vozam sam.”
Vo astronomijata: Prirodno ili ve{ta~ko telo koe
kru`i okolu drugo nebesno telo.
Svetlinska godina (LY)
Si bila edna svetlina koja ne miruvala, tuku samo
patuvala. Se pla{ela deka ako sopre }e is~ezne. I vo
pravo bila!
Vo astronomijata: Rastojanie koe svetlinata go pominuva za edna godina (vo vakuum), so brzina od 300,000
kilometri vo sekunda; 1 svetlinska godina e ednakva
na 1013km ili 63,240 AE (astronomski edinici).
167
Tt
Tektit
Dve ribi si ka`uvaat crne~ki {egi: „Tetka ti e bavna kako kit!” „A tvojata tetka e tolku debela {to koga
zboruva na zabite & se talo`i tektit!”
Vo astronomijata: Prirodno staklo sozdadeno so
udar od golem meteorit na povr{inata na Zemjata.
Uu
Univerzalno vreme (Koordinirano univerzalno vreme)
Si bil eden ^as, potoa dojdoa dvajca, pa trojca, i taka
koga ot~uka 12, site 78 du{i se razotidoa.
Vo astronomijata: Standard baziran na Internacionalnoto atomsko vreme (International Atomic Time TAI) so prestapni sekundi za da se nadomesti docneweto predizvikano od zabavenata rotacija na Zemjata.
Ff
Fuzija (Nuklearna fuzija)
G-din Fuz, oti{ol na bal i vratarot ~udno go poglednal. „[to gleda ovoj?”, se ~udel, koga vnatre isto. Toj
se gleda, oblekata ~ista. „[to e problemot?” pra{al
eden drug nukleus, koga toj mu veli: „Ima{ na grbot
zalepen Fuz”. „Kakov kur{luz!”
Vo astronomijata: Proces vo koj atomskite jadra se
spojuvaat i osloboduvaat ogromno koli~estvo energija. Ovoj proces se slu~uva vo yvezdite, kade {to vodorodot se fuzira vo helium. Oslobodenata energija e
pri~inata za sjajot na yvezdite.
168
Hh
Heliocentrizam
„Amon Ra, ti se poklonuvame i pokloni ti nosime.”
„[to e ova!? Pa, minatata godina dobiv velosiped!”
Sve{tenicite se poglednuvaat vo nebrano. „Neli vi
ka`av deka sakam rolerki!”, prsnal Ra vo pla~ i istr~al od hramot.
Vo astronomijata: Veruvawe deka Sonceto e vo
centarot na Son~eviot sistem, odnosno univerzumot.
(vidi: “Geocentrizam”)
Hilova sfera (sfera na Hil)
Ma~itel na ma~enik: „Sega si vo mojata sfera!” „No,
mojot duh e vo nebesnata sfera,” odgovoril pobedonosno ma~enikot.
Vo astronomijata: Region (gravitaciona sfera) vo koj
pogolemo nebesno telo privlekuva pomalo nebesno telo.
Cc
Celestijalen
Dvajca, pod yvezdeno nebo: „Nebesna ubavina.” „More
raj!” „Vo skafander i plivaj!” „Kako yvezden mornar.”
Vo astronomijata: Se koristi koga se opi{uva
ne{to povrzano so neboto (vselenata). Poteknuva od
zborot „nebesen, rajski”
^~
^esti~ki prav (Космички прав)
Dva stapa razgovaraat. „]e te storam prav!” „Ispraven sum, blagodaram.”
169
Vo astronomijata: Koga go koristat ovoj termin
astronomite ne mislat na pravot kakov {to go imame
doma, tuku mnogu pomali ~esti~ki koi se sostaveni
od jaglerod ili silikati. Toj predizvikuva pojava na
temni oblasti vo galaksiite.
Xx
Xuxesta planeta
Nepristoen gostin na~ekuva xuxesta planeta na
samo: „Kade ti se drugite {est drugar~iwa?”
Vo astronomijata: Spored definicijata na Internacionalnata astronomska unija (IAU), xuxesta planeta e nebesno telo koe orbitira okolu Sonceto i e
dovolno masivno da bide sferi~no (poradi sopstvenata gravitacija), no ne go ras~istilo regionot od
planetezimali i ne e satelit.
[{
[varc{ildov radius
„Ej, [varci, kolku mo`e{ da krene{ na ben~?” „Vo
najdobrite denovi, 245-ka.” Drugiot se vrti i vika:
„Ete ja granicata na [varci!”
Vo astronomijata: Radius na „horizontot na slu~uvawa” (granica na prostor-vremeto) na crna dupka
zad koj ne mo`e da izleze nikakov oblik na materija
ili energija.
170
[varc{ildoviot radius,
poka`uva do kade se
rasprostranuva
Bele{ka za avtorot
Branko Prqa e roden vo Saraevo vo 1977 godina.
Od 1990 godina `ivee i raboti vo Skopje.
Osnova~ e na edinstveniot elektronski konkurs za literatura vo Makedonija, Elektrolit i na nezavisnata
organizacija za Kreativen aktivizam preku parodija,
kritika i alegorija, Kapka.
Ima objavuvano vo zemjava i vo stranstvo.
Objaveni zbirki raskazi:
Za s­ekogo po ne{to, za nekogo ni{to, 2003
Ves­ti vo zemjata na ~­udata, 2005
Parite s­e otepuva~­ka, 2006
Ves­ti od podrumot na baba mi, 2007
kontakt:
[email protected]
Bele{ka za avtorot na crte`ite
Vladimir Luka{ (1978) e vizuelen umetnik,
muzi~ar i performans-maestro od Skopje.
Ima u~estvuvano na mnogu izlo`bi i performansi.
^len e na umetni~kata muzi~ka grupa “Svira~iwa”.
kontakt:
[email protected]
Download

Untitled