Ministerstvo za
zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na
Republika Makedonija
COOPERAZIONE
I T A L I A N A
Ministry of Foreign Affairs
Italy
PRIRA^NIK ZA INTEGRALNO PROIZVODSTVO NA
CRE[A
Proekt:
UNAPREDUVAWE NA PROIZVODSTVOTO NA ZELEN^UK,
OVO[JE I VINOVA LOZA PREKU SISTEM NA [email protected]
ZEMJODELSKO PROIZVODSTVO VO 5 BALKANSKI ZEMJI
(Italijanski Zakon 84/2001)
2005
CIHEAM - IAM Bari
EKSPERTSKA GRUPA
Br.
Ime i prezime
1
Prof.d-r Stanislava Lazarevska Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana,Skopje
Doc. d-r Slobodan Banxo
JNU Zemjodelski institut,
Skopje
Doc. d-r Rade Rusevski
JNU Zemjodelski institut,
Skopje
Doc. d-r Marjan Kiprijanovski
Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana,Skopje
D-r Du{ko Mukaetov
JNU Zemjodelski institut,
Skopje
Doc. d-r Marina Stojanova
Fakultet za zemjodelski nauki
i hrana,Skopje
In`. agr. Viktor \amovski
JNU Zemjodelski institut,
2
3
4
5
6
7
INSTITUCIJA
Ohrid - cre{a
347
[email protected]
1.
2.
2.1.
2.1.1.
2.1.2.
2.2.
3.
4.
4.1.
5.
5.1.
6.
6.1.
6.2.
6.3.
6.4.
6.5.
6.6.
6.7.
6.7.1.
6.7.2.
6.7.3.
6.8.
7.
8.
9.
10.
11.
Voved
Preduslovi
Pedoklimatski barawa na kulturata
Po~veni parametri
Klimatski parametri
Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Izbor na saden materijal
Izbor na podlogi
Opis na predlo`enite podlogi
Izbor na sorti
Predlog sortna lista
Tehniki na odgleduvawe
Pred kulturi
Odr`uvawe na po~vata
Podignuvawe na nasadot
Rastojanie na sadewe
Sistem na odgleduvawe
Obrabotka na po~vata
\ubrewe
\ubrewe pred podignuvawe na nasadot
\ubrewe za vreme na formirawe na nasadot
\ubrewe na roden nasad
Navodnuvawe
Regulatori na porastot
Berba
Generalni principi na integralnata za{tita
Integralna za{tita na cre{a
Za{tita od pleveli
349
349
349
350
350
350
351
351
351
352
353
353
353
353
354
354
354
355
355
355
356
356
357
357
357
359
361
367
Ohrid - cre{a
349
1. VOVED
Ovoj dokument e namenet za proizvoditelite na cre{i i za drugite
u~esnici koi rabotat vo ovoj sektor. Kriteriumite koi treba da se zemat
predvid i da se primenat se dadeni podolu so cel da se obezbedi "integralno
proizvodstvo" na cre{a. Integralnoto proizvodstvo e visoko-kvaliteten
proizvodstven metod vo koj prioritet se ekolo{ko-pobezbedni tehniki na
odgleduvawe i minimalizirawe na upotrebata na sinteti~ki hemikalii za
da se zgolemi bezbednosta vo pogled na zdravjeto na ~ovekot i na okolinata.
Se bazira na tehnikite (biolo{ki, genetski, agrotehni~ki,
fitopatolo{ki i dr.) koi go podobruvaat prirodniot balans na nasadot i go
zgolemuvaat kvalitetot na proizvodstvoto. Poradi ovie pri~ini
implementacijata na ovoj protokol bara involvirawe na stru~ni lica koi
}e prepora~aat primena na najpogodni na~ini i tehniki na odgleduvawe.
Protokolot e dinami~en instrument {to mora godi{no da se a`urira, da
se osovremenuva vrz baza na iskustvoto i na novinite vo sortite, da se
kontroliraat fiziolo{kite naru{uvawa (dvete vo pogled na proizvodite
i proizvodnite strategii) i da se sledat potrebite na pazarot.
2. PREDUSLOVI
Pred podigawe nov ovo{en nasad, osobeno od cre{a, treba da se zemat
predvid slednive preduslovi:
! uslovite na odgleduvawe;
! organizacija na nasadot;
! tehni~ki i logisti~ki faktori (pazar na ovo{je i na zelen~uk,
ladilnici, transportni edinici, i.t.n);
! tehni~ka struktura za poddr{ka i pomo{.
Site ovie parametri ja so~inuvaat strukata na oblasta za odgleduvawe na
dadenite vidovi.
2.1. Pedoklimatski barawa na kulturata
Uspe{noto odgleduvawe na cre{ata zavisi od:
raspolo`livost na pogodni po~vi;
! temperaturniot re`im na lokacijata.
!
350
Ohrid - cre{a
2.1.1. Po~veni parametri
Dlabo~ina na po~va:
Dreniranost:
Mehani~ki sostav:
pH:
Elektri~na sprovodlivost:
Solenost:
najmalku od 80/100 cm
dobra, so brzo istekuvawe na
povr{inskite vodi
da se izbegnuvaat te{ki i vla`ni po~vi so
slaba vodopropustlivost
me|u 6.5-8.0
pod 2.2 mS/cm
pod 2 g/l
Nasadite od cre{i treba da se oddale~eni minimum 500 m od deponiite.
2.1.2. Klimatski parametri
Minimalni temperaturi:
da se izbegnuvaat lokacii na koi ima
opasnost od izmrznuvawe
Relativna vla`nost:
da se izbegnuvaat lokacii so visoka
relativna vla`nost
Vrne`i:
da se izbegnuvaat lokacii so visoki
vrne`i vo vreme na cvetaweto i na
zreeweto na plodovite
Prepora~livo e da se postavat agrometeorolo{ki stanici za
registrirawe i bele`ewe na podatocite {to se odnesuvaat na vrne`ite, na
temperaturata i na relativnata vla`nost i/ili da se konsultiraat
meteorolo{ki izve{tai.
2.2. Odr`uvawe na prirodniot agroekosistem
Se prepora~uva primena na merki bezbedni za prirodnata sredina.
Prepora~livo e da se primeni najmalku eden parametar od slednive:
! upotreba na korisni insekti (direktna biolo{ka kontrola);
! odr`uvawe na nekultivirani povr{ini (najmalku 3% od povr{inata
na nasadot) kako zasolni{te na korisnite insekti;
! zasaduvawe na `iva ograda;
! postavuvawe na gnezda ili na drugi zasolni{ta za korisnite insekti.
Ohrid - cre{a
351
3. IZBOR NA SADEN MATERIJAL
[email protected] MERKI
Za saden materijal pri podignuvawe na nasad od cre{a mora da se koristi
sertificiran saden materijal, podlogi, kalem-granki i sadniciproizvedeni vo ramkite na nacionalnata sertifikaciona programa za
proizvodstvo na saden materijal koja e vo izgotvitelna faza.
Koristewe na saden materijal od sopstveno proizvodstvo ne e dozvoleno.
Zatoa kalemeweto i prekalemuvaweto na prethodno nasadeni podlogi ili
ovo{ki e zabraneto vo otsustvo na dokument so koj se potvrduva potekloto
na podlogite i kalem- grankite.
Upotrebata na saden materijal dobien so molekularno-in`enerski
tehniki (genetski modificirani organizmi) e zabraneta.
4. IZBOR NA PODLOGI
Izborot na podlogite e vo zavisnost od:
vidot;
! adaptacijata na po~venite uslovi;
! osobinite na rastenieto
Podlogite koi treba da se koristat se slednive:
- Prunus Mahaleb (Magriva);
- Prunis Avium (Diva cre{a)
- Gizela 5
!
Dozvolena e upotreba i na drugite podlogi za cre{a.
4.1. Opis na predlo~enite podlogi
Prunus Mahaleb (Magriva)
Edna od najrasprostranetite podlogi za cre{a. Dava pomali ovo{ki vo
odnos na divata cre{a, {to e prednost pri berbata. Kako podloga se
odlikuva so golema otpornost na su{a i var, dobro se razviva na siroma{ni
i na skeletni po~vi. Pogodna e za glinesti po£vi. Tolerantna na Phytophtora
spp.
352
Ohrid - cre{a
Prunus avium (Diva cre{a)
Ima dobar afinitet so site sorti cre{i i dava golemi i pove}egodi{ni
ovo{ki. Kako negativna osobina se smeta nejzinata golema bujnost. Divata
cre{a kako podloga ne podnesuva te{ki i vla`ni po~vi kade {to strada od
ausfikcija, verticilium i drugi zaboluvawa na korenoviot sistem {to
doveduvaat do brzo uginuvawe na ovo{kata
Gizela 5
Slabo bujna podloga.Se prepora£uva za gusti nasadi i po£vi koi se
navodnuvaat. Dava odli|ni prinosi. Karakteristi£no e deka ovo{kite
kalemeni na ovaa podloga rano vleguvaat vo rod.
5. IZBOR NA SORTI
PREPORA^ANI MERKI
Izborot na sortata e klu~en faktor za postignuvawe dobar
kvalitativen standard na proizvodstvoto.
Pri izborot na sortata treba da se zemat
predvid slednive
karakteristiki:
! prinosot,
! organolepti~kite karakteristiki,
! goleminata na plodovite,
! pogodnost na plodovite pri manipulacija i pakuvawe,
! vremeto na cvetawe i na zreewe,
! ~uvstvitelnosta na bolesti i na {tetnici.
Kvalitetot na plodovite i tolerancijata/otpornosta na bolestite i na
{tetnicite se prioritetni pri izborot na sortata.
Pri podignuvaweto na nasad od cre{a mora da se vnimava pridru`nata
sorta (odnosno opra{uva~ite) da ne e pod 15% od vkupniot broj ovo{ni
rastenija.
Sega{noto cre{ovo proizvodstvo poddr`uva pove}e sortni nasadi so
razli~ni sorti vo sekoj razli~en red. Me|usebnoto opra{uvawe na
ovo{kite e podobreno koga kompatibilnite sorti se nasadeni vo
neprekinati redovi.
Za pravilno opra{uvawe, koe e so pomo{ na insektite kaj cre{ata, se
prepora~uva upotreba/postavuvawe na 3-5 sandaci so p~eli na ha slu~ajno
rasporedeleni vo nasadot.
353
Ohrid - cre{a
5.1. Predlog sortna lista
Predlog -sortna lisata za cre{a
Vreme na zreewe vo odnos na „Rana Burlatova”
Sorta
Early Burlat (Rana Burlatova )
Van (Van)
Bing (Bing)
Stella (Stela)
Sumburst (Sambrst)
Drogan’s Yellow (Droganova `olta)
Ohridska crna (Ohridska crna)
Lambert (Lambert)
Germesdorfer (Germesdorfska)
Lapins (Lapins)
Broj na denovi vo odnos na
Rana Burlatova
0
+18
+18
+18
+19
+20
+20
+22
+23
+24
6. TEHNIKI NA ODGLEDUVAWE
6.1. Pred kulturi
PREPORA^ANI MERKI
Na cre{ovite nasadi treba da im prethodat trevesti rastenija najmalku
3-5 godini. Ova ovozmo`uva po~vata da se odmori i ja spre~uva pojavata na
po~venite patogeni. Po~vite koi prethodno bile zasadeni so ovo{ni
rastenija se prepora~uva da bidat provereni od prisustvo na korenovi
gnie`i, osobeno od Armillaria mellea i Rosellina necatrix.
[email protected] MERKI
Zabraneto e podignuvawe na cre{ov nasad na povr{ini koi prethodno
bile pod ovo{ni rastenija, a istite ne se odmoreni nad 2 godini.
6.2. Odr`uvawe na po~vata
PREPORA^ANI MERKI
Odr`uvaweto na po~vata treba da e vo soglasnost so pravilnoto
iskoristuvawe na vodnite resursi, so {to bi se spre~ilo zadr`uvaweto na
vodata, gu{ewe na korenot i spre~uvawe na erozijata.
354
Ohrid - cre{a
6.3. Podignuvawe na nasadot
PREPORA^ANI MERKI
So cel da se podobri priemot na rastenijata, se prepora~uva istite da se
nasadat vo tekot na esenta-kraj na zimata.
Po~vata ne treba da bide premnogu vla`na, osobeno ako e glinesta. Se
prepora~uva vedna{ po samoto sadewe na sadnicite tie da se navadat.
Dlabo~inata na sadewe treba sekoga{ da e vo korelacija so goleminata
na korenot. Spojnoto mesto treba sekoga{ da bide nad povr{inata na
po~vata
6.4. Rastojanie na sadewe
PREPORA^ANI MERKI
Rastojanieto na sadewe zavisi od:
! sistemot na odgleduvawe;
! osobinite na sortata i na podlogata;
! plodnosta na po~vata;
! tehnikata na odgleduvawe.
Treba da se zeme predvid organizacijata na farmata i raspolo`livite
zemjodelski ma{ini.
[email protected] MERKI
So cel da se obezbedi visoko kvalitetno proizvodstvo rastojanieto na
sadewe ne smee da pre~ekori:
! 500 sadnici/ha za nasadi koi ne se navodnuvaat,
! 625 sadnici/ha za nasadi koi se navodnuvaat,
! 1000 sadnici/ha pri upotreba na slabo bujni podlogi.
6.5. Sistem na odgleduvawe
[email protected] MERKI
Predlo`en sistem na odgleduvawe e sloboden `bun so visina na steblo
me|u 40 i 60 cm.
Ohrid - cre{a
355
6.6. Obrabotka na po~vata
PREPORA^ANI MERKI
Plitkata obrabotka na po~vata se prepora~uva za da se spre~i
o{tetuvawe i pravewe rani na korenoviot sistem {to gi favoriziraat
infekciite nastanati od po~venite patogeni organizmi.
Se prepora~uva zatrevuvawe na me|uredniot prostor (so prirodnata ili
ve{ta~ka trevna vegetacija) i negovo odr`uvawe so mul~irawe.
6.7. \ubrewe
[email protected] MERKI
Pravilniot plan na |ubrewe se vospostavuva po fizi~kite i hemiskite
po~veni analizi. Obvrzuva~ki e da se napravat preliminarni po~veni
analizi za sekoja homogena zaona na nasadot.
Analizite mora da se povtoruvaat/izvr{at sekoi pet godini. Vo sekoja
analiza treba da se ispitaat slednive parametri:
! mehani~ki sostav,
! organska materija,
! pH,
! elektri~na sprovodlivost,
! mikro i makroelementi,
! natrium.
Planot na |ubrewe treba da se vospostavi so pomo{na stru~ni lica
zemaj}i gi predvid po~venite analizi i potrebite na rastenieto.
6.7.1. \ubrewe pred podignuvawe na nasadot
PREPORA^ANI MERKI
Pred podignuvawe na nasadot prepora~livo e da se dodade 40-60 t/ha arsko
|ubre, fosforni i kaliumovi |ubriva.
[email protected] MERKI
Azotnite |ubriva ne smeat da se dodavaat pred podignuvaweto na nasadot
356
Ohrid - cre{a
6.7.2. \ubrewe za vreme na formirawe na nasadot
PREPORA^ANI MERKI
Vo prvata godina na nasadot |ubreweto treba da bide locirano vo redot.
[email protected] MERKI
Za da se namali rizikot od {teti, |ubreweto so azot treba da se izveduva
vo pove}e navrati ne pominuvaj}i go koli~estvoto od 40-60 kg/ha.
6.7.3. \ubrewe na roden nasad
PREPORA^ANI MERKI
Se prepora~uva obezbeduvawe organska materija, kako preku arsko |ubre
taka i preku dodavawe na organski minerali, koi ja zgolemuvaat azotnata
komponenta vo po~vata, ja podobruvaat strukturata na istata i go
spre~uvaat zamoruvaweto na po~vata.
[email protected] MERKI
\ubrivata mora da se dodavaat vrz osnova na razvojniot stadium na
rastenijata, nivnata produktivnost i vremeto na zreewe.
Fosfornite i kaliumovite |ubriva mora da se dodadat naesen.
Ako nasadot se navodnuva azotot treba da se dodava:
! 50% za vreme na bujniot rast,
! 30% vedna{ po berbata na plodovite,
! 20% na krajot na letoto.
Ovoj plan na |ubrewe ovozmo`uva dobra dostapnost na mineralnite
materii vo kriti~nite periodi, osobeno vo periodot na diferencijacija
na cvetnite pupki.
\ubreweto mora da bide vospostaveno vrz baza na reonot na proizvodstvo
zemaj}i predvid deka maksimalniite vrednosti se:
! 130-160 kg/ha azot,
! 60-90 kg/ha fosfor,
! 170-210 kg/ha kalium.
Ovie vrednosti treba da se reduciraat za 20% vo slu~aj na
fertiligacija.
Ohrid - cre{a
357
6.8. Navodnuvawe
PREPORA^ANI MERKI
Sezonskata prose~na potreba za navodnuvawe e 1500-2000 m3/ha.
Navodnuvaweto po metodot kapka po kapka e prepora~livo so {to se
obezbeduva postojano navodnuvawe na rastenijata i se za{teduva voda.
So cel polesno i posigurno da se zadovolat rastenijata so voda se
prepora~uva navodnuvawe so kratki intervali i mali volumeni na voda.
Navodnuvaweto treba da se izveduva vo kriti~nite periodi, maksimalen
rast na plodovite, pro{arokot i zreeweto i po berbata na plodovite (juliavgust) koga se diferenciraat cvetnite papki.
[email protected] MERKI
Navodnuvawe so poplavuvawe ne e dozvoleno.
Obvrzuva~ki e da se izvedat hemiski i bakteriolo{ki analizi na vodata
za navodnuvawe na sekoi tri godini za da se determiniraat slednive
parametri:
PARAMETRI:
VREDNOSTI:
pH
6,5-8,0
elektri~na sprovodlivost
< 2,0 mS/cm
solenost
< 1,5 g/l
bikarbonati
< 5 meq/l
sulfati
< 2200 meq/l
SAR
< 10
Nitrati
< 120 ppm
Za povr{inskite vodi da se proveri soglasnosta so standardite.
7. REGULATORI NA PORASTOT
[email protected] MERKI
Upotrebata na regulatori za rastewe e zabraneta.
8 . BERBA
PREPORA^ANI MERKI
Ovo{kite se berat pri komercijalno sozrevawe koga plodot postignuva
boja tipi~na za sortata i gi poka`uva najdobrite karakteristiki.
358
Ohrid - cre{a
Parametrite se bojata na poko`icata i cvrstinata na pulpata.
Cre{ite mora da se berat so raka oddeluvaj}i go plodot so dr{kata vo
ladnite ~asovi od denot, berbata mo`e da se izvede i so pomo{ na ma{ini.
Ovo{kite treba da se berat ograni~uvaj}i gi mehani~kite o{tetuvawa
za da se za~uvaat estetskite karakteristiki. Brzo po berbata, i pred da se
prenesat do prerabotuva~kite kapaciteti, vo rok od 2-4 ~asa, ovo{kite se
~uvaat vo ladni, provetreni i temni mesta.
Cre{ite za pazarot mora da gi ispolnat kvalitetite kako na pr.
golemina, cvrstina na mesoto, boja tipi~na za sortata, vkus i da bidat
nepromeneti.
[email protected] MERKI
Ne se dozvoluva nikakov tretman vo periodot po berba.
Ohrid - cre{a
359
9. GENERALNI PRINCIPI NA INTEGRALNATA ZA[TITA
PREPORA^ANI MERKI
Za{titite na kulturite od bolesti i od {tetnici treba da bide pod
nadzor na stru~no lice.
[email protected] MERKI
Za{titata na rastenijata treba da bide vo soglasnost so Prira~nikot za
integralno proizvodstvo na cre{a
Osnovni principi na integralna za{tita:
! odgleduvawe na sorti koi se otporni na bolesti i na {tetnici,
! koristewe na zdrav i sertificiran saden materijal,
! primena na agrotehni~ki merki za sozdavawe nepovolni uslovi za
{tetnicite: plodored, izbalansirano |ubrewe, navodnuvawe kapka po
kapka,
! primena na mehani~ki i na fizi~ki merki,
! primena na biolo{ka borba (korisni vidovi insekti, pajaci,
mikroorganizmi),
! primena na supstancii od prirodno poteklo (sulfur, bakar).
Hemiski sredstva za za{tita mo`e da se koristat samo ako se preminat
“ekonomskite pragovi” ili ako okolnite uslovi se pogodni za razvoj na
bolesti.
Kriteriumi za izbor na pesticidi
! da ne se koristat sredstva koi nosat oznaki za kancerogeni,
teratogeni, mutageni efekti (R40, R43, R63),
! da ne se koristat toksi~ni i mnogu toksi~ni sredstva,
! ograni~ena primena na {tetni sredstva,
! da se izberat sredstva spored standardite na za{tita na kulturata,
! mo`e da se koristat site sredstva koi se dozvoleni vo organskoto
proizvodstvo, duri i ako ne se spomenati vo aneksot na prira~nikot za
integralno priozvodstvo.
Mo`e da se upotrebat fitosanitarni proizvodi koi sodr`at dve ili
pove}e aktivni materii koi se dadeni vo protokolot i se vo stroga
soglasnost so upatstvata na etiketata.
360
Ohrid - cre{a
Treba da se zapomni:
! Da se po~ituva karencata, vremenski interval od denot na poslednoto
tretirawe i berbata. Treba redovno da se vodi “Registar na
fitosanitarni tretmani”;
! Neophodno e registrirawe na site operacii na proizvodnata parcela
registrirani po dati, {tetnikot/bolesta {to se tretira,
upotrebenite preparati so nivnite koli~estva;
! Mo`e da se upotrebat me{avini (smesi) ili drugi fitosanitarni
preparati so razli~en mehanizam na dejstvuvawe za da se spre~i pojava
na otpornost sprema preparatot;
! Da se tretira ograni~eno, vo `ari{nite delovi na poleto bez
posledici za korisnite insekti;
! Da se tretira vo vistinsko vreme-koga {tetnicite se po~uvstvitelni
(larven stadium);
! Godi{no ba`darewe/kalibrirawe na ma{inite i proverka na
brenerite barem na 5 godini.Odr`uvaweto na ma{inite, isto taka,
treba da se zapi{e vo registar ;
! Ma{inite za aplikacija na pesticidite treba da bidat ispravni
(da ne protekuvaat);
! Aplikacijata na sredstvata za za{tita treba da se odviva po mirni
vremenski uslovi (bez vetar);
! Licata koi vr{at aplikacija na pesticidi treba da nosat
za{titna oprema;
! Ma{inite za aplikacija na pesticidite po upotreba treba dobro
da se izmijat;
! Potro{uva~ka na te~nost 800-1000 l/ha.
Monilija
(Monilia laxa)
Sa£menka
(Stigmina carpophylla
=Coryneum
beijerinckii
= Wilsonomyces
carpophilus)
Napuknuvawe
na plodovite
BOLESTI I
[TETNICI
AKTIVNI
ZABELE[KI I BROJ NA
MATERII
DOZVOLENI TRETMANI
FIZIOLO[KI NARU[UVAWA
Preparati na baza
 Foliarnite tretmani se dozvoleni
za da se zabrza priemot na vodata na na bakar
(kalcium hlorid,
plodovite.
kalcium helat i
 Ovoj tretman se opravduva poradi
~ustvitelnosta na plodovite sprema drugi formulacii)
napuknuvaweto.
GABNI ZABOLUVAWA
Preparati na baza
(1) Alternativno koristewe na
AGROTEHNI^KI MERKI
na
bakar
ovie preparati, maksimum 2
 Balansirawe na upotrebata na
Ziram (1)
pati godi{no se do fazataazotni |ubriva i podobruvawe na
Tiram (1)
razlistuvawe.
ventiliranosta i osvetlenosta na
nasadot;
 Re`ewe na inficiranite organi
(gran~iwa).
HEMISKI TRETMANI
 Aplikacija na bakarni preparati
(Bordovska ~orba) za vreme na
zimskoto miruvawe;
 Koga uslovite se povolni za
razvojot na ova zaboluvawe eden
tretman mo`e da se izvede me|u
babrewe na pupkite i
razlistuvaweto.
Iprodione
Maksimum 2 tretmana godi{no
AGROTEHNI^KI MERKI
Fenexamide
 Balansirawe na upotrebata na
azotni |ubriva i podobruvawe na
ventiliranosta i osvetlenosta na
nasadot;
PRPORA^ANI MERKI
10. INTEGRALNA ZA[TITA NA CRE[ATA
Ohrid - cre{a
361
Rak na
korenot
(Phytophthora spp.)
Sipanica na
vi¡na i
cre¡a
(Blumeriella jaapi
=Phloeosporella
=Cylindrosporium
padi)
BOLESTI I
[TETNICI
 Re`ewe na inficiranite organi
(gran~iwa).
HEMISKI TRETMANI
Da se izveduvaat samo vo slu~aevi koga
nadvore{nite uslovi se pogodni za
razvoj na ovaa bolest (visoki vrne`i
i golema relativna vla`nost), glavno
koga ve}e nasadot e napadnat od ovaa
bolest.
AGROTEHNI^KI MERKI
 Balansirawe na upotrebata na
azotni |ubriva i podobruvawe na
ventiliranosta i osvetlenosta na
nasadot.
HEMISKI TRETMANI
 Aplikacija na bakarni preparati
(bordovska ~orba) za vreme na
zimskoto miruvawe;
 Da se tretira vo vegetacija koga }e
se pojavat prvite simptomi;
 Ramnewe na povr{inata na po~vata
za da se spre~i zadr`uvawe na
vodata;
 Limitirawe na navodnuvaweto;
 Otstranuvawe na po~vata od
zarazenite ovo{ki;
 Aplikacija na fenilamidi vo
osnovata na inficiranite
rastenija.
PRPORA^ANI MERKI
Metalaxyl M
Preparati na baza
na bakar
Dodin
SBI:
Bitertanol
Propiconazol
Tebuconazol
AKTIVNI
MATERII
SBI koi se predlo`eni za
kontrola na Monilia laxa se
efikasni i za ova zaboluvawe.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
362
Ohrid - cre{a
Verticilozno
venewe
(Verticillium dahliae )
BOLESTI I
[TETNICI
Gniewe na
korenot
(Armillaria mellea
Rosellinia necatrix)
AGROTEHNI^KI MERKI
 Pred podignuvawe na nasadot da se
proveri lokacijata i da se utvrdi
prisustvo na patogenot kaj pred
kulturite i divata rastitelna flora;
 Pred podignuvawe na nasadot da se
otstranat ostatocite od korewa na
prethodnite kulturi, da se
odgleduvaat graminei (ja£men) 5-6
godini do podobruvawe na
po£vata,preku letniot period da se
izvr{i solarizacija na po~vata;
 Na ve}e podignatite nasadi da se
iskornat inficiranite rastenija,
da se stavi var vo napravenite dupki
i istite da se ostavat otvoreni. Ne
smeat vedna{ da se sadat novi
sadnici na tie mesta.
AGROTEHNI^KI MERKI
 Da se izbegnuva paralelno
odgleduvawe so gradinarski
rastenija (Solanaceae i arti~oka),
mnogu osetlivi na ovoj patogen;
 Da se vr{i dolg plodored (najmalku
4 godini) so otporni rastenija na
ovoj patogen (graminei);
 Dezinfekcija na alatot za rezidba
so natrium hipohlorid i so
amoniumovi soli;
 Palewe na inficiranite rezidui.
PRPORA^ANI MERKI
AKTIVNI
MATERII
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
Polifagen patogen mnogu
agresiven sprema ovo{nite
rastenija, vinovata loza i drugi
rastitelni vidovi.
Za{titata od ovoj patogen se
bazira na prevencija poradi toa
{to nema efektivni fungicidi i
antibiotici.
Ohrid - cre{a
363
Slivova
¡titesta
vo¡ka
(Eulecanium corni)
San @oze
(Quadraspidiotus=
Comstockaspis
perniciosa)
Kaliforniska
¡titesta
vo¡ka
Crna cre¡ova
vo¡ka
(Myzus cerasi)
Bakteriski
rak
(Xanthomonas
campestris pv.pruni)
BOLESTI I
[TETNICI
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST Belo mineralno
maslo (1)
Prisustvo na gran~iwata
AGROTEHNI^KI MERKI
Re`ewe na zna~ajno napadnatite
gran~iwa
HEMISKI TRETMANI
Tretirawe protiv prezimenata larva
vo periodot na babrewe na pupkite.
AKTIVNI
MATERII
BAKTERISKI ZABOLUVAWA
Preparati na baza
AGROTEHNI^KI MERKI
na bakar
 Upotreba na sertificiran
posado~en materijal;
 Palewe na ostatocite od rezidba.
HEMISKI TRETMANI
Tretmanite treba da se izveduvaat
samo ako e zabele`ana pojava na ovaa
bolest.
Tretmanite treba da se izvr{at
vedna{ po rezidbata.
[TETNICI
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST Pirimicarb
Imidacloprid (1)
3% od infestiranite gran~iwa
Prirodni
piretrini
PRPORA^ANI MERKI
Prisustvoto na ovoj {tetnik e
malo i mnogu limitirano na
nekolku rastenija, hemiskite
tretmani treba da se izveduvaat
samo po pojavata na ovoj {tetnik.
Maksimum eden tretman protiv
ovoj {tetnik.
Polisulfidite treba da se
koristat vo fazata na babrewe
na pupkite.Tie se aktivni i vrz
gabnite zaboluvawa (Coryneum i
Monilia).
(1) Maksumum edna{ godi{no
nezavisno od pojavata na
{tetnikot.
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
364
Ohrid - cre{a
Smotavec na
papki
Mal mrazovec
(Operophthera
brumata)
Cre¡ova muva
(Rhagoletis cerasi)
BOLESTI I
[TETNICI
Crni£kova
¡titesta
vo¡ka
(Pseudaulacaspis
pentagona)
AKTIVNI
MATERII
Belo
mineralno
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST
maslo
Prisustvo na gran~iwata
Imidacloprid (1)
HEMISKI TRETMANI
Tretirawe vo itnost za I/II/III
generacija na larva vnimavaj}i na
vremeto na berba.
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST Dimethoate
Prisustvo na imaga i pojava na to~ki Trichlorfon
po plodovite predizvikani od ovoj
{tetnik.
Proteinski mamki
HEMISKI TRETMANI
so Dimethoate ili
 Tretmanite da se izvedat pred
Trichlorfon
pojavata na pro{arok, po prisustvo
na imaga i pojava na to~ki po
plodovite predizvikani od ovoj
{tetnik;
 Sledewe na {tetnikot so `olti
lovni mamki i da se konsultiraat
podatocite od fitosanitarnite
bilteni;
 Tretmani so proteinski mamki pri
projavata na imagata, samo na
nekolku ovo{ki na sekoi 2-3 reda;
 Da se po~ituva karencata na
aktivnata materija.
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST Bacillus thuringiensis
(1)
5% infestacija na organite
AGROTEHNI^KI MERKI
Malation(2)
Protiv Operophthera brimata
Fenitrotion
postavuvawe na leplivi lenti na
Novaluron
PRPORA^ANI MERKI
(1) Upotreba na slabo kisela
me{avina.
2 Maksimum 2 tretmana godi{no
nezavisno od pojavata na
{tetnikot
Mah 1 tretman
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
(1) Maksimum eden tretman
protiv ovoj {tetnik.
Tretmanite so belo mineralno
maslo da se izveduvaat za vreme
na zimskoto miruvawe na
rastenijata.
Da se postavat oboeni (`olti
mamki) na kraj od april.
Ohrid - cre{a
365
PRPORA^ANI MERKI
stebloto za da se fatat beskrilnite
`enki koi se ka~uvaat po stebloto za
Ovo¡en molec
da polo`at jajca.
(Recurvaria nanella)
HEMISKI TRETMANI
Tretmanite da bidat po cvetaweto.
Smotavec na
EKONOMSKI PRAG NA [TETNOST
Pri mala infestacija: 5% od
lisnite
infestiranite organi
papki
Pri visoka infestacija: prisustvo na
(Archips rosanus)
polo`eni jajca
HEMISKI TRETMANI
 Tretirawe pred cvetaweto koga e
dostignat ekonomskiot prag na
{tetnost ili koga ima ispiluvawe
na polo`enite jajca.
 Upotreba na mamki so belo
mineralno maslo i aktivna
materija.
Mal
AGROTEHNI^KI MERKI
Rezidba na suvite gran~iwa i
potkorwak
gran~iwa na koi ima infestacija od
(Scolytus rugulosus)
prisustvo na {tetnikot.
 Palewe na istite pred pojavata na
imagata (april).
@ilogriz
AGROTEHNI^KI MERKI:
(Capnodis tenebrionis)  postavuvawe mre`a okolu mladite
rastenija,
 navodnuvawe,
 po~veni probi za utvrduvawe na
jajca vo po~vata vo period od maj do
avgust.
BOLESTI I
[TETNICI
(Argyrestia ephipella)
Clorpiriphos ethyl (1)
Malation (2)
Fenitrotion (2)
Novaluron
Bacillus thuringiensis
(1)
AKTIVNI
MATERII
(1) Za tretirawe po~va.
Otstranuvawe na ostatocite od
rezidba nadvor od ovo{tarnikot.
(1)Upotreba na slabo kisela
me{avina.
(2) Maksimum 2 tretmana godi{no
nezavisno od pojavata na
{tetnikot
ZABELE[KI I BROJ NA
DOZVOLENI TRETMANI
366
Ohrid - cre{a
367
Ohrid - cre{a
11. ZA[TITA OD PLEVELI
PREPORA^ANI MERKI
! Plitko obrabotuvawe na po~vata.
! Zatrevuvawe me|u redovite na nasadot, povremeno kosewe.
! Upotreba na herbicidi.
[email protected] MERKI
Slednite indikacii se nalo`bi za za{tita od plevelite.
PLEVELI
DOZA NA
AKTIVNI
KOMERCIJALNI
SOSTOJKI I
FORMULACII
KONCENTRACIJA
(l, kg/ha)
Glyphosate (30,4%)
Dikotiledoni
i graminei
Na vozrasni ovo{ki
so upotreba na
sitesti prskalki
Glyphosate (30,4%) +
Oxifluorfen
(23,6%)
5 ili 3 + amonium
Sulfat (2%)
1 + (4)
Oxifluorfen
(23,6%)
2-2,5/godi{no na
lokalizirani mesta
vo redot
Amonium Glifosat
(11,33 %)
12
ZABELE[KI I
RESTRIKCII ZA
UPOTREBA
(1) Dozvoleni se
samo
lokalizirani
tretmani
(2) Ne e dozvoleno da
se premine
maksimalnata
propi{ana doza
nezavisno od
brojot na
tretirawata
(3) Me|uredovite
tretirawa se
zabraneti
(4) Reduciranite
dozi (0,3-0,5 l od
tretman) treba da
se me{aat so
sistemi~en
produkt i da se
lokaliziraat vo
redot.
Download

finale prime pagine macedonia