ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata
slu`ba vo Republika Makedonija
Svetlana USPRCOVA, Dr.
Head of Department The State Archives of the Republic of Macedonia, Grigor Prlichev 3, Skopje, Macedonia
e-mail: [email protected]
Establishment and Development of the State Archives and the Archive Service in Macedonia
Abstract
In this paper the author talks about the establishment of the State Archives in Republic of Macedonia and the
conditions that lead to its establishment, the development of the archive network and the previous and current
Law on archives in the Republic of Macedonia, as well as the competences of the State Archives and all activities
and tasks performed in the State Archives.
Fondazione e sviluppo dell’Archivio di Stato e del servizio archivistico in Macedonia
SINTESI
In quest’articolo l’autore tratta della fondazione dell’Archivio di stato della Repubblica di Macedonia e delle
condizioni che portano alla sua costituzione, dello sviluppo della rete archivistica e della legge precedente e
quella attuale sugli archivi della Repubblica di Macedonia, così come delle competenze degli Archivi di stato e
di tutte le attività e mansioni svolte presso l’Archivio di stato.
Ustanovitev in razvoj Državnega arhiva in arhivske službe v Makedoniji
IZVLEČEK
Prispevek obravnava ustanovitev Državnega arhiva Republike Makedonije in pogoje, ki so vodili k njegovi ustanovitvi in razvoju arhivske mreže. Prav tako obravnava stari in sedanji arhivski zakon in kompetence Državnega
arhiva Republike Makedonije ter vse naloge in aktivnosti, ki jih izvaja državni arhiv.
Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija
AbstraKt
Vo ovoj tekst avtorot zboruva za formiraweto i razvojot na Dr`avniot arhiv vo
Republika Makedonija i uslovite {to prethodele na negovoto osnovawe, razvojot na
arhivskata mre`a i prethodniot i aktuelniot Zakon za arhivski materijal vo Republika
Makedonija, kako i za nadle`nostite i site aktivnosti i zada~i na Dr`avniot arhiv.
Uslovite {to mu prethodele na formiraweto na Dr`avniot arhiv vo
Republika Makedonija
Vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna (1941-1945), makedonskiot narod vo
vardarskiot del na Makedonija izvojuval nacionalna i socijalna sloboda, formiral
svoja dr`ava vo ramkite na Federativna Jugoslavija i po~nal so afirmacijata na
makedonskiot jazik i kultura. Toga{nite vlasti na DF/NR Makedonija gi gradele
prvite dr`avni organi i institucii: Narodno sobranie, Vlada i republi~ka uprava,
mnogubrojni stopanski, prosvetni i kulturni institucii. Bile sozdadeni uslovi za
pobrz op{testveno-ekonomski i kulturen razvoj. Paralelno so razvojot na drugite
dejnosti, zapo~nal i procesot na izgradba na arhivskata slu`ba na Makedonija.
279
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
Obidite za formirawe arhivska slu`ba vo Federalna Makedonija zapo~nale
so barawe na Ministerstvoto za narodna prosveta za formirawe Arhiv na
Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na Makedonija, kako i so Re{enieto za
formirawe Komisija za sobirawe na arhivskata gra|a (maj 1945 god.). Neposredno po
vojnata ulogata na privremeni arhivi ja imale Filozofskiot fakultet, Institutot
za nacionalna istorija i Muzejot na Makedonija, a od 1949 godina pri Centralniot
komitet na Komunisti~kata parija na Makedonija funkcioniral Arhiv na
narodnoosloboditelnoto i rabotni~koto dvi`ewe. Arhivskata gra|a {to ja sobrale
ovie institucii denes se ~uva vo Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija.
Podocna pri lokalnite muzei bile formirani arhivski centri, no tie ne mo`ele
da gi re{avaat problemite na sovremenata administracija i arhivistika.
Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i arhivskata slu`ba vo
Makedonija
Kako odraz na gorespomenatite nastojuvawa za sozdavawe na arhivska slu`ba,
na 1 april 1951 godina e osnovan Dr`avniot arhiv na Narodna Republika Makedonija.
Dr`avniot arhiv i Republi~kiot Arhivski sovet zapo~nale da gi re{avaat
naplastenite problemi: istra`uvawe i sobirawe arhivska gra|a; obezbeduvawe
arhivski prostor; obuka na arhivski kadar; podgotovka na prvite arhivski propisi;
sozdavawe na stru~na metodologija za rabotata vo arhivite, itn.
Gradewe na arhivskata mre`a vo Makedonija
Vo periodot 1951-1961 godina arhivskata mre`a na Makedonija e kompletirana
so formiraweto na devet okoliski (gradski) arhivi vo Skopje, Ohrid, Bitola, [tip,
Kumanovo, Prilep, Veles, Strumica i vo Tetovo.
Prv vo 1951 godina e formiran Arhivot na Ohrid so nadle`nost na 11 op{tini.
Vo 1952 godina e formiran Arhivot na Skopje. Teritorijalnata nadle`nost na ovoj
arhiv gi opfa}ala Skopje i negovata okolina so 16 op{tini. Vo 1954 e osnovan
Okoliskiot arhiv vo Bitola, koj imal nadle`nost nad 5 op{tini. Arhivot vo Veles
e formiran vo 1954 godina, pokrivaj}i go gradot Veles i 11 op{tini od Povardarjeto.
Arhivot na Kumanovo pri formiraweto vo 1954 godina dobil nadle`nost za gradot
Kumanovo i 5 op{tini. Arhivot na gradot Prilep bil formiran vo 1955 godina, so
nadle`nost na gradot Prilep i 5 op{tini. Arhivot na [tip e osnovan vo 1956 godina
so nadle`nost na gradot [tip i 11 op{tini vo Bregalni~kiot region. Arhivot na
Strumica bil formiran vo 1956 godina i pokraj gradot Strumica, pokrival u{te 5
op{tini. Vo 1961 godina posleden bil formiran Arhivot vo Tetovo so kompetencija
na 8 op{tini vo Polo{kiot region.
Okoliskite i gradskite arhivi vo 1965 godina bile transformirani vo
me|uop{tinski arhivi i go dobile imeto istoriski arhivi, a od 1991 godina do denes
se oddelenija koi vleguvaat vo sostavot na edinstveniot Dr`aven arhiv na Republika
Makedonija so nadle`nost za odredeno teritorijalno podra~je. Dr`avniot arhiv vo
periodot 1965-2000 godina funkcioniral kako Arhiv na Makedonija, a od 2000 godina
go nosi imeto Dr`aven arhiv na Republika Makedonija.
Istoriskite arhivi vo periodot 1965-1991 godina ja {irele svojata dejnost
kako samostojni ustanovi od oblasta na kulturata, koordinirani i pod metodolo{ko
rakovodstvo ma mati~niot arhiv - Arhivot na Makedonija. Vo periodot do 1990
godina istoriskite arhivi zna~itelno ja razvile svojata dejnost i postignale
rezultati vo za{titata na arhivskiot materijal kaj imatelite, vo sreduvaweto i
obrabotkata na arhivskiot materijal i sli~no. Me|utoa, stru~nata metodologija ne
se sproveduvala edinstveno i se sre}avale so problemi vo finansiraweto na
arhivite, {to se odrazuvalo na dejnosta. Zatoa se nametnala potrebata od takov
oblik na organizacija na arhivskata slu`ba, koj vo idnina }e obezbedi i }e garantira
nepre~eno funkcionirawe na arhivite. Re{enieto e najdeno vo nivnoto celosno
280
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
integrirawe vo Dr`avniot arhiv so status na dr`aven organ i stabilno finansirawe
preku buxetot na Republika Makedonija. Denes podra~nite oddelenija na Dr`avniot
arhiv rabotat spored edinstveni metodi.
Pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite od 1969 godina do denes
funkcionira poseben arhiv, vo koj se ~uva i obrabotuva arhivskata gra|a na ~lenovite
na Akademijata i na istaknati nau~ni i kulturni rabotnici.
Po 1991 godina Arhivot vr{i i inspekciski nadzor nad rabotata na imatelite
i organizira svoja sopstvena inspekciska slu`ba. Kako rezultat na toa, vo Arhivot
e primen arhivski materijal od najvisokite dr`avni organi (Pretsedatel na R.
Makedonija, Sobranie na R. makedonija, Vlada na R. Makedonija i drugi), {to e
sozdadena do 2001 godina, kako i gra|ata na op{tinite sozdadena do 1991 godina.
Vo razvojniot period se izgradeni {est namenski arhivski zgradi. Toa se
objektite na Dr`avniot arhiv (centralen del) i na oddelenijata vo Skopje, Bitola,
[tip, Ohrid i vo Veles. Vo Oddelenieto vo Prilep e izgradeno novo depo, a vo
Strumica e izvr{ena rekonstrukcija na objektot. Oddelenijata vo Kumanovo i vo
Tetovo denes imaat naglasena potreba od izgradba na novi zgradi. Sepak,
raspolo`liviot prostor za ~uvawe i za{tita na arhivskiot materijal {to se prima
od imatelite ne e dovolen i nekoi oddelenija se sre}avaat so krupni problemi vo toj
pogled.
Dr`avniot arhiv denes dejstvuva kako edinstvena upravna organizacija na
teritorijata na Republika Makedonija. Centralniot ili upraven del na Arhivot gi
organizira i sproveduva istra`uvawata na arhivski materijal vo zemjata i vo
stranstvo. Vo nego se gradi edinstvena izdava~ka politika, odnosno publikuvawe na
zbornici na arhivski materijal. Rakovodeweto i upravuvaweto so arhivskata slu`ba
e fokusirano vo ramkite na centralniot del na Dr`avniot arhiv, koj ima i funkcija
na arhivska uprava (direkcija), so edinstveno dolgoro~no i kratkoro~no planirawe
i izvr{uvawe na rabotite i zada~ite. Rabotite se odvivaat spored edinstveni normi
i pravila vo arhivskoto rabotewe. Vo toj pogled, Dr`avniot arhiv ima razviena
interna regulativa (pravilnici, kriteriumi, metodolo{ki upatstva i sl.).
Razvoj na arhivskoto zakonodavstvo vo Makedonija
Paralelno so gradeweto na makedonskata dr`ava sozdavani se arhivskata
slu`ba i arhivskoto zakonodavstvo. Vo periodot 1945-1971 sojuznoto arhivsko
zakonodavstvo preovladuva nad republi~koto. Prviot pozna~aen propis e Zakonot
za dr`avnite arhivi od 1951 godina, vrz osnova na koj se formirani Dr`avniot arhiv
na NR Makedonija i 9-te okoliski arhivi. Vo 1965 godina bil donesen Zakonot za
arhivska gra|a i arhivite, spored koj Dr`avniot arhiv na NRM se preimenuval vo
Arhiv na Makedonija, a okoliskite arhivi vo istoriski arhivi. So ovoj propis
dobro se razraboteni pra{awata svrzani so zakonskite obvrski na imatelite,
nadle`nostite na arhivite, predavaweto, otkupot i koristeweto na arhivskata
gra|a i sl. Vo 1968 i 1975 godina se doneseni dve upatstva, so koi normativno se
re{ava problemot za odbiraweto i evidentiraweto na arhivskata gra|a kaj
imatelite. So niv zna~itelno e unapredena arhivskata praktika i vo arhivite se
pove}e se prima sredena i evidentirana arhivska gra|a.
Vo 1973 godina bil donesen Zakonot za arhivska dejnost. So nego se dorazviva
makedonskoto arhivsko pravo. Vo 1977 godina bile doneseni Uredba i Upatstvo za
kancelarisko i arhivsko rabotewe na imatelite. Kako odraz na ustavnite reformi
vo periodot 1971-1974 godina, arhivskoto zakonodavstvo na Makedonija celosno se
osamostojuva i zasileno se razviva.
Paralelno so dr`avnoto osamostojuvawe na Republika Makedonija, se gradelo
i sovremeno arhivsko zakonodavstvo. Vo 1990 godina po inicijativa na Dr`avniot
arhiv e donesen Zakonot za arhivskata gra|a (izmenet i dopolnet vo 1995 godina). Vo
281
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
soglasnost so toj Zakon se izvr{eni slednive promeni: podobren e statusot i
tretmanot na arhivskata gra|a; Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija e
transformiran vo integrirana upravna organizacija so devet podra~ni oddelenija;
vospostaveni se edinstveno upravuvawe, finansirawe i kadrovska politika;
sozdadena e arhivska inspekcija, itn. Imatelite se dol`ni da vr{at redovno
odbirawe i evidentirawe na arhivskata gra|a i vo takva sostojba da mu ja predavaat
na Arhivot. Op{tite rokovi za predavawe na gra|ata i za nejzinata dostapnost za
koristewe se pomesteni na 20 godini od sozdavaweto.
Vrz osnova na Zakonot, vo periodot 1996-2005 godina se doneseni nekolku
uredbi i upatstva, so koi se regulirale slednive pra{awa: kancelarisko i arhivsko
rabotewe na imatelite; za{titata na arhivskata gra|a vo voena i vonredna sostojba;
prodol`enite rokovi za dostapnost i koristewe na gra|ata; metodologijata na
rabotata vo Arhivot, itn.
Vo juli 2012 godina e donesen nov Zakon za arhivski materijal (Sl. vesnik na R.
Makedonija br. 95/2012 g.).
Novina vo ovoj Zakon e toa {to namesto dotoga{niot poim “arhivska gra|a”
sega se koristi terminot “arhivski materijal” i vo toj Zakon e regulirana i rabotata
so elektronskiot arhivski i dokumentaren materijal. Vo aktuelniot Zakon se
vovedeni i terminite javen i privaten arhivski i dokumentaren materijal i e
utvrdena postapkata so istite. Javen arhivski i dokumentaren materijal pretstavuva
arhivskiot i dokumentarniot materijal sozdaden vo rabotata na dr`avnite organi,
institucii, javnite ustanovi i slu`bi, javnite pretprijatija, edinicite na lokalnata
samouprava i gradot Skopje, trgovskite dru{tva osnovani od dr`avata ili vo koi
dominanten kapital ima dr`avata, edinicite na lokalnata samouprava i gradot
Skopje i pravnite i fizi~kite lica na koi so zakon im se dovereni javni ovlastuvawa,
dodeka privaten arhivski i dokumentaren materijal e onoj materijal koj nastanal vo
rabotata na privatnite pravni i fizi~ki lica (imateli), odnosno e vo sopstvenost
na privatni pravni i fizi~ki lica.
Vo noviot Zakon za arhivski materijal se regulirani dol`nostite na imatelite
na privaten arhivski i dokumentaren materijal, kako i prometot so istite i rabotata
na dokumentarnite centri (trgovski dru{tva koi vr{at za{tita, ~uvawe i koristewe
na privatniot arhivski i dokumentaren materijal).
Osnovna karakteristika na makedonskoto arhivsko zakonodavstvo e {to
pretstavuva zaokru`en normativen sistem. Arhivskoto pravo zna~itelno vlijaelo
i vlijae vrz unapreduvaweto na arhivskata praktika kaj imatelite i vo Dr`avniot
arhiv. Dr`avniot arhiv na R. Makedonija, kako osnoven nositel na zakonodavnata
inicijativa, denes gi sledi svetskite tendencii, osobeno vo pogled na
demokratizacijata na arhivite, primenata na me|unarodnite arhivski standardi i
elektronskiot arhivski materijal.
Organizacija i upravuvawe na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija sopstvenata organizaciskofunkcionalna postavenost ja zasnova vrz prirodata na rabotite i funkciite {to se
standardni i karakteristi~ni za eden arhiv.
Takvi se slednive funkcii:
- upravuvawe i rakovodewe so Arhivot;
- vr{ewe inspekciski nadzor i davawe stru~na pomo{ vo za{titata na
arhivskiot materijal kaj imatelite;
- za{tita na arhivskiot materijal vo Arhivot;
282
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
- sreduvawe i obrabotka na arhivskite fondovi i arhivskiot materijal vo
Arhivot;
- organizirawe slu`ba za informacii, dostapnost i koristewe na
arhivskiot materijal;
- me|unarodna sorabotka i istra`uvawe na arhivski materijal vo zemjata i
vo stranstvo;
- publikuvawe na arhivski materijal i nau~no-informativni sredstva;
- prezentacija i popularizacija na arhivski materijal;
- oformuvawe na edinstven informaciski sistem vo Arhivot;
- organizirawe op{ta slu`ba za pravni, kadrovski, finansiski,
kancelarisko-arhivski i bezbednosni raboti; i
- vnatre{na revizija.
Ottamu i postojnata organizaciska postavenost na Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija proizleguva od grupiraweto na gorespomenatite funkcii i
dejnosti, spored nivnata funkcionalna srodnost i povrzanost.
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija ima status na upravna organizacija
vo ramkite na dr`avnata uprava na Republika Makedonija. Po vertikalna linija
neposredno e povrzan so Vladata na Republika Makedonija i odgovara pred nea.
Dr`avniot arhiv go rakovodi dr`aven funkcioner - direktor i toj e odgovoren za
negovoto rabotewe. Direktorot ima svoj zamenik.
Vo Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija funkcioniraat slednive osnovni i vnatre{ni organizaciski oblici:
-
-
-
-
Oddelenie za upravuvawe so ~ove~ki resursi;
Sektor za op{ti i pravni raboti;
Sektor za finansiski pra{awa;
Sektor za sreduvawe i obrabotka na arhivskata gra|a (ovoj Sektor e
nadle`en za site 9 Oddelenija na Arhivot - Bitola, Veles, Kumanovo,
Ohrid, Prilep, Skopje, Strumica, Tetovo i [tip);
- Sektor za inspekciski nadzor i za{tita na arhivskata gra|a kaj
imatelite;
- Sektor za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv; i
- Sektor za istra`uvawe, koristewe i publikuvawe na arhivska gra|a,
me|unarodna sorabotka i avtomatska obrabotka na podatoci.
Nadle`nosti na Dr`avniot arhiv spored Zakonot za arhivski
materijal
Vo soglasnost so Zakonot za arhivski materijal (Sl. vesnik na RM 95/2012),
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija gi vr{i slednive raboti: prima arhivski
materijal i vodi evidencija za nego; odbira arhivski materijal od dokumentarniot
materijal i go sreduva i obrabotuva; opredeluva zadol`itelni merki za izvr{uvawe
na obvrskite na imatelite; vodi evidencija za imatelite, za dokumentarniot i
arhivskiot materijal, za arhivskiot materijal vo sopstvenost na gra|ansko-pravni
lica i fizi~ki lica, za arhivskiot materijal vo zemjata i vo stranstvo od interes
za Republika Makedonija, za snimeniot i sobraniot arhivski materijal od stranstvo
i za rabotata na stranskite istra`uva~i vo Arhivot; sorabotuva, razmenuva i
otstapuva arhivski materijal so arhivite vo zemjata i vo stranstvo; gi sledi i gi
prou~uva op{tite pra{awa i podgotvuva programi za razvoj i unapreduvawe na
raboteweto so arhivski materijal; vr{i revizija, dopolnitelno odbirawe i
kategorizacija na arhivskiot materijal i sproveduva merki za negovo obezbeduvawe;
~uva, stru~no odr`uva i prezema tehni~ki i tehnolo{ki merki za za{tita na
283
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
arhivskiot materijal; istra`uva arhivski materijal za kompletirawe na arhivskite
fondovi i zbirki i vr{i nau~no-istra`uva~ka rabota od oblasta na arhivistikata;
objavuva arhivski materijal i nau~no-informativni sredstva; organizira predavawa,
izlo`bi i drugi oblici na kulturna, obrazovna i nau~na dejnost; organizira stru~no
usovr{uvawe i osposobuvawe na rabotnicite {to rabotat na kancelariski raboti
kaj imatelite; organizira informativna slu`ba za arhivskiot materijal; vr{i
inspekciski nadzor nad rabotata na imatelite i vr{i drugi raboti {to mu se staveni
vo nadle`nost so ovoj Zakon.
Arhivski kadar i kadrovska politika
Gradeweto arhivski kadar pretstavuva dolgoro~na i prioritetna zada~a na
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija. Vodeweto pravilna kadrovska politika
vo arhivite se smetalo za va`en preduslov za uspe{no funkcionirawe na arhivskata
slu`ba. Kadrovskata politika vo Dr`avniot arhiv konstantno bila naso~uvana kon
zadovoluvawe na stru~nite barawa i na zada~ite {to mu bile staveni vo nadle`nost
na Arhivot so arhivskite propisi, vo soglasnost so obemot i strukturata na
imatelite i arhivskite fondovi so koi toj raspolaga.
Vo Makedonija ne postoel educiran arhivski kadar. Arhivistite bile glavno
istori~ari i lingvisti.
Prvite oblici na stru~no osposobuvawe na kadarot bile organiziranite
arhivski kursevi i seminari. Vo periodot 1950-1952 godina ~etvorica arhivisti od
Makedonija zavr{ile kursevi vo Dubrovnik i vo Belgrad. Vo 1955/56 godina vo
Skopje bil organiziran {estmese~en kurs za pomo{nici-arhivisti.
Vo podocne`nata faza usovr{uvaweto na arhivskiot kadar se odvivalo preku
organizirawe na seminari i stru~ni sovetuvawa, kako i so odr`uvawe na
pripravni~ki i stru~ni ispiti.
Vo 80-te godini vo ramkite na sredno-naso~enoto obrazovanie e vovedena
kulturolo{ka nasoka i se izu~uval predmetot Arhivistika.
Vo ramkite na visokoto obrazovanie vo Makedonija arhivistikata bila
zastapena samo vo predmetot “Pomo{ni istoriski nauki”, na grupata Istorija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje.
Vo soglasnost so Zakonot za arhivska dejnost, vo periodot 1973-1990 godina
arhivistite steknuvale povisoki stru~ni zvawa - “Vi{ arhivist” i “Sovetnik
arhivist”, vrz osnova na stru~ni trudovi i osvedo~eni rezultati vo rabotata. Ovie
zvawa bile vo funkcija na unapreduvawe na arhivskata dejnost. Me|utoa, pra{aweto
za stru~nite zvawa stana neaktuelno po preminot na Arhivot na Makedonija vo
dr`avnata uprava (1978), a osobeno od 1991 godina do denes, koga za vrabotenite vo
Arhivot va`at zvawata za dr`avnite slu`benici.
Dr`avniot arhiv go usovr{uva svojot kadar i preku specijalizaciski prestoi
vo stranski arhivi i {koli, so {to se steknuvaat so specijalisti~ki znaewa za
istra`uvawe i publikuvawe arhivski materijal.
Osobena gri`a za Dr`avniot arhiv pretstavuva deficitarniot kadar orientalisti.
Po inicijativa na Dr`avniot arhiv, vo 2000 godina pri Institutot za istorija
na Filozofskiot fakultet vo Skopje se otvoreni dodiplomskite studii za nasokata
Istorija so arhivistika, a od 2004 godina se otvoreni i poslediplomskite studii po
arhivistika.
Arhivisti~kiot kadar vo tekot na izminatite 62 godini bele`i brz porast. Vo
dale~nata 1951 godina Dr`avniot arhiv na NRM svojata rabota ja zapo~nal so dvajca
284
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
arhivisti. Vo 1960 godina nivniot broj porasnal na 7, a vo 1985 godina Arhivot imal
78 arhivisti.
Vo 1959 godina vo arhivite vo NR Makedonija imalo vkupno 45 vraboteni (1
vi{ arhivist, 16 arhivisti, 21 arhivski pomo{nik i dr.). Sostojbata vo 1968 bila
podobrena: 96 vraboteni od arhivskata struka, od koi 6 vi{i arhivisti, 21 arhivist
i 56 arhivski pomo{nici. Denes brojot na vrabotenite vo Dr`avniot arhiv na
Republika Makedonija e 244.
Kancelarisko i arhivsko rabotewe vo Republika Makedonija
Vo 1996 godina, po predlog na Dr`avniot arhiv, Vladata na R. Makedonija ja
donela Uredbata za kancelarisko i arhivsko rabotewe (Sl. vesnik na RM, br 58/1996
god.). So nea se ureduva na~inot na rabota i pravilata na postapuvawe so
dokumentarniot materijal i arhivskata gra|a vo kancelariskoto i vo arhivskoto
rabotewe na imatelite vo Republika Makedonija.
Prviot del na Uredbata se odnesuva na “Kancelariskoto rabotewe” i gi regulira slednive pra{awa: priem, pregleduvawe, rasporeduvawe i zaveduvawe na aktite, nivno dostavuvawe za rabota i administrativno-tehni~ko obrabotuvawe, razveduvawe i klasificirawe na aktite, odlagawe na re{enite akti vo pisarnicata.
Vtoriot del go opfa}a “arhivskoto rabotewe” i gi regulira slednive pra{awa:
odbirawe na arhivskiot od dokumentarniot materijal; evidentirawe i kategorizacija na arhivskiot materijal; uni{tuvawe na dokumentarniot materijal; ~uvawe,
za{tita i obezbeduvawe na arhivskiot i dokumentarniot materijal; predavawe na
arhivskiot materijal vo Dr`avniot arhiv.
Uredbata gi definira poimite: akt, prilog, predmet, dosie, dokumentaren materijal, arhivski materijal i dr. Osnovna kniga za evidencija na aktite e delovodnikot, koj se vodi po sistemot na osnovni broevi i podbroevi i kompjuterski.
Od zna~ewe se odredbite {to se odnesuvaat na klasificiraweto na predmetite,
nivnoto arhivirawe, redovnoto odbirawe na arhivskata gra|a so pomo{ na Plan i
Listi. Planot i Listite se izrabotuvaat komisiski, mu se dostavuvaat na Dr`avniot
arhiv, a toj dava soglasnost za nivna primena. Pri odbiraweto imatelite posebno go
odbele`uvaat arhivskiot primerok. Kategorizacija na arhivskata gra|a se vr{i kaj
imatelite so cel da se obezbedi nejzina efikasna za{tita vo mirnovremenski i vo
voeni uslovi.
Celokupnata arhivska gra|a od trajna vrednost, po odbiraweto, zadol`itelno
se evidentira (popis i opis) i evidenciite mu se dostavuvaat na Dr`avniot arhiv.
Imatelite se dol`ni odbranata arhivska gra|a da ja ~uvaat, obezbeduvaat i da ja
za{tituvaat od sekakov vid na otu|uvawe, o{tetuvawe i uni{tuvawe. Odbranata
arhivska gra|a mu se predava na trajno ~uvawe na Arhivot vo rok utvrden so zakon,
vo izvorna, kompletna i sredena sostojba i so popis i opis. Stru~na pomo{ na imatelite vo za{titata na arhivskata gra|a im dava Dr`avniot arhiv.
Vo 1997 godina direktorot na Dr`avniot arhiv go donel Upatstvoto za na~inot
i tehnikata na postapuvawe so dokumentarniot materijal i arhivskata gra|a vo
kancelariskoto i arhivskoto rabotewe (Sl. vesnik na RM br. 60/1997). So ovoj propis
poblisku se razrabotuvaat odredbite na Uredbata.
Sostaven del na Upatstvoto se Planot na arhivskite znaci, Listata na
arhivskata gra|a i Listata na dokumentaren materijal (Op{t del). Op{tiot del gi
opfa}a site vidovi akti {to se sozdavaat vo rabotata na sekoj imatel (od 01 do 07),
a posebniot del gi opfa}a aktite za osnovnata (specifi~na) dejnost na eden imatel
(od 07 ponatamu).
285
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
Me|unarodna sorabotka i arhivski istra`uvawa
So cel da se dopolnat arhivskite fondovi so koi raspolaga Dr`avniot arhiv
na Republika Makedonija, se ostvaruva istra`uva~ka dejnost za pronao|awe, evidentirawe i kopirawe na dokumentite {to se od zna~ewe za istorijata na makedonskiot
narod i Makedonija, a koi se nao|aat vo privatna sopstvenost kaj imatelite vo R.
Makedonija ili se ~uvaat vo stranskite arhivi.
Vo zemjata, istra`uvaweto se izveduva so anga`irawe na arhivistite od
Dr`avniot arhiv. So imatelite na arhivski materijal se vodi prepiska, se ostvaruvaat li~ni kontakti i se dogovaraat uslovite pod koi mo`e da mu se predade arhivskiot materijal na Dr`avniot arhiv.
Vo pogled na sorabotkata so Arhivi od stranstvo, osobeno vnimanie mu se posvetuva na sklu~uvaweto bilateralni dogovori za sorabotka so soodvetnite arhivski slu`bi vo zemjite kade {to postoi interes za obostrano istra`uvawe. Dr`avniot
arhiv na Republika Makedonija dosega ima sklu~eno dogovori so arhivskite upravi
i direkcii od nad 20 zemji: Bugarija, Turcija, Srbija, Crna Gora, Francija, Avstrija, Italija, Ruska Federacija, Albanija, Polska, [vedska, Ungarija, Romanija, Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, kako i so nekolku specijalizirani arhivi vo
SAD i vo Rusija.
Pokompleksni i dolgoro~ni istra`uvawa se realizirani vo: Dr`avnata agencija “Arhivi” na Republika Bugarija, Generalnata direkcija na dr`avnite arhivi
pri Vladata na Turcija, Arhivot na Jugoslavija (porane{en Arhiv na SFRJ), Arhivot na Crna Gora, Avstriskiot dr`aven arhiv, Dr`avniot arhiv na Ungarija, Hrvatskiot dr`aven arhiv, Arhivot na Slovenija, Direkcijata na arhivite vo Francija i
dr. Istra`uvawata na arhivski materijal vo stranskite arhivi se odvivaat vrz
recipro~na osnova.
So osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina i so nejzinoto
prifa}awe kako ramnopraven ~len na me|unarodnata zaednica, pred Dr`avniot
arhiv na Republika Makedonija se postavilo pra{aweto za negovo za~lenuvawe vo
me|unarodnite arhivski organizacii i ostvaruvawe sorabotka so nacionalnite
arhivi vo stranstvo. Toga{ se pristapilo kon iznao|awe novi formi za uspe{na
sorabotka so arhivite vo stranstvo: obostrani arhivski istra`uvawa i izdava~ki
zafati, razmena na izlo`bi na dokumenti i drugo.
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija vo 1992 godina vo Montreal, Kanada, stanal ~len na Me|unarodniot arhivski sovet - MAS (International Council on Archives
- ICA), a od dekemvri 2010 godina e ~len na Me|unarodniot centar za arhivsko
istra`uvawe - International Centre for archival research/ICARUS.
Izdava~ka dejnost na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija ima razviena izdava~ka dejnost.
Arhivot objavuva zbornici na dokumenti (serii) i monografii, podgotveni vrz
osnova na arhivskiot materijal {to se ~uva vo Arhivot i vo stranskite arhivi,
donesena od istra`uvawata vo vid na kopii. Celta na objavuvaweto na dokumentite
za istorijata na Makedonija e tie da i stanat dostapni na po{irokata javnost i da se
za{titat (se izbegnuva koristewe na originalite).
Publikuvaweto na dokumentite Dr`avniot arhiv go zapo~nal vo 1963 godina.
Zna~ajni serii se Turskite, Srpskite, Britanskite, Francuskite, Italijanskite,
Avstriskite i Germanskite dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, kako i
serijata Dokumenti za dr`avno-pravniot razvoj na Makedonija.
Dr`avniot arhiv od 1964 godina go pe~atel svojot “Bilten na istoriskite
arhivi na SRM”, a vo periodot 1972-1991 izleguvalo spisanieto “Makedonski
286
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
arhivist” (vkupno 19 broja). Me|u 1993 i 1996 godina izleguvalo internoto glasilo
na Arhivot “Informator”, koe e obnoveno vo 2005 godina, no za kratok period.
Vo Dr`avniot arhiv raboti komisija za izdava~ka dejnost, koja gi razgleduva
predlozite za objavuvawe i dostavuva prioritetna lista do direktorot na
institucijata. Pokraj namenskite buxetski sredstva za izdava~ka dejnost se koristat
i dopolnitelni sredstva (donacii i sredstva od razni fondacii).
Nekoi od izdanijata na Dr`avniot arhiv se realiziraat vo sorabotka so
doma{ni i stranski institucii. Takov primer e zbornikot “Makedonija pod
otomanskata uprava”, izdanie na Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija i
Turskite dr`avni arhivi. Serijata “Britanski dokumenti za istorijata na
Makedonija” pretstavuva dobar primer za sorabotka na Arhivot so stranski
ambasadi.
Izdava~kata politika na Arhivot e naso~ena prvenstveno kon objavuvawe na
arhivski materijal {to se ~uva vo Arhivot vo original ili reproducirano e
donesena od istra`uvawata vo stranstvo. Prvenstveno se objavuvaat serii na
dokumenti za istorijata na makedonskiot narod i za odbele`uvawe na zna~ajni
nastani i li~nosti od nacionalnata i lokalnata istorija. Predlozite za objavuvawe
poteknuvaat od arhivskite i od nau~nite rabotnici. Prifatenite trudovi podle`at
na nau~na recenzija.
Informacii i koristewe na arhivski materijal
Koristeweto na arhivskiot materijal vo Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija e regulirano so Zakonot za arhivski materijal i drugi akti na Arhivot,
kako i so rokovite i uslovite utvrdeni me|u imatelite na arhivskiot materijal i
Arhivot, pri nejziniot priem.
Arhivskiot materijal mo`e da se koristi, ako fondovite {to se od interes za
korisnicite se vo arhivisti~ki sredena ili obrabotena sostojba. Vo princip, se
koristat kopii od arhivskiot materijal (kserokskopii ili mikrofilmovi). Arhivot
vo site objekti ima namenski prostorii - ~italni za koristewe na arhivski
materijal.
Koristeweto na arhivskiot materijal vo Dr`avniot arhiv se otpo~nuva
podnesuvawe Prijava za koristewe. Izborot i prebaruvaweto na dokumentite
vr{i so uvid vo nau~no-informativnite sredstva. Po barawe na korisnicite
vr{i kopirawe na arhivskiot materijal. Za sekoj korisnik se oformuva dosie
soodvetna dokumentacija.
so
se
se
so
Bibliotekata na Dr`avniot arhiv raspolaga so okolu 15000 izdanija, od koi
881 se raritetni knigi. Staroslovenski i crkovnoslovenski rakopisi se 35, sozdadeni
vo periodot od XIII do XX vek.
Zaklu~ok
Dr`avniot arhiv na Republika Makedonija, pretstavuva najbogat i najvreden
kulturen istoriski trezor na teritorijata na Republika Makedonija, no i krupen
informativen centar. Toj ima nacionalna vrednost i pretstavuva del od svetskoto
kulturno-istorisko nasledstvo. Ottamu, arhivskiot materijal ima status na
spomenik na kulturata (kulturno bogatstvo).
Vo momentot najgolemiot anga`man na Dr`avniot arhiv na Republika
Makedonija e implementacijata na noviot Zakon za arhivski materijal (2012 g.) na
teritorijata na Makedonija, kako i sekojdnevno primenuvawe na me|unarodnite
arhivski standardi.
Golem predizvik pred site vraboteni vo Arhivot e digitalizacijata na
arhivskiot materijal i nejzinata dostapnost.
287
ATLANTI • 23 • 2013 • n.1
Svetlana USPRCOVA: Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo Republika
Makedonija, 279-288
SOURCES, LITERATURE
1. Ivan Aleksov, “Dr`aven arhiv na Republika Makedonija”, Skopje 2001;
2. Kiro Doj~inovski, “Arhiv na Makedonija”, Skopje 1996;
3. Arhiv na Makedonija, “Aktuelnite zada~i na arhivite vo vremeto na tranzicija”, Skopje 1997;
4. Zoran Todorovski, “Zbornik na dokumenti 1926-2011”, Skopje 2011;
5. Zakon za arhivski materijal, Sl. vesnik na R. Makedonija, br. 95/2012, Skopje, 2012.
SUMMARY
The State Archives of the Republic of Macedonia is an archival institution, with a status of national administrative organization, performing inspection and professional supervision over the work of the owners of archive
records on expert and scientific basis, from where it receives, protects, processes, disseminates and makes such
records available for use, which is of relevance for both the history of the Macedonian nation and for Macedonia. The State Archives is the most frequent starting point for the research of the genesis and historical evolution
of the Macedonian nation, Macedonian language, history, traditions and culture, and their international affirmation. The State Archives of the Republic of Macedonia was established on 1 April 1951. In the period between 1951 and 1961, the archives network of Macedonia was completed with the establishment of nine regional
(city) archives in Skopje, Ohrid, Bitola, Shtip, Kumanovo, Prilep, Veles, Strumica and Tetovo. The first more
prominent law was The Law on State Archives of 1951, on the basis of which the State Archives of the People’s
Republic of Macedonia and the nine regional archives were established. In 1996, the Government of the Republic of Macedonia, at the proposal of the State Archives, issued the Decree on Records Management (Official
Gazette of the Republic of Macedonia No. 58/1996). This Decree regulates the manner of performance and
handling of documentary material and archive records within the scope of office and archive performance of the
records owners in the Republic of Macedonia. The current Law on archival material is from July 2012 (Official
Gazette of the R. of Macedonia No. 95/2012), and this Law for the first time regulates the work, storage and
use of electronic (digital) records. The State Archives of the Republic of Macedonia has based its organizational
and functional set-up on the nature of the activities and functions that are standard and specific for a modern
archive.
Submitting date: 20.05.2013
Acceptance date: 24.05.2013
288
Download

Formirawe i razvoj na Dr`avniot arhiv i na arhivskata slu`ba vo