Center for Economic Analyses
Podr`ano od:
Roma Policy Research Fellowship Program
of the Open Society Foundations
poseben osvrt
kon romskite
doma}instva
„MIKROFINANSIRAWE I FINANSISKI ODLUKI
VO SIROMA[NITE DOMA]INSTVA”
(poseben osvrt kon romskite doma}instva)
Izrabotila: Sabina Idrizi
Mentor: Marjan Nikolov
Podr`ano od:
"Roma Policy Research Fellowship Program
of the Open Society Foundations"
Dekemvri, 2012
General information about CEA
CENTER FOR ECONOMIC ANALYSES (CEA)
Bul. Jane Sandanski 63/3,
1000 Skopje Macedonia
Tel: + 389 (0)2 24 44 766
Mob: + 389 71 310 974
TIN: 4030003479278
Reg. 5763061
Account number:
Stopanska Banka AD Skopje
Account number: 200000856268559
Web page and e-mail:
www.cea.org.mk
www.lsg-data.org.mk
www.mkbudget.org
[email protected]
Zabele{ka: Mislewata izneseni vo ova istra’uvawe se mislewa na avtorot i ne gi odrazuvaat
mislewata na ostanatite zasegnati institucii.
Drugite avtori se dol`ni da go navedat ova istra’uvawe dokolku e koristeno ili gi informiralo za nivnite istra`uvawa i publikacii.
Predgovor
Ovaa kniga e rezultat od istra`uvaweto podgotveno od g-|a Sabina Idrizi pod
mentorstvo na Centarot za ekonomski analizi-CEA. Mikrofinansiraweto mo`e da
se iskoristi kako alatka za borba protiv siroma{tijata preku olesnuvawe na
pristapot do finansiski sredstva na siroma{noto naselenie, a so toa i mo`nost da
se olesni odlukata i izborot za samovrabotuvawe so cel podobri uslovi za `ivot.
Na toj na~in se ovozmo`uva socijalnata i finanansiskata inkluzija i kone~no olesnuvawe vo postignuvawe na politikite za namaluvaweto na nevrabotenosta i
siroma{tijata {to treba da bide prioritet na ekonomskite politiki i programi vo
Republika Makedonija.
Pokraj tematskata podr{ka na ova istra`uvawe, CEA stapi i vo partnerski odnos
so Institut otvoreno op{testvo-IOO od Budimpe{ta so nivnata {ema za podr{ka na
istra`uvawe na istra`uva~i Romi. Ovaa programa na IOO se poklopuva so zalo`bite
na CEA za podr{ka na mladi istra`uva~i vo na{ata CEA programa za praktikanti.
Dosega niz proektite, aktivnostite i istra`uvawata na CEA pominale desetina doktoranti, studenti i apsolventi od univerzitetite od Makedonija, Germanija i SAD.
Na toj na~in pridonesuvame kon razvoj na kadri od koi Makedonija vo sekoj slu~aj vo
idnina }e ima korist.
Naskoro CEA }e slavi i svoj jubilej koga vo mart 2013 godina }e napolni 10 godini.
Za ovoj desetgodi{en period pominavme niz pove}e od 100-tina proekti vo partnerski
odnos so centralnite vlasti, lokalnite vlasti, donatorite, me|unarodnite finansiski institucii i biznisite, a niz kancelariite na CEA pominale nekolku desetici
praktikanti i vraboteni. Pominavme niz mnogu predizvici i uspeavme da opstaneme
vo ovaa faza na razvoj na demokratijata vo na{ata dr`ava. Ostanuvame i ponatamu
cvrsti na svojata misija kontinuirano da gi istra`uvame predizvicite za ekonomskiot
razvoj i ekonomskite politiki za Republika Makedonija i vrz osnova na toa da nudime
preporaki, predlozi i merki kade {to smetame deka toa e soodvetno.
Dekemvri 2012
Marjan Nikolov
3
Sodr`ina:
Izvr{no rezime ....................................................................................................................5
Executive summary .................................................................................................................8
Egzekutivakoro rezime ..........................................................................................................11
Metodologija .......................................................................................................................14
Cel na studijata..................................................................................................................17
Voved ....................................................................................................................................18
Mikrofinansirawe ......................................................................................................18
Mikro-pretprijatija.....................................................................................................21
Siroma{tija vo Makedonija ..............................................................................................22
Op{ti karakteristiki na anketiranite siroma{ni doma}instva ........................23
Romite kako najsiroma{na i najmarginalizirana
etni~ka zaednica vo Makedonija.................................................................................24
Programi na Ministerstvoto za trud i socijalna politika na Makedonija
za namaluvawe na nevrabotenosta..............................................................................27
Mikrokrediti vo Makedonija............................................................................................29
Svesnost za posotewe na mikrofinansiraweto vo Makedonija.............................30
Dr`avno finansisko subvencionirawe.....................................................................33
Izvori na prihodi vo siroma{nite doma}instva.....................................................35
[tedewe vo siroma{nite doma}instva.....................................................................36
Dolgovi vo siroma{nite doma}instva .......................................................................36
Zaklu~oci ............................................................................................................................37
Preporaki-mikrofinansirawe........................................................................................39
Aneks 1 .................................................................................................................................42
Aneks 2 .................................................................................................................................47
Koristena literatura ........................................................................................................48
4
Izvr{no rezime
Socijalnata i finanansiskata inkluzija se vo tesna korelacija vo zemjite vo
koi namaluvaweto na nevrabotenosta i siroma{tijata e prioritet na ekonomskite programi. Kreirawe na pove}e rabotni mesta preku samovrabotuvawa na socijalno segregiranite etni~ki grupi, ovozmo`uvawe na polesen pristap do
finansiski sredstva na licata koi bankite gi rangiraat kako rizi~ni klienti nesomneno zavisi od kreiraweto na posebni programi nadvor od aktuelnite bankarski
i vladini politiki.
Pokraj nevrabotenosta, i nedovolnoto obrazovanie vlijae vrz sozdavawe na
konstantno siroma{ni doma}instva. Licata koi nemaat osnovno obrazovanie,
voobi~aeno ne se prijavuvaat vo agencijata za vrabotuvawe, pa na toj na~in tie se
isklu~eni od pazarot na trud i ne se opfateni so programite koi se nameneti za zajaknuvawe na nivnite obrazovni kapaciteti i unapreduvawe na nivnata konkurentnost
na pazarot na trudot.
Siroma{tijata vo Makedonija spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika e relativno visoka i vo 2011 godina iznesuva 30.4%. Najizrazena po etni~ka osnova e siroma{tijata me|u Romite. Kako najranliva etni~ka grupa ostanuva
romskata, so 64% od romskite doma}instva koi `iveat pod linijata na siroma{tijata
bazirana na prihod.1 Zaednicite na Romite naj~esto se karakteriziraat so mali, prostorno i socijalno segregirani naselbi i so nedostatok na osnovnata cvrsta infrastruktura.
Osnovna cel na ovaa studija e da se dade ocenka za sostojbite vo siroma{nite
doma}instva (so poseben akcent na Romite) koja ponatamu }e pomogne vo donesuvaweto na soodvetni preporaki vo korist na razvojot na mikrofinansiraweto
kako sredstvo za borba protiv siroma{tijata. Isto taka, studijata treba da pridonese za podobro razbirawe na finansiskite problemi vo siroma{nite doma}instva, potrebite, nevrabotenosta i zadol`enosta. Samata analiza dava i pregled na
strukturata na siroma{nite doma}instva i izvorite na prihodi na istite. Podlaboko
vnimanie pri istra`uvaweto e posveteno i na dobivaweto na konkretna slika za
svesnosta za postoeweto na mikrofinansiraweto i barierite so koi se soo~uvaat
siroma{nite doma}instva vo pristapot do finansiski sredstva t.e. krediti.
Preku primena na metodata na klaster istra`uvawe i na sobirawe na podatoci
vo istra`uvaweto, se selektirani Romski naselbi vo 10 Op{tini vo Makedonija
i se vkupno anketirani 126 doma}instva. Ovaa studija e fokusirana pred s¢ na
siroma{nite Romski semejstva koi se nevraboteni no del i privremeno obavuvaat
mali ekonomski aktivnosti. Ovie lu|e obi~no imaat iskustvo vo rabotewe, imaat poznavawe za pazarite i odnesuvaweto na potro{uva~ite, imaat razvieno sopstveni
mre`i na stejkholderi i go poseduvaat fundamentalno razbirawe na adaptibilnost
1) Izve{taj Gra|anski zasnovani analizi - Regionalen razvoj, lokalna vlast i kvalitet na `ivot (2009). UNDP i Univerzitet na Jugoisto~na Evropa. (str: 41)
5
We are making a difference
{to se i karakteristiki za opstanok na mikro-pretprijatijata i mikro biznisite.
Ekonomskite aktivnosti na ovaa kategorija na lu|e vodat kon tretirawe na uslugi i
proizvodi koi dokolku ne se soberat i prerabotat bi bile tretirani kako otpad, tie
obezbeduvaat evtina hrana, obleka i transport ne samo za onie nisko dohodnite
doma}instva tuku i za po{iroka kategorija na potro{uva~i.
I pokraj postojano potenciraniot problem od nedostig na zdravstvena za{tita
na Romite, spored podatocite od na{eto istra`uvawe 77,3% od ispitanicite imaat zdravstveno osiguruvawe. Od razgovorite na teren glavnata pri~ina poradi koja
ostanatite 22,7% nemaat zdravstveno osiguruvawe e nemaweto dokumenti, neredovnoto
prijavuvawe vo Agencijata za vrabotuvawe, neznaewe ili problemi so socijalnite centri
poradi nekompletirani dokumenti za iskoristena socijalna pomo{. I pokraj postoeweto na odli~ni preduslovi za impelementacija na site akcioni planovi koi proizleguvaaat od Strategijata na Romite sepak spored analiziranite podatoci 74,4 % od
Romite odgovorile deka ne `iveeat podobro so donesuvaweto na dekadata na Romite.
Sepak, romite kako korisnici na socijalna pomo{, nevraboteni, doma}ini/doma}inki ili honorarni rabotnici (9,7% - sobira~i na smet, {i{iwa, divi taksisti itn) poradi niskite primawa imaat ote`nat pristap do kreditite na
komercijalnite banki. So toa se zajaknuva potrebata za finansiska inkluzija na Romite. Spored dobienite podatoci od teren Romite vo Makedonija ne se dovolno zapoznaeni so mo`nosta za koristewe na mikrofinansiski uslugi kako instrument koj
direktno ili indirektno mo`e da vlijae vrz namaluvawe na siroma{tijata i samovrabotuvawe. Mikrokreditite vo Makedonija se servisiraat preku banki, {tedilnici
i fondacii {to podrazbira barawe na kolaterali koi siroma{nite Romi ne se vo
sostojba da gi pokrijat.
Spored podatocite dobieni od teren od na{eto istra`uvawe 28,6% od ispitanicite se korisnici na socijalna pomo{. Osnovniot problem na pove}e~lenite
semejstva ne e pristapot do socijalna pomo{ tuku iznosot za koj smetaat deka e premnogu mal za zadovoluvawe na osnovnite potrebi. Spored poslednite podatoci na
Dr`avniot zavod za statistika na R.Makedonija prose~nite tro{oci vo 2010 za
ishrana iznesuvaat 12.212 denari. Soglasno istra`uvaweto 37.9% od ispitanicite
so neto mese~ni prihodi od 9000 do 15.000 se izjasnale deka edinstveno imaat prihodi
za pokrivawe na egzistencijalnite potrebi. Podatokot deka 27.8% od ispitanicite
ostvaruvaat mese~ni prihodi do 9.000 denari poka`uva deka prihodite vo ovie doma}instva ne se dovolni ni za pokrivawe na osnovnite potrebi. Siroma{nite doma}instva i pokraj niskite prihodi imaat sopstveni `iveali{ta (76,2% % od
ispitanicite se izjasnile deka imaat sopstven dom).
Studijata se fokusira i na op{tite karakteristiki na siroma{nite semejstva,
problemite povrzani so {tedewe, zadol`uvawata i finansiskata isklu~enost.
[tednite vlogovi vo siroma{nite doma}instva se finanasiski posakuvana no te{ko
ostvarliva aktiva poradi {to 86,7% od ispitanicite se izjasnale deka ne poseduvaat
za{teda. Od aspekt na pri~inite koi go onevozmo`uvaat {tedeweto vo siroma{nite
doma}instva, najizrazena pri~ina vo 46,8% od odgovorite se niskite prihodi.
6
Center for Economic Analyses (CEA)
Visok e procentot na zadol`enost na siroma{nite doma}instva (31%) od neformalni izvori, rodnini i prijateli. Od vkupniot broj na ispitanici 58,7% smetaat deka neredovnite prihodi i finansikata nestabilnost se glavnite pri~ini
poradi koi ne mo`e da dobijat kredit od banka.
Od ispitanicite 86,5 % imaat potreba od pomo{ za legalizacija na biznis, sovetuvawa za razvoj na biznisot i informacii za najeftini repromatrijali. Potreba od finansiska i sovetodavna pomo{ za razvoj na biznisot imaat 92,7% od
ispitanicite.
Mikrofinansiraweto preku olesnuvawe na pristapot do finansiski sredstva
na siroma{noto naselenie so cel obezbeduvawe na samovrabotuvawe i podobri
uslovi za domuvawe mo`e da se iskoristi kako alatka za borba protiv siroma{tijata.2 So ukinuvaweto na zakonot za banki za mikrofinansirawe, merki sli~ni
na mikrofinansiskite se prevzemaat od strana na ministerstvata i nevladinite institucii, no izostanuva mikrofinansiraweto kako sredstvo za borba protiv siroma{tijata. Podgotovkata na teren za razvoj na mikrofinansiraweto, vo vistinska
smisla na zborot, bara podetalna analiza na sostojbite i potrebite na siroma{nite
i finansiski isklu~eni doma}instva.
Mikrofinansiraweto vo Makedonija so ukinuvaweto na Zakonot za banki
Mikrofinansirawe (vo 2006)3 ne e regulirano so poseben zakon tuku e regulirano
vo ramkite na Zakonot za banki poradi {to izostanuva celiot paket na mikrofinansiski uslugi ({tedewe, osiguruvawe) nameneti za siroma{nite i ovozmo`uvawe preku sorabotka da osnovaat mali biznisi. So ogled na faktot deka niskiot
stepen na obrazovanie e eden od krucijalnite problemi vo siroma{nite doma}instva
razvojot na malite biznisi na ovie doma}instva vo golema mera zavisi i od sovetodavnite besplatni uslugi koi mo`e da gi dobijat dokolku se institucionalizirani so
zakon mikrofinansiski institucii.
Eden korisen koncept na mikrofinansirawe e onoj koj se odnesuva na grupno
pozajmuvawe so cel izbegnuvawe na visoki kolaterali koi siroma{nite doma}instva ne se vo mo`nost da gi obezbedat. Analizite se odnesuvaat i na dosega{nite aktivnosti vo Makedonija za poddr{ka na mikro-biznisite i programite za
namaluvawe na nevrabotenosta kako i na programite na Evropskiot Investicionen
Fond koi se odnesuvaat na mikrofinansiraweto. Studijata vklu~uva i preporaki za:
1. olesnuvawe na pristapot do finansiski uslugi na siroma{nite doma}instva 2.
obezbeduvawe na uslovi za razvoj i promocija na mikrofinansiskite uslugi i mikrobiznisite vo Makedonija 3. legalizacija na mikrobiznisite.
2) Leikem, Kirsten (2012), “Microfinance: A Tool for Poverty Reduction?” University of Rhode Island Senior Honors Project kako i
Drew Tulchin (2006): Microfinance: Sustainable Tool for Urban Poverty Alleviation: Social Enterprise Associates (pg. 18).
3) Zakon za banki za mikrofinansirawe “Sl. vesnik na R Makedonija” br. 61/02 od 18.07.2002 god.
Zakon za prestanuvawe na va`eweto na zakonot za banki za mikrofinansirawe Sl. Vesnik na R Makedonija br. 50/06
od 17.04.2006. Prevzemeno od: www.pravo.org.mk.
7
We are making a difference
Executive summary
In countries where the reduction of the unemployment and poverty is a priority in the
economic programs, the social and financial inclusion is in tight correlation. The creation
of more jobs positions through self-employment for the socially segregated ethnic groups, enabling easier access to financial means for the persons ranged by the banks as risky clients
undoubtedly depends on the creation of separate programs outside the current bank and government policies.
Besides the unemployment, the lack of education also contributes to constant creation of poor households. Persons without elementary education don’t usually register in the
Employment Agency, so they are excluded from the labor market and aren’t part of the programs that are intended for strengthening their education capacities and improving their competitiveness on the labor market.
According to the State Statistical Office, the poverty in Macedonia is relatively high,
and in the year of 2011 it was 30,4%. According ethnic grounds, the poverty among the Roma
population is most emphasized. The Roma communities are mostly characterized with overpopulated settlements and with lack of basic infrastructure. In many cities, Roma families live
in small, spatially and socially segregated settlements.
This study’s main goal is to evaluate the situation in the poor households ( with special accent on the Roma people) and to help make appropriate recommendations in favor
of microfinance development as a means to fight poverty in the future. This study should
also contribute for better understanding of the financial problems of the poor households, their
needs, the unemployment and the indebtedness. The analysis also gives an overview of the
structure of the poor households and their income sources. Deeper emphasis during the research is also made on the creation of concrete picture about the existence of micro-financing
and the barriers the poor households come across in their attempts to get access to financial
means i.e. credits.
By applying the method of cluster research and data collection, selected were Roma
settlements in 10 Municipalities in Macedonia and a total of 126 households were surveyed. This study is mainly focused on the poor Roma households that are unemployed or
temporarily are doing small economic activities. These people usually have experience in working, have knowledge for markets and consumers behavior, have developed their own stakeholders’ networks and have fundamental knowledge of adaptability. All these characteristics
are characteristics for survival of the micro-entities and micro businesses. The economic activities of this category of people lead to the treatment of services and products, that if not collected and processed will be treated as waste. They also provide cheap food, clothes and
transport not only for the low-income households, but also for the wider category of consumers.
Despite the repeatedly emphasized problem of Roma’s lack of health care, according
to the data of our research, 77,3% from the respondents have health care. The main reason why the other 22,7% don’t have health care is the lack of documents, irregular registrations
in the Employment Agency, ignorance or problems with the social centers due to incomplete
documents for used social assistance. Despite the great prerequisites for implementation of all
8
Center for Economic Analyses (CEA)
action plans that come from the Strategy of the Roma, according to the analyzed data, 74,4%
of the Roma answered that they don’t live better with the proclaimed Roma decade.
However, Roma as users of social assistance, unemployed, men in the house / housewives or freelance workers ( 9,7%- garbage and bottles collectors, illegal taxi drivers
etc.) have limited access to credits from the commercial banks because of their low incomes. This reinforces the need for financial inclusion of the Roma people. According to the
data collected out on the street, the Roma people in Macedonia are not familiar enough with
the possibility of using microfinance institutions as an instrument that directly or indirectly can
have influence reducing the poverty and self-employment. Microcredits in Macedonia are serviced by banks, savings - banks and foundations, and that means asking for collaterals that
poor Roma people aren’t able to cover.
According to the collected terrain data from our research, 28,6% from the respondents
are users of social assistance. The main problem for the multi-member families isn’t the access to social assistance, but the amount that, according to them, is very low for satisfying their
basic needs. According to the last data from the State Statistical Office of Republic of Macedonia, the average costs in 2010 for food were 12.212 Macedonian denars. According to the research, 37,9% from the respondents with net monthly income from 9.000 to 15.000 Macedonian
denars said that they had income only for covering their existential needs. 27,8% from the respondents have monthly net wage of 9.000 Macedonian denars, and this shows that the income
in these households is not enough to cover even their basic needs. Despite the low income the
poor households have their own homes (76,2% from the respondents said that they have their
own home).
This study also focuses on the general characteristics of the poor households, the
problems associated with saving, indebtedness and financial exclusion. In poor households, the savings deposits are financially desired but hard to achieve asset. 87,5% from the
respondents said that they don’t have savings. In terms of the reasons that prevent the poor
households to have certain savings, one of the most important is the low family income (46,8%
from the respondents).
The indebtedness among poor households from informal sources, relatives and
friends is very high (31%). From the total number of respondents, 58,7% of them said that
the main reason why they cannot get a bank credit are the irregular incomes and the financial
instability.
86,5% of the respondents need help for business legalization, advice for business development and information about cheapest repro materials. 92,7% of the respondents
need financial and advisory assistance for business development.
Microfinance can be used as a tool to fight poverty by facilitating access to financial
assets for the poor population in order to provide self-employment and improve housing
conditions.4 With the abolition of the law for microfinance banks, the ministries and the nongovernment institutions have undertaken measures similar to the micro-financial, but the microfinance as a means to fight poverty is lacking. The preparation of microfinance development
4) Leikem, Kirsten (2012), “Microfinance: A Tool for Poverty Reduction?” University of Rhode Island Senior Honors Project as well
as Drew Tulchin (2006): Microfinance: Sustainable Tool for Urban Poverty Alleviation: Social Enterprise Associates (pg 18).
9
We are making a difference
grounds, in real sense, requires detailed analysis of the actual state and the needs of the poor
and financially excluded households.
After the abolition of the Microfinance Banking Law (in 2006)5, the microfinance in
Macedonia is not regulated by a separate law, but within the Law for banks. This is the
reason for lack of a complete package for micro-financial services (savings, insurance)
for the poor thus enabling them to found small businesses through collaboration. Given
the fact that the low level of education is one of the crucial problems in the poor households,
the development of small businesses in these households largely depends of free advisory
services that can be given from the micro-financial institutions if they are institutionalized by
law.
One useful concept of microfinance is the concept that refers to borrowings made by
groups in order to avoid the high collaterals that poor people aren’t able to provide. The
analysis also refer to the existing activities in Macedonia for support of the micro-businesses,
the programs for unemployment reduction as well as the programs of the European Investment
Fund that are related to microfinance. This study also includes recommendations for: 1. making
access to financial services easier for poor households; 2. providing conditions for development
and promotion of micro-financial services and micro-businesses in Macedonia; 3. micro-businesses legalization.
5) Microfinance banking Law “Official Gazette of the Republic of Macedonia” no.61/02 from 18.07.2002. Law for expiry of the Microfinance banking Law “ Official Gazette of the Republic of Macedonia” no. 50/06 from 17.04.2006. Taken from: www.pravo.org.mk
10
Center for Economic Analyses (CEA)
Egzekutivakoro rezime
I socialnikani thaj finansiakiri inkluzia si ki tank korelacia ko phuvja kolende e bibukjarnipaskoro thaj čorolipaskoro tiknjakeribe si prioriteti tar ekonomikane programe.
Kreiribe buteder bukjarne thana korkoribukjarnipaja taro socialnikane segregirime etnikane grupe, šajdakeribe majlokho akcesi dži finansiakere bukja e dženenge kolen o
banke rangirinena len sar rizikane klientia athinela taro kreiribe ulavde programe avrijal
tar aktuelnikane bankakere thaj radžakere politike..
Trujal o bibukjarnipe thaj i bičaljarribaskiri edukacia kerela asari upri fundiribe konstantno čorole kherutnipa. O džene kolen nane čaljaribaskiri edukacia, majbutdroma na
avazikerena pe ki agencia baši bukjarnipe, thaj ko odova čhani ola si cidime taro bukjakoro
kurko thaj nane astarde e programencar kola si iradime baši zurarkeribe taro lengere edukaciakere kapacitetia thaj anglunikeribe tari lengoro konkurentno ovibe ko bukjakoro kurko.
O čorolipe ki Makedonia aso evidentia taro Raštrakoro biro baši statistika si relativno
uči thaj ko 2011 berš sine 30.4%. Majbut sikavdi pali etnikani funda si o čorolipe maškar o
Roma. E Romengere khedina majbut karakterizirinena pe majbutthanakerde mahalencar thaj
nanipaja fundavni infrastruktura. Ko buteder dizja, o romane familie dživdinena ko tikne, thanea
thaj socialno segregirime mahale.
Fundavni resarin tari akaja studia si te del noti bašo hali taro čorole kherutnipa (ulavde
akcentea ko Roma) savi poadarig ka del arka ko anibe adekvatna rekomandacie ko kjari
taro zuraribe o mikrofinansiribe sar diso baši mareba mujal o čorolipe. Jekajek, i studia
zaruri si te andarel baši majšukar haljovibe baši finansiakere problemia ko čorole kherutnipa,
zaruria, bibukjarnipe thaj bordžia. Korkori i analiza dela thaj dikhin ki struktura taro čorole kherutnipa taro čorole kherutnipa thaj lengere leiba. Majhor sama ko pučaribe si dendi ko leibe
konkretno tasviri baši minsa baši isipe mikrofinansiribe thaj bariere kolencar arakhena pe o čorole kherutnipa ko akcesi dži finansiakere bukja a.v kreditia.
Ikeribaja ko čačipe o metodi taro klaster pučaribe thaj khedibe evidentia ko pučaribe,
selektirime si Romane mahale ko 10 Komune ki Makedonia thaj sahno si anketirime 126
kherutnipa. Akaja studia si fokusirime anghlal sako čorole Romane familie kola si bibukjarne
numa thaj harnevaktea si olen tikne ekonomikane aktivipa. Akale manušen isi len džandipe ko
butikeribe, si olen pendžaribe taro kurke thaj hardžutnengoro vjavaharibe, si olen zurarde korkorutne sepetke taro stejkholderja thaj si olen fundamentalnikano haljovibe baš adaptabiliteti
so si thaj karakteristike baš egzistencia taro mikro-pretprijatia thaj mikro biznisia. O
ekonomikane aktivipa tar akaja kategoria manuša legarena kori tretiribe servisia thaj inkalia
kola džikobor na khedena pe thaj na butikerena pe ka oven sine tretirime sar gunoj, ola
arakhena udžuzi habe, šeja thaj transporti na salde baš odola harnebudžeteskere kherutnipange numa thaj baši buvleder kategoria hardžutne.
Thaj trujal o sakana potencirime problemi taro nanipe sastipaskoro arakhibe e Romen,
aso evidntia tar amaro pučaribe 77,3% taro pučle džene si olen sastipaskoro arakhibe.
Taro lafikeriba ko tereni šerutni karana sebepi koja e ačhutne 22,7% nane len sastipaskoro
arakhibe si o nanipe dokumentia, biničalo avazikeribe ki Agencia baši bukjarnipe, nadžanibe
ja problemia e socialnikane centrencar sebepi bikompletirime dokumentia baš istemalkeribe
11
We are making a difference
socialnikani arka. Thaj trujal o nanipe lačhe anglošartia baš implementacia o akciakere plania
kola ikljovena tari Romengiri Strategia, palem aso analizirime evidentia 74,4% taro Roma džovapidengje kaj na dživdinena majšukar e anibaja tari Romengiri Dekada.
Numa, o Roma sar istemalkerutne socialnikani arka, bibukjarne, kherutne ja honorarnikane bukjarne (9,7% - khedena gunoja, šišia, avrijalničale taksistia t.a) sebepi harne
leiba si olen majpharo akcesi dži kreditia taro komercialnikane banke. Odolea zurarkerela
pe o zaruri baši finansiakiri inkluzia e Romenge. Aso lende evidentia taro tereni o Roma ki Makedonia nane but pendžarde e šajdipaja baš istemalkeribe mikrofinansiakere servisia sar instrumenti kova direktnikane ja indirektnikane šaj te asarikerel upri čorolipaskoro tiknjakeribe
thaj korkoribukjarnipe. O mikrokreditia ki Makedonia servisirinena pe e bankencar, garavdipaskere kherencar thaj fondaciencar so haljovela rodipe kolateralia kolen o čorole Roma našti te
učharen olen.
Aso evidentia lende taro tereni tar amaro pučaribe 28,6% taro pučle džene istemalkerena socialnikani arka. Fundavno problemi ko butedženengere familie nane o akcesi dži socialnikano arakhibe numa i suma baši kolate gndinena kaj si but tikni baši čaljaribe o fundavne
zaruria. Aso palune evidentia taro Raštrakoro buri baši statistika ki R.Makedonia o maškarutne
hardžia ko 2010 berš bašo habe sine 12.212 denaria. Aso pučaribe 37,9% taro pučle džene
neto masekoskere leibaja taro 9000 dži 15.000 denaria vakjergje kaj salde silen leiba baš učharibe o egzistencialnikane zaruria. O evidenti kaj 27,8% taro pučle džene si len masekoskere
leiba taro 9000 denaria sikavela kaj o leiba ko akala kherutnipa nane čaljaribaskere ni baš učharibe o fundavne zaruria. O čorole kherutnipa thaj trujal o harne leiba si len plesutne dživdipaskere thana ( 76,2% taro pučle džene vakjergje kaj si len plesutno kher).
I studia fokusirinela pe thaj ko fundavne karakteristike taro čorole familie, problemia
phanle e garavdipaja, bordžencar thaj finansiakere eksluziaja. O garavdipaskere deiba ko
čorole familie si mangle finansie numa na ikeribaskere ko čačipe soske 86,7% taro pučle džene
vakjergje kaj nane len garavde love. Tar aspekti taro karane kola bišajdakerena o garavibe love
ko čorole familie, najbut vakerdo karana ko 46,8% taro džovapia si harne leiba.
Učo si o procenti bordžia ko čorole familie (31%) taro biformalnikane hainga, paše familia ja amala. Taro sahno gendo pučle džene 58,7% gndinena kaj o biničale leiba thaj finansiakoro bistabiliteti si šerutne karane sebepi kolende našti te len krediti tari banka.
Taro pučle džene 86,5% si zarurea tar arka baši bizniseskiri legalizacia, konsilideiba
baši bizniseskoro buvljaribe thaj informacie baši majudžuzi repromaterialia. Zaruri tari finansiakiri thaj konsilideibaskiri arka baši bizniseskoro zuraribe si ko 92,7% taro pučle džene.
O mikrofinansiribe lokjakeribaja o akcesi dži finansiakere bukja e čorole džijaneske
resarinaja arakhibe korkoribukjarnipe thaj majšukar šartia baši kherutnipe šaj te istemalkerel pe sar halati baši mareba mujal o čorolipe.6 E čhinavibaja tar istemalkeribe o kanuni bašo banke thaj mikrofinansiribe, napia baši mikrofinansiribe lena pe tari rig taro
ministeriumia thaj biradžakere institucie, numa ačhola pala o mikrofinansiribe sar diso baši mareba mujal o čorolipe. O hazrikeribe ko tereni baši mikrofinansiribaskoro zuraribe, ko čačutno
6) Leikem, Kirsten (2012), “Microfinance: A Tool for Poverty Reduction?” University of Rhode Island Senior Honors Project kako i
Drew Tulchin (2006): Microfinance: Sustainable Tool for Urban Poverty Alleviation: Social Enterprise Associates (pg 18).
12
Center for Economic Analyses (CEA)
lafeskoro džanlipe, rodela majdetalnikani analiza taro halia thaj zaruria taro čorole thaj finansiakere cidljarde kherutnipa.
O mikrofinansiribe ki Makedonia e čhinavibaja taro Knuni bašo banke thaj Mikrofinansiribe (ko 2006)7 nane regulirime ulavde kanunea numa si regulirime ko pervazja taro Kanuni bašo banke sebepi so ačhola palal o sahno paketi taro finansiakere servisia
(garavdipe love, višvankeribe) iradime baši čorole thaj šajdakeribe barabarburtikeribaja
te fundirinen tikne biznisia. Dikhindor o fakti kaj i harni digra edukacia si jek taro nahtarale
problemi ko čorole kherutnipa, o zuraribe taro tikne biznisia ko akala kherutnipa ko baro napi
athinela thaj taro konsilideibaskere bilovengere servisia kolen šaj te len olen džikobor si institucionalizirime kanunea o mikrofinansiakere institucie.
Jek istemalkeribaskoro koncepti taro mikrofinansiribe si odova kova vjavaharinela pe
ko grupakoro bordžileibe resarinaja našibe taro uče kolateralia kolen o čorole kherutnipa
nane ko šajdipe te arakhen olen. O analize vjavaharinena pe ko džiakanutne aktivipa ki Makedonia baši suporti e mikro-biznisenge thaj programe baši tiknjakeribe o bibukjarnipe sar thaj
programe tar Evropakoro Investiciakoro Fondi kola vjavaharinena pe ko mikrofinansiribe. I studia saikerela thaj rekomandacie baši: 1. lokjakeribe o akcesi dži finansiakere servisia e čorole
kherutnipange 2. arakhibe šartia baši zuraribe thaj promocia baši mikrofinansiakere servisia
thaj mikrobiznia ki Makedonia 3. mikrobiznisengiri legalizacia.
7) Kanuni bašo banke bašo mikrofinansiribe „ Of. Gazeta ki R.Makedonia num. 61/02 taro 18.07.2002 Kanuni baš ačhovibe o validno
ovibe taro kanuni bašo banke bašo mikrofinansiribe „Of. Gazeta ki RM num. 50/06 taro 17.04.2006. Leljardo taro www.pravo.org.mk.
13
We are making a difference
Metodologija
Istra`uvawe na prirodata i kontekstot na problemot.
Glavnata cel na istra`uvaweto be{e obezbeduvawe na podatoci za finansiskata
inkluzija, podatoci za pri~inite za zadol`uvawe i {tedewe na nisko prihodnite
doma}instva so poseben osvrt na romskite doma}instva. Istra`uvaweto }e dade
mo`nost da se sogleda porealno mo`nosta za promovirawe na mikrofinansiraweto
vo Makedonija kako alatka za finansiska poddr{ka na siroma{noto naselenie (me|u
koe poseben akcent e staveno na Romite).
Metodolo{ka ramka na istra`uvaweto
Metodolo{kata ramka za sproveduvawe na istra`uvaweto se temeli vrz primena
na metodot klaster za sobirawe podatoci8. Klaster za sobirawe podatoci e metod
so koj po slu~aen izbor se namaluva brojot na statisti~ki edinici koi treba da bidat
testirani, a koi se predmet na istra`uvaweto. Ova e metod so koj poefektivno i poefikasno se sproveduva istra`uvaweto, bidej}i na sistemati~en na~in se namaluva
brojot na lokaciite koi se predmet na istra`uvaweto so {to se namaluvaat tro{ocite
i vremenskata ramka na samoto istra`uvawe. Ovoj pristap e atraktiven koga populacijata mo`e pogodno da se podeli na relativno mali, geografski kompaktni edinici
nare~eni klasteri. Ovaa metoda se koristi vo slu~aj koga populacijata koja treba da
se istra`i se protega na {iroka geografska oblast. Takov e slu~ajot so romskite
naselbi koi vo pogolemi urbani ili ruralni aglomeracii prete`no se kompaktni
edinici za `iveewe i sosema pogodni za da se primeni klaster istra`uvaweto. Glavnata cel na upotrebata na ovaa tehnika e da se obezbedi primerok koj }e bide
reprezentativen za site siroma{ni koi imaat mikrobiznisi ili idei za razvoj na
mikrobiznis, a nemaat pristap do mikrofinansiski uslugi.
Vo osnova klaster e potreben za siroma{nite doma}instva koi se:
- Finansiski isklu~eni;
- Nevraboteni;
- Koi se zanimavaat so nekoj mal mikro biznis no nemaat pristap do krediti;
- Pripadnici na romskata zadnica kako najmarginalizirana etni~ka zaednica vo
Makedonija.
Postojat dva na~ina za izbor na reprezentativniot primerok i toa:
- proporcionalna verojatnost vo opfatot na sobirawe podatoci (probability-proportionate-to-size sampling: PPS)
- ednakova proporcija vo zemawe primeroci (equal proportion sampling- EPS)
Vo na{eto istra`uvawe ja primenivme PPS metodata bidej}i ovozmo`uva ednakva
mo`nost sekoe doma}instvo da bide izbrano vo reprezentatviniot primerok. Vrz osnova na prethodno definirani klasteri spored demografski i geografski karakteristiki na lociranite siroma{ni doma}instva istra`uvaweto se sprovede brzo i
8) Herry Carla : Poverty assessment tool. World bank publication
14
Center for Economic Analyses (CEA)
aplikativno. So ovoj metod vo sekoja lokacija izbrana za istra`uvawe ispituvame
ist broj na doma}instva.
Samiot metod opfa}a dve fazi. Vo prvata faza se formiraat klasterite. Odlukata za podelba na klasterite zavisi od geografskata lociranost na siroma{nite
doma}instva kako mo`ni korisnici na mikrofinansiskite uslugi. Vo vtorata faza
od sekoj klaster po slu~eaen izbor se izbiraat ist broj na ispitanici.
Formiraweto na klasterite go napravivme spored podatocite za regionite so najgolem procent na siroma{no naselenie. Koncentracijata na istra`uvaweto e vo
Isto~na Makedonija, ruralnite sredini kako i gradovite vo koi `iveeat Romite vo
pogolem procent.
Slika1: Relativna
siroma{tija spored
mesto na `iveewe
Izvor: Dr`aven zavod
za statistika
Slika 2: Zastapenost
na Romite vo
Makedonija po
op{tini
Izvor: Dr`aven zavod
za statistika: popis
2002
15
We are making a difference
Zemja}i gi vo predvid statisti~kite podatoci za dinamikata na siroma{tijata po
regioni vo Makedonija i naselenosta na Romite kako najsiroma{na etni~ka grupa vo
Makedonija formirani se slednite klasteri:
Klaster 1: [tip, Ko~ani, Vinica, Del~evo, Kumanovo
Klaster 2: Tetovo, Gostivar, Bitola, Prilep
Klaster 3: Sela po slu~aen izbor vo Isto~na Makedonija
Klaster 4: [uto Orizari i Topaana
Dizajnirawe na pra{alnik
Pra{alnikot e dizajniran vrz osnova na prethodno napravenoto istra`uvawe na
kontekstot i prirodata na problemot. Pra{alnikot za mikrofinansirawe na nisko
prihodnite doma}instva9 (posebno Romite) vklu~uva pra{awa od koi treba da se
izvle~at pokazateli za:
odredeni ekonomski kategorii ({tedewe, dostapnost do krediti, realizacija na
biznis idei) vo Republika Makedonija od semejstvata so niski primawa, posebno
od Romite kako najsiroma{na etni~ka grupa vo Makedonija so najvisok procent na
nevrabotenost;
dostapnost na finansiskite uslugi na bankite;
pri~ini poradi koi siroma{noto naselenie ima ote`nat pristap do krediti;
kakva e informiranosta za mikrofinansiraweto na siroma{noto naselenie;
Sproveduvawe na pra{alnicite. Pra{alnicite bea sprovedeni na primerok od
126 siroma{ni doma}instva vo 10 op{tini vo Makedonija, spored metodot klaster
za sobirawe podatoci. Pra{alnicite bea sprovedeni prete`no vo romski doma}instva, t.e.77% od anketiranite doma}instva se romski. Vo ulicite izbrani spored
metodot klaster na sobirawe na podatoci pokraj Romi vo istra`uvaweto bea opfateni i Albanski (2,4), Makedonski (11,9%) i Turski (8,7) doma}instva koi `iveat
vo tie ulici. So pra{alnikot opfateni se slednive op{tini: [tip, Ko~ani,
Vinica, Del~evo, Kumanovo, [uto Orizari, Tetovo, Gostivar, Prilep, Bitola.
9) Pra{alnik: ANEKS 1
16
Center for Economic Analyses (CEA)
Makedonec
Albanec
Tur~in
Rom
Slika 3: Etni~ka
pripadnost na anketiranite
doma}instva
Obrabotka i analiza na podatocite. Za obrabotka i analiza na pribranite podatoci od pra{alnicite se koriste{e softver za statisti~ka obrabotka i analiza
na podatoci, SPSS (Statistical Package for the Social Science).
Cel na studijata
Osnovna cel na ovaa studija e da se dade ocenka za sostojbite vo siroma{nite
doma}instva (so poseben akcent na Romite) koja ponatamu }e pomogne vo donesuvaweto
na soodvetni preporaki vo korist na razvojot na mikrofinansiraweto kako sredstvo
za borba protiv siroma{tijata. Isto taka, studijata treba da pridonese za podobro
razbirawe na finansiskite problemi vo siroma{nite doma}instva, potrebite,
nevrabotenosta i zadol`enosta. Samata analiza dava i pregled na strukturata na
siroma{nite doma}instva i izvorite na prihodi na istite. Podlaboko vnimanie e
posveteno na dobivaweto na konkretna slika za svesnosta za postoeweto na mikrofinansiraweto i barierite so koi se soo~uvaat siroma{nite doma}instva vo
pristapot do finansiski sredstva t.e. krediti.
Ovaa studija prezentira pregled na dobienite informacii, gi analizira glavnite
naodi, gi prezentira zaklu~ocite i dava preporaki za razvoj na mikrofinansiraweto
vo Makedonija preku potencirawe na benefitite od voveduvaweto na istoto.
Bazata na podatoci podgotvena vo SPSS isto taka dozvoluva da se napravat dopolnitelni analizi.
17
We are making a difference
Voved
Mikrofinansirawe
Mikrofinansiraweto pretstavuva zbir na bankarski praktitki naso~eni kon
ponuda na mali krediti (bez kolateral) i prifa}awe na mnogu mali depoziti (Robinson 2001).10
Mikrofinansiraweto ne se odnesuva samo na mikrokrediti tuku i na obezbeduvaweto na uslovi za {tedewe na siroma{nite lica. Iako vo po~etokot e potreben
fond za funkcionirawe na mikrofinansikite ku}i (dr`aven, privaten ili od specijalni programi kako Svetska Banka, EFSE itn) vo ponatamo{noto funkcionirawe
mikrofinansiskite ku}i se samoodr`livi preku deponiranite pari i se vo sostojba
i da prodavaat obvrznici so cel zgolemuvawe na kapitalot. Sepak cel na mikrofinansiraweto e i namaluvawe na siroma{tijata, ostvaruvawe na rodova ednakvost,
pro{iruvawe na pazarot i namaluvawe na socijalnite razliki.
Razlika pome|u mikrokrediti i mikrofinansirawe
Mikrokreditite se odnesuvaat na mnogu mali zaemi za dol`nici bez primawa od
plata so malku ili bez kolateral, obezbedeni od strana na zakonski registrirani
institucii.
Mikrofinansirawe obi~no se odnesuva na spektar na finansiski uslugi,
vklu~uvaj}i kredit, za{tedi, osiguruvawe, transferi na pari, finansiski i drugi
proizvodi {to se predvideni od strana na razli~ni davateli na uslugi, naso~eni
kon siroma{nite i nisko prihodi lu|e.11
Celna grupa na mikrofinansiraweto se voobi~aeno `eni i mali farmeri i
zanaet~ii so mnogu niski mese~ni zarabotki. Komercijalnite banki gi izbegnuvaat
ovie klienti od slednite pri~ini12:
1) Mikro kreditite se premnogu mali za da generiraat profit
2) Celnata grupa na klienti e premnogu siroma{na za da mo`e da ponudi ne{to kako
kolateral. Komercijalnite banki so cel za{tita na svojot kapital voop{to ne
gi zemaat vo predvid siroma{nite kako potencijalni klienti. Toa se dol`i i
na nedostigot na informacii za ovie klienti i faktot deka bankite ne mo`e
lesno da determiniraat koi klienti se porizi~ni. Od taa pri~ina bankite so
cel obezbeduvawe sigurnost siroma{nite gi vbrojuvaat vo rizi~na grupa na
klienti i im odreduvaat povisoki kamati. Dokolku ovie klienti bankite gi
zemat vo predvid }e bidat prinudeni da gi zgolemat prose~nite kamatni stapki
10) Robinson, Marguerite (2001): The microfinance Revolution: Sustainable banking for poor. Washington, DC: The world Bank
11) http://www.lendwithcare.org/info/microfinance_microcredit
12) Betriz Armandariz de Aghion and Jonathan Morduch (2005): The Economics of Microfinance. The MIT Press Cambridge, Massachusetts
18
Center for Economic Analyses (CEA)
{to pak }e predizvika namaluvawe na brojot na nisko rizi~ni klienti poradi
povisoki kamatni stapki. Od taa pri~ina siram{nite se nadvor od bankarskite
uslugi na bankite.
3) Bankite so soo~uvaat so povisoki transkacioni tro{oci koga rabotat vo siroma{ni op{tini od pri~ina {to pomalite transakcii se mnogu poskapi za
servisirawe otokolku golemite transakcii za bogatite klienti.
Kako rezultat na otfrlawe na siroma{nite od bankarskite sistemi se sodava krug na
postojana reprodukcija na siroma{tijata od generacii vo generacii. Tokmu mikrofinansiraweto e naso~eno kon prekinuvawe na ovoj krug preku namaluvawe na transkacionite tro{oci
i nadminuvawe na problemot so nedostigot na informacii za siroma{nite klienti.
Vo uslovi na nemawe pristap do bankarskite uslugi se postavuva pra{aweto
od kade siroma{nite pozajmuvaat pari?
Finansiskata isklu~enost na siroma{noto naselenie na bankite ne zna~i deka
ovie lica ne pozajmuvaat. Naprotiv, ovie lica se po~esto pozajmuvaat preku neformalni izvori kako lihvari, sosedi, rodnini i lokalni trgovci. Ovie neformalni
izvori za razlika od bankite raspolagaat so re~isi site infromacii za sostojbata
na klientot koj pozajmuva i vrz osnova na tie infromacii odreduvaat kamatni stapki.
Sepak i ovie izvori se ograni~eni. Mikrofinansiraweto se javuva kako mo`en
odgovor za kombinirawe na bankarskite finansiski uslugi so informaciite na
lokalnite neformalni izvori na pozajmuvawe pari.
Kako funkcionira mikrofinansiraweto..
Vrednosta na konceptot na mikrofinansirawe e t.n. grupno pozajmuvawe so {to se namaluva iznosot na kolaterali koi siroma{noto naselenie ne e vo mo`nost da gi pokrie.
So ogled na faktot deka siroma{nite lica nemaat {to da ponudat kako kolateral
mikrofinansiraweto predviduva grupno pozajmuvawe so {to pozajmuva~ite me|usebno garantiraat. Modelot predviduva licata da dejstvuvaat kako individualci
no pozajmuvaweto e grupno. Na primer ako grupata se sostoi od pet pozajmnuva~i
prvo kreditot se odobruva na prvite dve lica, ponatamu na drugite dve lica i na
kraj na pettoto lice. So navremeno vra}awe na dolgot kreditiraweto prodo`uva
no, dokolku edno lice ne plati toga{ ponatamo{noto kreditirawe zavr{uva za site lica od grupata. So ovoj model klientite se motivirani navremeno da go vra}aat
dolgot, da biraat odgovorni lica vo grupata na pozajmuva~i voobi~aeno sosedi,
rodnini so {to se poradi povrzanosta na grupata i moralnata odgovornost kon sosedot ili rodninata se namaluva mo`nosta od nesolventnost. Na toj na~in se kombiniraat bankarskite uslugi i infromaciite od neformalnite izvori na
pozajmuvawe. Mikrofinansiraweto se temeli na mnogu mali po~etni iznosi na krediti i nivno zgolemuvawe so pro{iruvawe na biznisot. Isplatata na prviot anuitet e voobi~aeno edna nedela po davaweto na krediot {to ovoj kredit go pravi
posli~en na potro{uva~kiot otkolku na biznis kreditot.13
13) Besley, Timothy and Stephan Coate (1995): Group lending, Repayment incentives and Social collateral. Journal od Development
Economics
19
We are making a difference
Zo{to kamatnite stapki na mirkokreditite se visoki?
I mikrokreditiraweto me|u drugoto se temeli na principot na namaluvawe na marginalniot povrat na kapitalot spored koj pretprijatijata so pomal kapital se vo sostojba da ostvarat pogolem povrat na nivnata investicija otkolku pretprijatijata so
pogolem kapital. Od taa pri~ina siroma{nite se vo sostojba da platat i povisoki kamatni stapki od bogatite. Gledano preku proizvodstvenata funkcija sekoe dopolnitelno investirawe go zgolemuva prozivodstvoto no, so sekoja sledna proizvedena
ednica se namaluva marginalnata dobivka.14
Slika 4: Marginalniot
povrat na kapitalot preku
proizvodstvena funkcija.
Marginalniot povrat na kapitalot preku proizvodstvena
funkcija. Siroma{nite pretpriema~i imaat pogolem povrat
na sekoja sledna ednica na kapital i imaat volja da platat povisoki kamatni stapki od
bogatite pretpriema~i.
Izvor: The economic of microfinanace- Betriz Armendariz de
Aghion and Jonathan Morduch
(2005, Cambridge, Massachusetts)
o~ekuvan profit
Vlez na
rizi~ni
klienti
Profit
Izlez na rizi~ni
ostvaren od
klienti
rizi~ni klienti
profit
profit
Pri kamatna stapka pome|u k+A i u bankata ostvaruva profit i pri tie kamatni
stapki i rizi~nite i sigurnite klienti sakaat da pozajmuvaat pari od bankata. Sigur14) Na primer: so kupuvawe na ma{ina za {iewe prozivodstvoto drasti~no }e se zgolemi za razlika od koristiewe na
samo igla i konec. Podocna so kupuvawe na elektri~ni no`ici proizvodstvoto }e se zgolemi no so pomal intenzitet
otkolku so kupuvaweto na ma{inata. Bogatiot pretpriema~ koj ima kapital neophoden za ma{insko otpo~nuvawe na
proizvodstvoto nema potreba za kredit i nema potreba da se izlo`uva na kamatni stapki. Za siroma{niot pretpriema~
parite koi gi nema se od su{tinsko zna~ewe za vodewe na biznisot i zgolemuvawe na proizvodstvoto i e spremen da
plati i povisoki kamatni stapki za pari koi }e mu generiraat pogolem profit.
20
Center for Economic Analyses (CEA)
nite klienti se otka`uvaat od pozajmuvawe na pari koga kamatnite stapki }e porasnat
nad u i vo takva situacija bankata bele`i namaluvawe na profitot. Samoto namaluvawe na profitot ja pomestuva kamatnata stapka vo to~ka k/r i pri takvi kamatni
stapki rizi~nite klienti se spremni da pozajmuvaat pari (poradi marginalnata korist od parite koi gi nemaat a im se neophodni i spremni se da platat povisoka cena
za istite); od rizi~nite klienti bankata ostvaruva profit. Kamatnata stapka nad u/r
zna~i otkaz`uvawe i od strana na rizi~nite klienti.
Mikro-pretprijatija
Mikro-pretprijatija se mali, ~esto neregistrirani biznisi naj~esto vodeni od
siroma{ni poedinci. Ovie biznisi mo`e da imaat ogromna korist od mikrofinansiskite uslugi.
Mnogu ~esto poimite mikro-pretprijatijata i mikro-biznis se izedna~uvaat. Iako
postojat golem broj na sli~nosti pome|u dvata poimi, ima edna razlika. Mikro-pretprijatie e biznis zapo~nat so pomo{ na nekoj nadvore{en izvor na finansirawe,
obi~no mikrokredit; mikro-biznisot se osnova voobi~aeno bez nadvore{en izvor na
finansirawe ili investicii, i raste postepeno vrz osnova na sposobnosta na biznisot da generira prihodi.15
Potrebno e da se napravi i jasna podelba pome|u mikro-pretrpijatijata i malite
pretprijatija. Spored evropskata podelba malite i sredni pretprijatija se delat vo
slednite tri kategorii:
l mikro pretprijatijata so pomalku od 10 vraboteni,
l malite pretprijatija - pome|u 10 i 49 vraboteni i
l srednite pretprijatija so broj na vraboteni pome|u 50 – 249.
Postojat golem broj na lica koi mo`at da pomognat vo osnovaweto na mikro-pretprijatieto. Privatnite investitori dokolku registriraat potencijal vo biznisot
potoi mo`nost da izberat da gi otpi{at tro{ocite na raboteweto za daden period,
vo zamena za del od profitot. Vladinite strukturi ~esto im pomagaat na pretpriema~ite vo vospostavuvaweto na ovie biznisi, so cel zajaknuvawe na doma{nite
ekonomii i namaluvawe na stapkata na nevrabotenost. Isto taka postojat i nevladini
organizacii koi nudat mikro-zaemi ili mikro-grantovi, so cel da im se pomogne na
ranlivite grupi i malcinstvata da zapo~nat sopstven biznis.
Vo Evropskata ekonomija dominiraat mikro pretprijatijata koi so~inuvaat duri
91,5% od site biznisi vo EU, dodeka pak vrabotenosta vo mikropretprijatijata iznesuva 30%. Mikro-pretprjatijata vo Makedonija se soo~uvaat so namalena likvidnost
i vo prosek za naplata na pobaruvawata ~ekaat po re~isi edna godina. Namalenata
likvidnost ja namaluva mo`nosta za dopolntelni vrabotuvawa i dopolnitelni investicii vo mikro-pretprijatijata. Spored infromaciite bazirani na dostavena
zavr{na smetka za 2011 od Centralniot registar na Makedonija od vkupniot broj na
pretprijatija 41.269 bile mikropretprijatija (do deset vraboteni).
15) Wise GEEK- clear answers for common questions
21
We are making a difference
Slika 5: Zastapenost i vrabotenost vo
pretprijatijata
(spored golemina na pretrijatieto) vo EU
Slika 6:
Vrabotenost vo mikro-pretprijatija
Zastapenost na pretprijatijata vo EU spored
golemina na pretprijatieto
Vrabotenost vo pretprijatijata spored
golemina na pretprijatieto VO EU
Mikro pretprijatija - 91,5%
Sredni pretprijatija - 1,1%
Mali pretprijatija - 7,3%
Golemi pretprijatija - 0,2%
Mikro pretprijatija - 30%
Sredni pretprijatija - 17%
Mali pretprijatija - 21%
Golemi pretprijatija - 32%
Izvor: Podatoci od OECD (Organization for
Development and Cooperation ) i Ministerstvo
za ekonomija (izjava minister Vaqon
Sara~ini)
Izvor: Eurostat i Evropski poratal za MSP
Economic
Mikrofinansiraweto e pozicionirano visoko na evropskata agenda, kako oblast
koja ima zna~ajno vlijanie vrz pretpriemni{tvoto, ekonomskiot rast i socijalnata
inkluzija. Formiraweto na mikrobiznisi i dobivawe kapital za po~etni investicii
e tesno grlo vo svetot na pretpriemni{tvoto. Ovoj problem e poo~igleden koga pretpriema~ot e nevraboten ili pripa|a na marginalizirana etni~ka grupa. Mikrofinansiraweto e alatka za povrzuvawe na nevrabotenite so pazarot na trud preku
samovrabotuvawe.16
Siroma{tija vo Makedonija
Vo Makedonija za definirawe na siroma{tijata se koristi definicijata na EUROSTAT spored koja: Kako siroma{ni se smetaat lica, semejstva i grupa na lu|e ~ii
{to resursi (materijalni, kulturni i socijalni) se na takvo nivo koe gi isklu~uva od
minimalno prifatlniviot na~in na `iveewe vo zemjata ~ii `iteli se.
Spored relativntata koncepcija siroma{tijata se bazira na priemena na relativni
standardi na opstojuvawe. Vo Makedonija ovoj standard e utvrden kako 70% (60% e
spored Svetska Banka) od medijanata na ekvivalentna potro{uva~ka na doma}instvata.
Vo Makedonija stapkata na siroma{tijata kaj nevrabotenite e povisoka i iznesuva
38,%. Duri 43,0% od site siroma{ni se nevraboteni lica.17 Ova ja potvrduva vrskata
i vlijanieto na nevrabotenosta i siroma{tijata so {to re{enieto na edniot problem
vlijae vo golema merka na re{avawe i na drugiot. Spored etni~kata pripadnost najniska stapka na nevrabotenost ima pome|u etni~kite Albanci (27%), a najviskoka
pome|u Romite (73%).
16) http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/_getdocument.cfm?doc_id=538
17) Национална стратегија за намалување на сиромаштијата и социјалната исклученост во Р.Македонија (стр 26, стр 91,
стр 118)
22
Center for Economic Analyses (CEA)
Op{ti karakteristiki na anketiranite siroma{ni doma}instva: rezultati od
klaster istra`uvaweto
l Vo 51.6 % od ispitanite siroma{ni doma}instva stanuva zbor za pove}e-
~leni doma}instva so 5 do 6 ~lena. Malite doma}instva (do 2 ~lena) vo
reprezentativniot primerok se zastapeni so 9,5%. Osnovnata karakteristika
na malite doma}instva e prisustvo na roditelite vo zemjata, no i privremena
rabota na decata vo stranstvo so cel obezbeduvawe na prihodi preku transferi
od stranstvo. Golemite doma}instva so pove}e od 6 ~lena u~estvuvaat so 10,3%
vo vkupniot broj na ispitani doma}instva.
l Vo pogled na stepenot na obrazovanie vo siroma{nite doma}instva, pove}e
od polovina od ispitanicite t.e. 57% imaat zavr{eno samo osnovno obrazovanie. Licata so zavr{eno sredno obrazovanie u~estvuvaat so 23% vo vkupniot broj na ispitanici. Ottuka, edna od glavnite osobini na siroma{nite
doma}instva e niskiot stepen na obrazovanie. Mal del od ispitanicite imaat
zavr{eno visoko obrazovanie (3.2%), nasproti brojot na lica so nezavr{eno osnovno obrazovanie (15,9%).
l Nevrabotenosta vo siroma{nite doma}instva u~estvuva so 18,3%, a isto
tolku e golem procentot na lica koi se izjasnile kako doma}in/ka. Zabele`livo e i u~estvoto na lica vraboteni vo javniot sektor (13.5%) i privatniot
sektor (11,9%). Licata so neredovni mese~ni prihodi svoite ekonomski aktivnosti gi definirale kako honorarna (sezonska) rabota (9,5%).
l Siroma{nite doma}instva i pokraj niskite prihodi imaat sopstveni `iveali{ta. Visoki 76,2% od ispitanicite se izjasnile deka imaat sopstven dom,
19% deka `iveeat kaj rodnini (prijateli), samo 4,8% deka `iveat pod kirija.
Zaednicite na Romite naj~esto se prenaseleni, improvizirani naselbi koi nalikuvaat na geto, so tipi~en nedostatok na osnovnata infrastruktura kako voda za piewe i sanitacija, asfaltirani pati{ta ili povrzanost so elektri~nata
mre`a. Vo mnogu gradovi, romskite semejstva `iveat vo mali, prostorno i socijalno segregirani naselbi.
l Vo 32,5% od ispitanite doma}instva sinonim na blagostostojba se parite i
poseduvaweto na golem imot (23,8%). Kumulativno 26,2% od ispitanicite
smetaat deka decata i semejstvoto se izraz na blagostotojba, a zanemarlivo e
definiraweto na blagostosojbata kako sre}a (4,8%) i kako zdravje (9,5%).
l ^lenuvaweto vo sportski klubovi, politi~ki partii i drugi formi na organizacii ne e karakteristika na anketiranite siroma{ni doma}instva.
Duri 63% ne se ~lenovi na vakov tip na organizacii {to e karakteristika za
nisko nivo na op{testven kapital spored deloto na Daglas Nort18.
l Doverbata vo rabotata na Sobranieto na R. Makedonija i vladinite institucii me|u siroma{nite doma}instva e mala. Od vkupniot broj na ispitanici
18) Douglass North (1990): Institutions, Institutional Change and Economic Performance, Cambridge University Press.
23
We are making a difference
86.9% iska`ale slaba doverba vo rabotata na Sobranieto i vladinite institucii. Najgolem del od ovie ispitanici se nevraboteni, honorarni rabotnici i
doma}ini/ki. Najgolem del od ispitanicite vraboteni vo javniot sektor 11 (od
vkupno 17 lica) imaat golema ili prili~no golema doverba vo rabotata na Sobranieto i vladinite institucii.
l Ako se izzemat svadbite, pogrebite i kr{tevkite 27% od ispitanicite nikoga{ ne posetuvaat religiozni obredi, a pribli`no tolku e visok i procentot
(27.8%) na onie ispitanici koi najmalku edna{ vo nedelata posetuvaat ili
izr{uvaat relizigozni obredi. Religijata pomalku doa|a do izraz vo semejstvata so poniski prihodi za razlika od semejstvata so povisoki prihodi.
Slika 7: Struktura
na siroma{nite
doma}instva
Do 2 ~lena
Od 3 do 4 ~lena
Od 5 do 6 ~lena Pove}e od 6 ~lena
Broj na ~lenovi vo semejstvoto
Romite kako najsiroma{na i najmarginalizirana etni~ka zaednica vo Makedonija?
Vo 2011 godina Makedonija go prevzede pretsedavaweto so dekadata na Romite. Od
site Evropski dr`avi Makedonija e edinstvenata dr`ava koja vo instituciite na sistemot ima ~lenovi vo Parlamentot, minister i zamenik minister i direktori na Javni
institucii kako i koordinativnoto telo za implementacija na Romskata dekada. Op{tinata [uto Orizari e edinstvenata Romska op{tina vo svetot. I pokraj posteweto
na odli~ni preduslovi za impelementacija na site akcioni planovi koi proizleguvaaat od Strategijata na Romite sepak spored analiziranite podatoci 74,4 % od
Romite odgovorile deka ne `iveeat podobro so donesuvaweto na dekadata na Romite.
Od vkupniot broj na ispitnici Romi 25,5% smetaat deka `iveat podobro so donesuvaweto na dekadata na Romite. Zabele`itelen e podatokot deka spored raboten status zadovolstvoto od implementacijata na romskata dekada e visoko me|u vrabotenite
lica vo javniot sektor i nevladinite organizacii. Visoki 68,7% od Romite vraboteni
vo javniot sektor smetaat deka podobro `iveat so donesuvaweto na dekadata na
Romite, a 100% od vrabotenite vo nevladiniot sektor go delat istoto mislewe. Nezadovolstvoto e najgolemo me|u nevrabotenite (88,9%) i doma}inite/doma}inkite od
koi 100% iska`ale li~no nezadovolstvo od implementacijata na dekadata na Romite.
24
Center for Economic Analyses (CEA)
Dali podobro
`iveete so
donesuvaweto na
rosmkata dekada
Da
Ne
Ne znam
Slika 8: Dali
podobro se `ivee so
donesuvaweto na
Romskata dekada
12
11
Nevraboten
U~enik/Student
Penzioner/ka
Doma}in/ka
Honorar. sezonska rab.
Vraboten vo nevladina
Vraboten vo priv. sektor
Vraboten vo javen sektor
Raboten status
Od vkupniot broj na ispitanici spored klaster metodot na izbor na Romska ulica
vo op{tinata, 77% od ispitanicite se pripadnici na Romski doma}instva. I pokraj
postojano potenciraniot problem od nedostig na zdravstvena za{tita na Romite,
spored podatocite od istra`uvaweto 77,3% od ispitanicite imaat zdravstveno osiguruvawe. Od neformalnite razgovori na teren glavnata pri~ina poradi koja ostanatite 22,7% nemaat zdravstveno osiguruvawe e nemaweto dokumenti, neredovnoto
prijavuvawe vo Agencijata za vrabotuvawe, neznaewe ili problemi so socijalnite
centri poradi nekompletirani dokumenti za iskoristena socijalna pomo{.
Romite se vo dlaboka siroma{tija merena spored pragot na siroma{tija, a deka
etni~kite Albanci isto taka do`ivuvaat zna~itelni te{kotii so dlabo~inata na
siroma{tijata, vrz baza na presmetkite na potro{uva~kata19.
Slika 9: Broj na
siroma{ni lica
spored enti~ka
pripadnost
Izvor: Anketa
na gra|anski
zasnovani
analizi, 2009
19) Извештај Граѓански засновани анализи - Регионален развој, локална власт и квалитет на живот (2009). UNDP и Универзитет на Југоисточна Европа. (стр: 42)
25
We are making a difference
Nevrabotenosta i niskiot stepen na obrazovanie i ponatamu se osnovnite problemi
na Romite. Spored Izve{tajot od me|unarodnata konferencija za vrabotuvawe i vrabotlivost na Romite stapkata na nevrabotenost me|u Romite vo Makedonija e dvojno
pogolema od nacionalniot prosek i iznesuva 70–80%. Spored nekoi od romskite
nevladini organizacii, vistinskata brojka e povisoka od 90%. Ovaa procenka e napravena vrz osnova na ocenuvaweto na nevladinite organizacii deka ne site Romi se
evidentirani vo agenciite za vrabotuvawe i deka 85% od romskite semejstva se korisnici na socijalna pomo{, a mo`ebi i poradi toa {to mnogu od niv nemaat nikakvi
dokumenti i ne se identifikuvani vo sistemot.
Od vkupniot broj na ispitanici Romi 29,8% se vraboteni vo javen sektor, privaten
sektor ili nevladina organizacija dodeka samo 6,1% ostvarile pravo na penzija .
Kako korisnici na socijalna pomo{, nevraboteni, doma}ini/doma}inki ili honorarni
rabotnici (9,7%-sobira~i na smet, {i{iwa, divi taksisti itn) poradi slabiot bonitet imaat ote`nat pristap do kreditite na komercijalnite banki. So toa se zajaknuva potrebata za finansiska inkluzija20 na Romite. Romite i pokraj faktot deka
kako rizi~ni klienti vo bankite imaat ote`nat pristap do kreditni uslugi, sepak
93% od ispitanicite smetaat deka ne postoi diskriminacija vo bankite po etni~ka
osnova, t.e. deka nemaat pristap poradi faktot {to se Romi. Samo 7% od ispitanicite
smetaat deka bile diskiriminirani vo banka poradi faktot deka se Romi.
Problemot so finansiskata isklu~enost na Romite pove}e se potencira i poradi
faktot deka 41,2% od ispitanicite nemaat transakcioni smetki vo bankite. Pri~inite za nemaweto na transkacioni smetki vo bankite naj~esto se povrzuva so nemaweto na dovolno pari za rabota preku banka i nemaweto potrebna dokumentacija.
Nemaweto pristap do finansiski uslugi dopolnitelno ja vlo{uva i onaka te{kata
ekonomska sostojba na Romite. Golem broj na povrzani faktori kako nisko nivo na
za{tedi, nedovolnoto poznavawe na praktikite za upravuvaawe so doma{nite prihodi i rashodi samo ja zgolemuva siroma{tijata vo Romskite zaednici.
Slika 10:
Transakcioni
smetki na
Romite vo
banki
20) Финансиски инклузија е процес на обезбедување пристап до соодветни финансиски производи и услуги потребни од
страна на ранливите групи како што се семејствата со ниски примања по прифатливи трошоци на фер и транспарентен
начин преку институционалните текови (Financial inclusion and Financial literacy- Dr. DEEPALI PANT JOSHI, 2011).
26
Center for Economic Analyses (CEA)
Programi na Ministerstvoto za trud i socijalna politika za namaluvawe na
nevrabotenosta21
Pod nadle`nost na MTSP sprvedeni se slednite programi so cel namaluvawe na
nevrabotenosta:
1. Programa za samovrabotuvawe od 2007 godina i programa za poddr{ka za formalizacija na postojan biznis od 2008 godina.
Programata vklu~uva servisirawe na nepovratni sredstva vo visina na 3.285
evra, od koi 3.000 evra vo vid na direktna poddr{ka za nabavka na oprema i/ili
repromaterijali, i 285 evra za poddr{ka vo vid na osnovna obuka za vodewe biznis, vau~er sistem za izrabotka na biznis plan i poddr{ka pri registrirawe na
biznisite.
2. Proekt za samovrabotuvawe so kreditirawe 2008 godina koj gi vklu~uva slednite
parametri:
- Kredit so 1% godi{na kamata i grejs period od edna godina
- 3.000 evra za vrabotuvawe, najmnogu do 3 rabotni mesta, odnosno 9.000 evra i/
ili 5.000 evra za nositeli na biznis i po 3.000 evra za licata koi }e gi vrabotat no a najmnogu 5 rabotni mesta ili vkupno 17.000 evra.
- Za pravni subjekti (mikro i mali pretprijatija): registrirani 1 godina so najmalku 2 vraboteni lica (3.000 evra do 3 vraborteni /9.000 evra).
Glavna cel na ovie programi e namaluvawe na nevrabotenosta preku zapo~nuvawe
na sopstveni biznisi. Kako neposredna cel proizleguva sozdavawe na novi rabotni
mesta preku pottiknuvawe na pobaruva~kata na pazarot na trudot so samovrabotuvawe,
otvarawe na novi delovni subjekti, regionalen razvoj, re{avawe na problemot so
ste~ajni rabotnici, pottiknuvawe na razvoj na mikro biznisi.
CELNI GRUPI na programite se nevrabotenite t.e.
- dolgoro~no nevraboteni
- lica so status deca bez roditeli i roditelska gri`a
- evidentirani nevraboteni lica nad 6 meseci
- `rtvi na semejno nasilstvo
- mladi lica do 27 godi{na vozrast
- bezdomni lica
- korisnici na pari~en nadomestok po osnova
na nevrabotenost
- porane{ni korisnici na droga
- profesionalni vojnici na koi im prestanala slu`bata vo ARM
- samohrani roditeli
- roditeli na deca na ulica
- roditeli so 4 i pove}e maloletni deca
- porane{ni vraboteni lica vo dejnosta na
energetikata na koi rabotniot odnos im prestanal poradi delovni pri~ini
- `eni na vozrast od 29-49 godini
- lica pod suspendijarna za{tita
- sobira~i na PET otpadoci
- korisnici na socijalna pari~na pomo{
21) Министерство за Труд и Социјална Политика на Р. Македонија (2012). Презентација. М. Алексевска
27
We are making a difference
- Romi
- vozrasni lica od 55 do 62 godini
- mladi bra~ni dvojki so ili bez deca do 45
godi{na vozrast
- osudeno lice po otpu{tawe od kazneno popravna ustanova
Na licata vklu~eni vo ovie programi se propi{ani slednite ograni~uvawa:
1. Vo ramki na proekten ciklus – nemo`at da se evidentiraat kako nevraboteni 1
godina od denot na otka`uvaweto
2. Iskoristeni sredstva - 4 godini nemo`at da se evidentiraat kako nevraboteni
smetano od denot na registracija
3. Pred 1 godina, od denot na registracija-vra}awe na sredstvata (80% od iskoristenite sredstva za nabavka na oprema vo period od 12 meseci)
Predizvici pri realizicija na programite
Trite programi se realiziraat preku javni oglasi. Informaciite za/do nevraboteniite se dobivaat i plasiraat preku Agencijata za vrabotuvawe. So ogled na
faktot deka najsiroma{ite lica poradi nepismenost, nemawe dokumenti, neznaewe ne se registriraat vo Agencijata za vrabotuvawe toga{ najverojatno ovie
lica se isklu~eni od ovie programi.
Nevrabotenost vo Makedonija (2008-2011)
Godina
Broj na nevraboteni
2008
2009
2010/IIq
2011/IIq
310.409
297.722
296.194
294.448
Procent na nevraboteni od
vkupno aktivno naselenie
33,8%
31,9%
32,1%
31,3%
299.443
32,27%
Aritmeti~ka sredina:
Izvor na podatoci: Dr`aven Zavod za Statistika na R.M
So programite za namaluvawe na nevrabotenosta od 2008 do 2011 godina vkupno se
opfateni 7.888 lica i toa:
l Programa za samovrabotuvawe i formalizacija do 2011 godina opfateni 4.004
samovrabotuvawa
28
Center for Economic Analyses (CEA)
l Programa samovrabotuvawe so kreditirawe do 2011 godina raspredeleni 3.884
krediti za samovrabotuvawe
So realizacijata na ovie programi od vkupniot broj na nevraboteni aktivni lica
opfateni se samo 1,74% t.e. 1,29% ili vkupno 3,03% od prose~niot broj na nevraboteni lica od 2008-2011 godina.
Na pra{aweto dali bi vi koristela pomo{ okolu upravuvawe so prihodi i ovozmo`uvawe na mali za{tedi 96% od ispitanicite odgovorile pozitivno. Ova vsu{nost
ja nametnuva potrebata od formirawe na institucija ili organ koi i pokraj drugi finansiski uslugi posebno nameneti za siroma{nite doma}instva }e nudi i sovedodavna
pomo{ okolu upravuvawe so prihodi i ovozmo`uvawe na mali za{tedi vo nisko dohodnite doma}instva.
Mikrokrediti vo Makedonija
Sredstva preku Fondot na Jugoisto~na Evropa
Vodeni od idejata za promovirawe na odgovorno finansirawe vo zemjite vo koi
raboti i funkcionira, Fondot za Jugoisto~na Evropa- EFSE22 postavuva posebni prioriteti za namaluvawe na pregolemata zavisnost na korisnicite na finansiski uslugi od dolgovi vo stranska valuta. Od po~etokot na svote aktivnosti vo Makedonija
EFSE do sredinata na 2011 obezbedi za finansiskite institucii, kreditni zaemi vo
vkupen iznos od 33.5 milioni evra za kreditirawe na mnogu malite, malite i sredni
biznisi, kako i 11 milioni evra za podobruvawe na uslovite vo domot (krediti za
renovirawe). Fondot ima izdadeno krediti na IK Banka, Tutunska Banka, Prokredit
Banka Makedonija i TTK Banka.
ProKredit Banka i Fondot za Jugoisto~na Evropa EFSE se partneri od 2007 godina, koga bankata dobi kredit vo iznos od 2.5 milioni evra za kreditirawe na mnogu
malite, malite i sredni biznisi.
NLB Tutunska banka vo 2009 sklu~i dogovor za nova kreditna linija vo iznos od 8
milioni evra so Evropskiot fond za Jugoisto~na Evropa (EFSE), koi bea nameneti za
finansirawe na mikro i malite pretprijatija vo Makedonija. Parite od ovaa kreditna
linija bea nameneti za finansirawe na osnovni i obrtni sredstva so maksimalen
iznos do 100.000 evra i rok na otplata do 5 godini. Krajnite korisnici mo`at da go
koristat ovoj kredit na dolg rok za investiciski proekti i na pokratok rok za nivnoto
tekovno rabotewe.
TTK Banka A.D. Skopje vo 2009 godina za prv pat sklu~i dogovor za kredit so koj
EFSE odobri kredit od 5 milioni EUR na TTK Banka. Kreditot i ovozmo`i na Bankata
22) ЕФСЕ е основан од KfW Entwicklungsbank (Германската развојна банка) со финансиска поддршка од Германското федерално министерство за економска соработка и развој (BMZ) и Европската Комисија. Европскиот Фонд за Југоисточна Европа (EFSE) е најголемиот инвестициски фонд за микрофинансирање во светски размери. Целни земји на Фондот се Босна
и Херцеговина, Романија, Србија, Косово, Црна Гора, Молдова, Македонија, Албанија, Бугарија и Украина.
29
We are making a difference
ponatamo{no pro{iruvawe na svojata aktivnost na mikro i mali klienti vo Makedonija.
Fondacija Horizonti23
Horizonti e osnovan vo Januari 2000 god., kako proekt za mikrokreditirawe na
Catholic Relief Services U.S.C.C. (Katoli~ki Slu`bi za Pomo{ – CRS), vo R.Makedonija.
Proektot be{e finansiski i tehni~ki poddr`an od strana na CRS i drugi poznati i
renomirani me|unarodni donatori. Vo Juni 2005, proektot se lokalizira so osnovawe
na Fondacija Horizonti, soglasno Zakonot za Zdru`enija na Gra|ani i Fondacii. Osnova~ na fondacijata e CRS dodeka upravuvaweto e vo nadle`nost na nezavisen Upraven Odbor. Vo dosega{noto rabotewe Horizonti ima opslu`eno okolu 10,000
klienti i isplateno nad 30,000 zaemi, preku 8-te filijali niz teritorijata na R.
Makedonija.
Vo primarni celi na Horizonti se nabrojuvaat obezbeduvawe pristap do finasiski
uslugi - mikrokrediti do pretpriema~ite vo zemjava i sozdavawe na lokalna samoodr`liva mikrofinasiska institucija. So ogled na faktot deka postoi razlika
pome|u mikrokrediti i mikrofinansirawe nesomneno e deka i Horizonti nudi samo
mikrokrediti no ne i celosen paket koj se odnesuva na mikrofinansirawe (mikrofinansirawe se odnesuva na spektar na finansiski uslugi, vklu~uvaj}i kredit,
za{tedi, osiguruvawe, transferi na pari a ne samo mirkokrediti).
[tedilnica Mo`nosti
[tedilnicata gi uslu`uva mikro, malite i sredni pretprijatija koi spa|aat vo sektorot trgovija, uslugi i proizvodstvo kako i fizi~ki lica na koi nudi finansiski
proizvodi i uslugi kako kreditirawe i mo`nost za {tedewe. [tedilnicata nastojuva
da e prepoznatliva kako podr`uva~ na lu|eto vo potreba da dobijat finansiska i
moralna poddr{ka za svoite dobri delovni idei, verbata vo slobodnata inicijativa,
individualnata kreativnost i li~nata odgovornost. [tedilnica Mo`nosti nudi
krediti na mikro, mali i sredni biznisi vo proizvodtsvo, trgovija i uslugi za
kratkoro~no finansirawe na obrten kapital.
Za razlika od Horizonti24 neophodno e vo dokumentacijata potreba za odobruvawe
na kreditot da se dostavi tekovna sostojba, ZP obrazec, potpisen karton, zavr{na
presmetka,posleden izvod od banka, dokaz za namena. Isplatata se vr{i na `iro
smetka.
Svesnost za postoewe na mikrofinansiraweto vo Makedonija
Romite vo Makedonija ne se dovolno zapoznaeni so mikrofinansiskite uslugi kako
instrument koj direktno ili indirektno mo`e da vlijae vrz namaluvawe na
siroma{tijata i samovrabotuvawe. Mikrokreditite vo Makedonija se servisiraat
preku banki, {tedilnici i fondacii {to podrazbira barawe na kolaterali koi
23) Види анекс 2.
24) Види анекс 2.
30
Center for Economic Analyses (CEA)
siroma{nite Romi ne se vo sostojba da gi pokrijat. Mikrofinansiraweto koe vo Makedonija ne e regulirano so poseben zakon tuku e regulirano vo ramkite na Zakonot za
banki ne ja izvr{uva svojata osnovna funkcija t.e. da e vo slu`ba na siroma{nite i
da im ovozmo`i preku sorabotka da osnovaat mali biznisi.
Vo Makedonija samiot sistem ne ovozmo`uva da se profiliraat institucii i organizacii koi }e napravat ponuda na site mikrofinansiski uslugi (ne samo mirokrediti) koi i vo idnina }e rabotat intenzivno na podigawe na svesnosta me|u
siroma{noto naselenie za postoewe na paket mikrofinansiski uslugi. Soglasno istra`uvaweto svesnosta za postoewe na mikrofinansiski uslugi me|u siroma{noto
naselenie e na nisko nivo. Od vkupniot broj na ispitanici visoki 84,1% odgovorile
deka ne znaat {to e mikrofinansika institucija. Svesnosta za postoewe na nekoi od
uslugite na mikrofinansiskite paketi me|u ispitanicite iznesuva 14.3% i e najvisoka me|u trgovcite vo [uto Orizari (50% od ispitanicite vo [uto Orizari znaat za
mikrokrediti) i me|u vrabotenite vo nevladinite organizacii. Prisustvoto na institucija koja nudi mikrokrediti vo [uto Orizari e glavnata pri~ina za svesnosta
na ispitanicite za ovie krediti. Vo izminatite 12 meseci visoki 93,7% od ispitanicite nemaat pozajmeno/za{tedeno pari od nekoja organizacija koj se zanimava so
mikrofinasirawe.
Slika 11:
Svesnost za
postoewe na mikrofinansiski uslugi
Da
Ne znam {to e mikrofiNe
nansiska institucija
Dali znaete nekoja Mikrofinansiska institucija
4
Soglasno istra`uvaweto zna~aen e podatokot deka osnoven problem za samovrabotuvawe ne e nemaweto kreativnost, idei, ve{tini i znawe tuku ote`natiot pristap
do finansiski sredstva za otpo~nuvawe na mal- mikro biznis pa duri i nedostatok
na soodveten sistem. Vo Makedonija soglasno podatocite od Dr`avniot zavod za statistika na Makedonija 30,4% od naselenieto `ivee vo siroma{tija. Vakviot procent
na siroma{tija gi pravi bankite povnimatelni vo odobruvaweto na krditi. Toa e u{te
edna dopolnitelna pri~ina za otvarawe na mikrofinansiska institucija koja }e e vo
usluga na siroma{noto naselenie. Spored obrabotenite podatoci 74,1% od ispitanicite se zainteresirani za otvarawe na sospstveni mikro biznisi preku finansiska poddr{ka od institucija za otpo~nuvawe na biznis i samovrabotuvawe bez
hipoteki preku grupno pozajmuvawe.
31
We are making a difference
So ogled na faktot deka niskiot stepen na obrazovanie e eden od krucijalnite problemi vo siroma{nite doma}instva razvojot na malite biznisi na ovie doma}instva vo
golema mera zavisi i od sovetodavnite besplatni uslugi koi mo`e da gi dobijat. Od
ispitanicite 86,5 % imaat potreba od pomo{ za legalizacija na biznis, sovetuvawa za
razvoj na biznisot i informacii za najeftini repromatrijali. Potreba od finansiska
i sovetodavna pomo{ za razvoj na biznisot imaat 92,7% od ispitanicite.
Slika 12: Potreba
od finansiska i
sovetodavna pomo{
za razvoj na biznis
Vo Makedonija spored poslednoto soop{tenie (II tromese~je 2012) na Dr`avniot
zavod za statistika na Makedonija 31,3% od naselenieto e nevraboteno. Soglasno istoto soop{tenie nevrabotenosta e alarmantno prisutna me|u mladite lica (15-24 godini) od koi 54,9% se nevraboteni, a nevrabotenosta e prisutna i pome|u licata od
45-65 godini od koi 23,9 % se nevraboteni. Spored podadocite dobieni teren licata
na vozrast od 42-49 godini na navele deka vo poslednite 3 godini glavna pri~ina za
namaluvawe na nivnite prihodi e otkaz od rabotnite mesta. Tokmu ovie nevrabotenite
lica koi raspolagaat so znaewe i ve{tini no se rizi~ni klienti vo komercijalnite
banki, nemaat mo`nost za samovrabotuvawe. Nevrabotenite i doma}inite/doma}inkite poka`uvaat najgolem interes za koristewe na paket na mikrofinasiki uslugi.
Koja e pri~inata za
namaluvawe na prihodite
vo va{eto doma}instvo
0
Otkaz od rabota
Namaluvawe na plata
Zdravstveni pri~ini
4
Slika 13: Pri~ina
za namaluvawe na
prihodite vo
siroma{nite
doma}instva
18-25
26-33
24-41
Vozrast
32
42-49
50+
Center for Economic Analyses (CEA)
12
11
Ostanato
Nevraboten
U~enik/Student
Penzioner/ka
Doma}in/ka
Zemjodelec
Honorar. sezonska rab.
Vraboten vo nevladina
Vraboten vo priv. sektor
Vraboten vo javen sektor
Slika 14: Potreba od
pomo{ za
legalizacija na
biznis, sovetuvawa za
razvoj na biznisot i
informacii za
najeftini
repromatrijali.
Dali bi vi
koristela pomo{ za
legalizacija na
biznis, sovetuvawa
za razvoj na
biznisot,
informacii za
najeftini surovini
za Va{iot biznis
0
Da
ne
Raboten status
Dr`avno finansisko subvencionirawe
Teoretski mo`e da se izvle~et mnogu kritiki spored koi na siroma{nite lica im
e podobro bez dr`avnite subvencii vo vid na krediti i samovrabotuvawe preku
dr`avno finansirawe.
Nekoi od tie kritiki se odnesuvaat na:25
- Programite za subvencionirawe ~esto ja namaluvaat ponudata od neformalniot
krediten pazar od kade siroma{nite pozajmuvaat
- Pazarnite kamatni stapki se racionalen mehanizam preku koi onie koi se
spremni da platat za kredit se onie ~ii biznis idei se najprofitabilni i najostvarlivi. So finansiskite poddr{ki kamatnite stapki se pod racionalnoto
nivo so {to se uni{tuva toj racionalen mehanizam. Kreditite pove}e ne se
alociraat na najproduktivnite klienti, tuku se alociraat preku politi~ka i socijalna osnova. Dobrite proekti na toj na~in mo`e da ostanat nefinansirani.
- So ogled na faktot deka ovie krediti se servisiraat preku dr`avni programi
~esto se slu~uva pred izbori vladite da gi otpi{uvaat pobaruvawata vrz osnov
na dadeniot kredit so {to se zgolemuva neefikasnosta na programata.
Vo Juli 2012 Ministerstvoto za Ekonomija na Makedonija najavi subvecija za zanaet~iite do 5.000 evra za nabavka na oprema, alat i stru~no usovr{uvawe preku programata za poddr{ka i razvoj na makedonskoto zanaet~istvo. Se pove}e se nametnuva
potrebata od lansirawe na paketi na mikrofinansiski uslugi vo kombinacija so javna
politika na dr`avata vo vid na dano~ni olesnuvawa i subvencii. Od Septemvri 2011
godina malite i mikro pretprijatija se oslobodeni od obvrskata za pla}awe danok na
dobivka za tie firmi ~ij{to vkupen godi{en prihod e do tri milioni denari godi{no.26 Romite poradi nezanewe, nesoodveten i inerten pristap do instituciite,
25) Betriz Armandariz de Aghion and Jonathan Morduch (2005): The Economics of Microfinance. The MIT Press Cambridge, Massachusetts
26) Закон за данок на добивка. Сужбен весник на РМ, бр.80/93, 33/95, 43/95, 71/96, 5/97, 28/98, 11/2001, 2/2002, 44/2002,
51/2003, 120/2005, 139/2006, 160/2007, 122/2008, 159/2008, 85/2010, 47/2011 и 135/2011.
33
We are making a difference
getoizacija ne se vo sostojba da gi registiriraat svoite biznisi. Dr`avata i lokalnite vlasti treba da obezbedat i popovelen ambient i uslovi za funkcionirawe na
mikro biznisite i preku infrastruktura (vodovod, kanalizacija) no ovaa nepostoe~ka
ili amortizirana ili nefunkcionalna infrastruktura vo Romskite zaednici pretstavuva konstantno alarmanten problem.
Evropskata Unija vo strategijata Evropa 2020 (mikrofinansiskata komponenta e vo
strategijata za Porast na vrabotuvaweto ) predviduva vo periodot od Januari 2010
do 31 Dekemvri 2013, 100 milioni evra za pogrami za mikrofnansirawe so tendencija
za postojan porast od godina vo godina. Evropskiot parlament odvoi dopolnitelni 4
milioni evra za pilot proekt preku Evropskiot Investicionen fond (Jasmine framework) posebno nameneti za najzagrozenite nekvalifikuvani siroma{ni lica me|u koi
vo nekolku navrati se spomenuvaat Romite. Vakvite instrumenti zaedno so soodvetni
izmeni i podobruvawa na sistemot vo Makedonija treba da bidat pottik za re{avawe
na problemot so siroma{tijata na eden poinovativen na~in, a osobeno na problemot
so siroma{nite Romi.
Soglasno Uredbata za Mikrokreditirawe vo Evropa (2007) na Evropskata Komisija
slednite institucii se identifikuvani kako davateli na mikrokrediti:
- komercijalnite banki,
- {tedilnici,
- kooperativni banki,
- mikrofinansiski institucii,
- fondacii
- razli~ni vidovi na neprofitni zdru`enija i kreditnite unii.
So ogled na faktot deka informaciite za vladinite programi za/do nevrabotenite
se dobivaat i plasiraat preku Agencijata za vrabotuvawe, no del od najsiroma{ite
lica poradi nepismenost, nemawe dokumenti, neznaewe ne se registriraat vo Agencijata za vrabotuvawe toga{ tie ostanuvaat isklu~eni od ovie programi. Vladinite
institucii preku rabota na teren potrebno e da obezbedat uslovi sekoe lice da poseduva li~ni dokumenti za da mo`e da bide vklu~eno vo vladinite programi za vrabotuvawe kako i da mo`e da gi koristi mikrokreditnite proizvodi na fondaciite.
Mikrokreditnite proizvodi na Horizonti najsoodvetno odgorvaraat na finansiskite potrebi na mikrobiznisite na siroma{noto naselenie. Ostanuva otvroreno
pra{aweto dali ovie siroma{ni klienti se del od sivata ekonomija. Celta na mikrofinansiraweto ne bi trebalo da bide poddr{ka na sivata ekonomija tuku sorabotka
na vladata i mikrofinansiskite isntitucii so cel obezbeduvawe na samovrabotuvawe na siroma{noto naslenie, obezbeduvawe na uslovi za {tedewe i razvoj na
biznisot preku legalizacija.
34
Center for Economic Analyses (CEA)
Izvori na prihodi vo siroma{nite doma}instva
Nevrabotenosta i obezbeduvaweto na egzistencijalni izvori na prihodi se prioritetni problemi vo siroma{nite doma}instva. Pokraj nevrabotenosta i obrazovanieto
vlijae vrz sozdavawe na konstantno siroma{ni doma}instva. Licata koi nemaat osnovno obrazovanie, ne se prijavuvaat vo agencijata za vrabotuvawe, pa na toj na~in
tie se isklu~eni od pazarot na trud. Isto taka, tie ne se opfateni so programite koi
se nameneti za zajaknuvawe na nivnite obrazovni kapaciteti i unapreduvawe na nivnata konkurentnost na pazarot na trudot. Neformalniot sektor e seu{te najrasprostranetata forma na ekonomska aktivnost na Romite osobeno pome|u `enite Romki.
I pokraj potenciraniot problem so nevrabotenosta, 38,1% od ispitanicite se izjasnile deka kako osnoven izvor na prihod se javuva prihodot od plata. Problemot so
nevrabotenosta spored ispitanicite dr`avata go ubla`uva preku socijalnata pomo{.
Vo uslovi na postojan porast na osnovnite tro{oci za `ivot ispitanicite, korisnici
na socijalna pomo{, smetaat deka socijalnata pomo{ e niska za pove}e~leni doma}instva. Kako izvori na prihod 11% od ispitanicite gi navele transferite od stranstvo.
Zabele`itelen e podatokot deka 51,1% od licata koi ostvaruvaat prihodi preku
transferi od stranstvo nemaat transakcioni smetki vo banka. Glavna uloga pri
vakvite transferi imaat ulugite za brz transfer na pari koi ovozmo`uvaat primawe
i ispra}awe na pari niz cel svet bez poseduvawe na smetka vo banka. Izvorite na
prihodi preku ostvareno pravo na penzija u~estvuvaat so najmal procent od 5,6%.
Niskite neto mese~ni primawa se povrzuvaat so niskiot stepen na obrazovanie i
sekojdnevnite dolgovi vo siroma{nite doma}instva. Spored poslednite podatoci na
Dr`avniot zavod za statistika na R.Makedonija prose~nite tro{oci vo 2010 za
ishrana iznesuvaat 12.212 denari. Soglasno istra`uvaweto 37.9% od ispitanicite
so neto mese~ni prihodi od 9000 do 15.000 se izjasnale deka edinstveno imaat prihodi
za pokrivawe na egzistencijalnite potrebi. Podatokot deka 27.8% od ispitanicite
ostvaruvaat mese~ni prihodi do 9.000 denari poka`uva deka prihodite vo ovie
doma}instva ne se dovolni ni za pokrivawe na osnovnite potrebi. Romskite semejstva
naj~esto nemaat redoven prihod i zatoa ne se vo sostojba da planiraat podobro domuvawe i uslovi za `ivot na podolg period. Najgolem del od niv ne mo`at da si dozvolat
da pla}aat dopolnitelni smetki, vklu~uvaj}i gi i stanbenite tro{oci, so ogled deka
nivniot tekoven prihod e dovolen samo za zadovoluvawe na osnovnite potrebi. Samo
2 albanski doma}instva (1,6%) prijavile prihodi od 27.000 do 41.000 denari.
Vo 73% od ispitanite doma}instva izminatite tri godini se karakteriziraat so
namaluvawe na prihodite i ote`nat pristap do finansiski sredstva. Namaluvaweto
na prihodite naj~esto so povrzuva so namaluvawe na platite (34,1%) i otkaz od rabotnite mesta (29.4%). Dokolku ovoj problem se razgleduva od aspekt na goleminata na
doma}instvata, toga{ mo`e da se konstatira deka najgolem problem so namaluvawe
na prihodite imaat 42% od pove}e~lenite doma}instva. Problemot so otkaz od rabotnite mesta vo izminatite 3 godini e najgolem vo Isto~na Makedonija, najverojatno poradi efektot na globalnata ekonomska kriza.
35
We are making a difference
[tedewe vo siroma{nite doma}instva
Vo uslovi na postoewe na siroma{tija, niskite prihodi vodat kon niski
za{tedi, niskte za{tedi vodat kon niski investicii i niskite investicii doveduvaat do namalena produktivnost i namaleni primawa27
[tednite vlogovi vo siroma{nite doma}instva se finanasiski posakuvana no
te{ko ostvarliva aktiva. Spored dobienite podatoci visoki 86,7% od ispitanicite
ne poseduvaat za{teda. Od aspekt na pri~inite koi go onevozmo`uvaat {tedeweto vo
siroma{nite doma}instva, najizrazena pri~ina vo 46,8% od odgovorite se niskite
prihodi. Spored analiziranite podadoci samo 15% od ispitaniciite smetaat deka
postojaniot porast na tro{ocite za `ivot se pri~ina poradi koja {tedeweto vo
doma}instvoto izostanuva. [tednite vlogovi kako vid na finansiski sredstva so koi
mo`e da raspolaga edno doma}instvo se prisutni samo vo 4,7% od rezultatite.
Izrazena e vrskata i pome|u namaluvawata na plata i otkazot od rabotnoto mesto od
edna strana i {tedeweto od druga strana. Isto taka 63,5% od doma}instvata koi se
soo~ile so otkaz od rabotno mesto i namaluvawe na plata ne se vo sostojba da
za{tedat vo izminatite tri godini.
Od aspekt na poseduvaweto na nefinansiski sredstva 58,7% od doma}instvata koi
nemaat {tedni vlogovi poseduvaat sopstveni `iveali{ta, dodeka samo 16,6% ne
poseduvaat sopstveno `iveali{te. Sopstvenite `iveali{ta spored sostojbata voo~ena na teren se `iveali{ta na pove}e~leni doma}instva i se so slaba komunalna
infrastruktura. Neformalnite podadoci od teren poka`uvaat deka vo uslovi na
pogolema ekonomska stabilnost novoformiranite semejstva bi osnovale sopstveni
`iveali{ta, no zavisnosta od prihodite na roditelite go onevozmo`uva toa.
I pokraj vakvata sostojba voo~ena na teren spored podatocite na Narodna banka na
R.Makedonija {tedeweto na naselenieto e vo postojan porast i e sekoga{ nad 10% bez
ogled fluktuaciite vo biznis sektorot. Vo statistikite na Narodna banka ne najdovme
informacii za izvorite na porastot na {tdeweto. Vo uslovi na atraktivni kamatni
stapki na depozitnite vlogovi i rizi~ni makroekonomski dvi`ewa vo evrozonata
pobogatite svojot kapital go {tedat vo banki vo o~ekuvawe na podobri uslovi za investirawe. Dodeka pobogatite {tedat vo banki vo o~ekuvawe na generirawe na dopolnitelen prihod po osnov na kamati i zgolemuvawe na postoe~kiot kapital; 73% od
siroma{nite doma}instva dokolku bi {tedele tie vlogovi bi bile mnogu mali, ~uvani
vo doma{ni uslovi nameneti za podmiruvawe na sekojdevni tro{oci na semejstvoto
t.e. ne nosat prinos po osnov na kamati.
Dolgovi vo siroma{nite doma}insta
Soo~eni so niski mese~ni prihodi siroma{nite doma}instva ne se izlo`uvaat na
dolgovi koi vo bliska idnina ne bi bile vo mo`nost da gi podmirat. Spored dobienite
podatoci 19,1% od doma}instvata ne pozajmuvaat pari nitu investiraat. Vkupnata
27) UNDP(2010): Income Inequality and the Condition of Chronic Poverty (pg. 202)
36
Center for Economic Analyses (CEA)
zadol`enost na doma}instvata so najniski mese~ni prihodi iznesuva 25,4% so dolgovi naj~esto nastanati po osnov na neplateni smetki za struja, telefon i komunalii.
Ottuka e osobeno zna~ajno da se napravi evaluacija na politikata na vladata za subvencionirawe na energetskata siroma{tija. Zadol`enosta vo bankite na siroma{nite
doma}instva po osnov na zemeni krediti (potro{uva~ki) iznezuva 23,8%.Spored pri~inata za nastanuvawe na dolgovite naj~esto doma}instvata pozajmuvaat za podmiruvawe na sekojdnevnite tro{oci za dobra i uslugi (24,6%) kako i za osnovno ureduvawe
na domot (15%). Dolgovite siroma{nite doma}instva naj~esto gi povrzuvaat so podmiruvawe na tro{ocite za sekojdnevnite potrebi na semejstvoto.
Dali imate za{tedi
Da
Ne
Ne mo`am da za{tedam
Bez odgovor
12
11
Ostanato
Nevraboten
U~enik/Student
Penzioner/ka
Doma}in/ka
Zemjodelec
Honorar. sezonska rab.
Vraboten vo nevladina
Vraboten vo priv. sektor
Vraboten vo javen sektor
Slika 15: [tedewe
spored raboten
status vo
siroma{nite
doma}instva
Raboten status
Visok e procentot na zadol`enost na siroma{nite doma}instva (31%) od neformalni izvori, rodnini i prijateli, no dokolu ima i eden vraboten ~len vo semejstvoto
kako izvor na dopolnitelni finansii se javuvaat i bankite (39,7%). Nevrabotenosta
i neredovnite prihodi se osnovnata pri~ina poradi koi siroma{nite doma}instvaa
imaat ote`nat pristap do kreditnite uslugi na komercijalnite banki. Od vkupniot
broj na ispitanici 58,7% smetaat deka neredovnite prihodi i finansikata nestabilnost se glavnite pri~ini poradi koi ne mo`e da dobijat kredit od banka. I pokraj
toa {to 96,8% od ispitanicite se od urbanizirani sredini i ponatamu ostanuva praktikata za odlo`enoto kupuvawe od mali lokalni prodavnici i pla}awe bez kamati i
kreditni karti~ki i vra}aweto na dolgot se temeli na doverba.
Zaklu~oci
Dobivaweto na socijalna pomo{ ne podrazbira ote`nat pristap vo uslovi na
poseduvawe na kompletna dokumentacija. Spored podatocite dobieni od teren
28,6% od ispitanicite se korisnici na socijalna pomo{. Osnovniot problem na pove}e~lenite semejstva ne e pristapot do socijalna pomo{ tuku iznosot za koj smetaat
deka e premnogu mal za zadovoluvawe na osnovnite potrebi.
37
We are making a difference
Siroma{nite doma}instva i pokraj niskite prihodi imaat sopstveni `iveali{ta (76,2% od ispitanicite se izjasnile deka imaat sopstven dom). Zaednicite
na Romite naj~esto se prenaseleni naselbi, so nedostatok na osnovnata infrastruktura. Vo mnogu gradovi, romskite semejstva `iveat vo mali, prostorno i socijalno segregirani naselbi.
I pokraj posteweto na odli~ni preduslovi za impelementacija na site akcioni planovi koi proizleguvaaat od Strategijata na Romite sepak spored analiziranite podatoci 74,4% od Romite odgovorile deka ne `iveeat podobro so
donesuvaweto na dekadata na Romite.
Romite kako korisnici na socijalna pomo{, nevraboteni, doma}ini/doma}inki ili honorarni rabotnici (9,7% -sobira~i na smet, {i{iwa, divi taksisti itn)
poradi niskite primawa imaat ote`nat pristap do kreditite na komercijalnite
banki. So toa se zajaknuva potrebata za finansiska inkluzija na Romite.
I pokraj postojano potenciraniot problem od nedostig na zdravstvena za{tita
na Romite, spored podatocite od istra`uvaweto 77,3% od ispitanicite imaat
zdravstveno osiguruvawe. Od razgovorite na teren glavnata pri~ina poradi koja
ostanatite 22,7% nemaat zdravstveno osiguruvawe e nemaweto dokumenti, neredovnoto prijavuvawe vo Agencijata za vrabotuvawe, neznaewe ili problemi so socijalnite centri poradi nekompletirani dokumenti za iskoristena socijalna pomo{.
Spored dobienite podatoci visoki 86,7% od ispitanicite ne poseduvaat za{teda. Od aspekt na pri~inite koi go onevozmo`uvaat {tedeweto vo siroma{nite
doma}instva, najizrazena pri~ina vo 46,8% od odgovorite se niskite prihodi.
Pokraj nevrabotenosta i nedovolno obrazovanie vlijae vrz sozdavawe na konstantno siroma{ni doma}instva. Licata koi nemaat osnovno obrazovanie, ne se
prijavuvaat vo agencijata za vrabotuvawe, pa na toj na~in tie se isklu~eni od pazarot
na trud. Isto taka, tie ne se opfateni so programite koi se nameneti za zajaknuvawe
na nivnite obrazovni kapaciteti i unapreduvawe na nivnata konkurentnost na pazarot
na trudot
Visok e procentot na zadol`enost na siroma{nite doma}instva (31%) od neformalni izvori, rodnini i prijateli. Od vkupniot broj na ispitanici 58,7% smetaat deka neredovnite prihodi i finansikata nestabilnost se glavnite pri~ini
poradi koi ne mo`e da dobijat kredit od banka.
Podatokot deka 27.8% od ispitanicite ostvaruvaat mese~ni prihodi do 9.000
denari poka`uva deka prihodite vo ovie doma}instva ne se dovolni ni za pokrivawe na osnovnite potrebi.
Spored dobienite podatoci od teren Romite vo Makedonija ne se dovolno zapoznaeni so mo`nosta za koristewe na mikrofinansiski uslugi kako instrument
koj direktno ili indirektno mo`e da vlijae vrz namaluvawe na siroma{tijata i
samovrabotuvawe. Mikrokreditite vo Makedonija se servisiraat preku banki, {tedilnici i fondacii {to podrazbira barawe na kolaterali koi siroma{nite Romi ne
se vo sostojba da gi pokrijat.
38
Center for Economic Analyses (CEA)
Mikrofinansiraweto vo Makedonija ne e regulirano so poseben zakon tuku e
regulirano vo ramkite na Zakonot za banki poradi {to izostanuva celiot paket
na mikrofinansiski uslugi ({tedewe, osiguruvawe) nameneti za siroma{nite i
ovozmo`uvawe preku sorabotka da osnovaat mali biznisi.
So ogled na faktot deka niskiot stepen na obrazovanie e eden od krucijalnite
problemi vo siroma{nite doma}instva, razvojot na malite biznisi na ovie
doma}instva vo golema mera zavisi i od sovetodavnite besplatni uslugi koi
mo`e i bi trebalo da gi dobijat. Od ispitanicite 86,5 % imaat potreba od pomo{
za legalizacija na biznis, sovetuvawa za razvoj na biznisot i informacii za najeftini repromatrijali. Potreba od finansiska i sovetodavna pomo{ za razvoj na
biznisot imaat 92,7% od ispitanicite.
Preporaki- mikrofinansirawe
Makedonija preku posebni programi koi proizleguvaat od strategijata za Namaluvawe na siroma{tijata (usvoena vo 2010 godina) potrebno e da go promovira mikrofinansiraweto kako silen instrument za finansirawe na siroma{nite. Pokraj
donesuvawe na zakon za mikrofinansirawe dr`avata treba da prevzeme dopolnitelni aktivnosti so cel obezbeduvawe na uslovi za razvoj i promocija na mikrofinansiskite uslugi i mikro-biznisite vo Makedonija, a pred se:
Donesuvawe na zakon za mikrofinansirawe vo RM. Donesuvawe na Zakon za
mikrofinansirawe kako del od pretpristapnite reformi za vlez vo Evropskata
Unija. So donesuvaweto na ovoj zakon vo idnina bi se ovozmo`ilo polesno koristewe
na sredstvata za mikrofinansirawe od mnogubrojnite evropski programi na Evropskiot Investicionen Fond:
l Competitiveness and Innovation Framework Programme (CIP)
l JEREMIE,
l JASMINE,
l European Parliament Preparatory Action (EPPA)
l European Progress Microfinance Facility
- Jaknewe na bankarskiot sistem. Iako bankarskiot sistem ne mo`e da obezbedi
mikrofinansiski uslugi, osnovniot bankarski sistem sepak mora da postoi za da
slu`i kako osnova i poddr{ka za razvoj na odr`livi mikrofinansiski uslovi.
Mikrofinansiskite institucii gi koristat depozitnite uslugi na bankite i se
olesnitelen izvor za dopolnitelni sredstva za finansirawe na mikrofinansiskite institucii. (Fernando, 2003).
- Dano~ni olesnuvawa. Vo Gruzija i Taxikistan mikrofinansirawe institucii ne
podle`at na istite dano~ni osloboduvawa kako drugite finansiski institucii,
t.e. fokusot e staven vrz vidot na transakcijata a ne vrz institucijata. Vo Taxikistan DDV ne se presmetuva na finansiskite uslugi tuku samo na ponudenite
krediti. Vo Romanija kamatata na mikrokreditite ne e predmet na odano~uvawe
39
We are making a difference
- Zajaknuvawe na ulogata na Romskite Infromativni Centri. Poradi socijalnata isklu~enost, niskiot stepen na obrazovanie i asimetrija na informaciite
Romite se nedovolno zapoznaeni so mo`nosta za dobivawe na informacii od
istra`uvawa na pazarot od vidot na: od kade surovinite mo`e da se nabavat,
kade bi bil najefektiven plasmanot na proizvodite, kakvi se dvi`ewata vo
soodvetniot segment od pazarot, kakva e konkurencijata itn. Od taa pri~ina vo
nedostatok na mikrofinansiska institucija treba da se zajakne ulogata na Romskite Infromativni Centri vo servisiraweto na ovie informacii preku rabota
na teren.
- Informativna i sovetodavna pomo{ vo vrska so ekonomski kategorii. Vo otsustvo na Mikrofinansiska institucija Ministerstvoto za Trud i Socijalna
Politika na Makedonija preku posebni programi vo Romskite naslebi da go mobilizira Romskoto naselenie koe izvr{uva mikrobiznis aktivnosti so cel
servisirawe na informativna i sovetodavna pomo{ vo vrska so ekonomski termini: {to zna~i da ne si DDV obvrznik, reinvestirana dobivka koja ne podle`i
na oddano~uvawe, {to e reinvestirana dobivka.
- Pomo{ pri legalizacija na mnogubrojnite mikrobiznisi preku objasnuvawe
na povolnostite od legalizirawe na biznisite (kako mo`nosta za pla}awe
na penzisko i zdravestveno osiguruvawe i koristewe na benefitite od istoto). Siroma{nite Romi koi sekojdnevno prodavaat, sobiraat hartija, `elezo,
kartoni itn ne se vo sostojba da dojdat do krediti i nemaat dovolen kapacitet
da gi legaliziraat svoite biznisi bez poddr{ka. Od taa pri~ina preku instituciite na sistemot bi bilo korisno obezbeduvawe na besplatna registracija na
biznisite vo Centralen Registar na Makedonija. Na toj na~in bi se namalila i
stapkata na nevrabotenost kako i rasprostranetosta na neformalnata ekonomija.
- Donesuvawe na Zakonot za dejnosti od mal obem ~ija podgotovka e pod nadle`nost na Ministerstvoto za Ekonomija na Makedonija.
- Sozdavawe uslovi za otvarawe na mikrofinansiska institucija koja po soodvetna analiza na prihodite, rashodite, dolgovite i uslovite za {tedewe
vo siroma{nite doma}instva vo soglasnost so Re{enieto br: 283/2010/EU na
Evropskiot Parlament i Sovetot na Evropa }e ponudi t.n. pametni iznosi na
mikrokrediti. Pametni iznosi na mikrokrediti zna~i mali krediti adaptirani
spored mikrobiznis aktivnostite na siroma{noto naselenie so elementi na revolving. Vaka kreiranata mikrofinansiska institucija pri targetiraweto na
klientite da se skoncentrira na klienti koi imaat mikro biznisi vo neformalniot setor i da im pomogne da se legaliziraat i razvijat. Sopstvenicite na
mikro-biznisite imaat pretpriema~ki ve{tini, no tie se soo~uvaat so brojni
pre~ki koi se dvi`at od nemo`nosta za pristap do formalniot kreditniot pazar
pa se do soodveten marketing na svoite proizvodi. Ovie biznisi treba da bidat
poddr`ani so olesnat pristap do krediti i drugi finansiski uslugi (na primer,
osiguruvawe). Vistinsko otkritie na mikrofinansirawto e konceptot na “grupno
finansirawe”, so koj efektivno se namaluvaat problemite povrzani so kolateral i negativna selekcija poradi asimetrija na informacii.
40
Center for Economic Analyses (CEA)
- Da se zajakne monitoring i evaluacija na Strategijata na Romite. Vo Strategijata na Romite vo delot za vrabotuvawe ima preporaka za “razvoj na mikrokreditni linii so niski kamatni stapki nameneti osobeno za vulnerabilni
grupi so poseben rizi~en fond obezbeden od razli~ni izvori ( vladini,
me|unarodni partneri, gra|anski zdru`nija),, Na realizacijata na ovaa preporaka mnogu malku e sraboteno, iako ostanuvaat u{te 3 godini od Dekadata na
Romite. Ako vrabotuvaweto be{e fokus tema na makedonskoto pretsedavawe so
Dekadata na Romite toga{ aktivno treba da se raboti i na realizacija na ovaa
preporaka bidej}i mikrofinansiraweto i ovozmo`uvawe na za{tedi na
siroma{noto naselenie uspe{no mo`e da dovede do namaluvawe na postojaniot
krug na siroma{tija vo koj se nao|a Romskata populacija. I pokraj akciite na NVO
sektorot i na Ministerstvoto za Trud i Socijalna Politika na Makedonija
Romite se u{te se soo~uvaat so neposeduvawe na li~na dokumentacija. Ministerstvoto za trud treba da prodo`i so re{avawe na ovoj problem pointenzivno.
- Natamo{no efikasno iskoristuvawe na IPA programite. Za realizacija na
Dekadata na Romite i akcionite planovi od Strategijata na Romite iskoristeni
se sredstva od IPA programite (Komponenta 1, Komponenta, 2 i Komponenta 4).
Potrebno e da se prodol`i so koristewe na sredstvata od ovie programi posebno
od komponenta 1 za obezbeduvawe na sredstva za dopolnitelni obuki, obrazovanie i dokvalifikacii na siroma{noto naselenie se cel namaluvawe na visokiot
procent na nevrabotenost na Romite, kako i razgleduvawe na mo`nosta za koristewe na sredstva od IPA programata za mikrofinansirawe na Romite.
41
We are making a difference
ANEKS 1
PRA[ALNIK
Br.____________
So ovoj pra{alnik sakame da gi istra`ime pri~inite poradi koi semejstvata
so poniski primawa nosat odredeni finansiski odluki. Glavnata cel e
obezbeduvawe na podatoci za finansiskata inkluzija, podatoci za pri~inite za
zadol`uvawe i {tedewe. Odgovorite na pra{awata treba da ni pomognat i da se
sogleda dali ima prostor za promovirawe na mikrofinansiraweto vo Makedonija kako alatka za finansiska poddr{ka na siroma{noto naselenie (me|u koe
poseben akcent e staveno na Romite).
Za popolnuvawe na pra{alnikot vi se potrebni 15 minuti za koj bi ve zamolile vnimatelno da obrnete vnimanie za sekoe pra{awe. Dokolku napravite
gre{ka slobodno mo`ete da ja popravite.
Vi blagodarime na posvetenoto vreme.
n Pol
Ma{ki
@enski
n Raboten status
Vraboten vo javen sektor
Vraboten vo privaten sektor
Vraboten vo nevladina organizacija
Honorarna (sezonska) rabota
Zemjodelec
Doma}in/ka
Penzioner/ka
U~enik/student
Nevraboten
Ostanato _____________
n Etni~ka pripadnost
Makedonec/Makedonka
Albanec/Albanka
Tur~in/Tur~inka
Rom/Romka
Srbin/Srbinka
Vlah/Vlahiwa
Bo{wak/Bo{wakiwa
Ostanato _____________
n Obrazovanie
Nezavr{eno osnovno obrazovanie
Zavr{eno osnovno obrazovanie
Zavr{eno sredno obrazovanie
Visoko obrazovanie
Zavr{eni postdiplomski studii (doktorski studii)
n Urbaniziranost na sredinata vo
koja `iveete
Urbana sredina
Ruralna sredina
n Vozrast
18 -25
26-33
34-41
42-49
50+
n Dali imate zdravstveno osiguruvawe
Da
Ne
Nema odgovor
42
Center for Economic Analyses (CEA)
n Semejna struktura
Samec so dete (deca)
Samec bez deca (pomalku od 55 godini)
Samec bez deca (pove}e od 55 godini)
Par so deca
Par bez deca
Socijalna pomo{ ili penzija
Transferi (od stranstvo ili zemjata)
n Broj na ~lenovi vo semejstvoto
Do 2 ~lena
Od 3 do 4 ~lena
Od 5 do 6 ~lena
Pove}e od 6 ~lena
n Ekonomski status ( neto mese~ni
prihodi vo semejstvoto vo 2011) :
Do 9.000 Denari
Od 9.001-15.000 Denari
Od 15.001-21.000 Denari
Od 21.001-27.000 Denari
Od 27.001-35.000 Denari
Od 35.001-41.000 Denari
Pove}e od 41.001 Denari
n Ako gi izzemete svadbite, pogrebite
i kr{tevkite, kolku ~esto posetuvate
religiozni obredi?
Pove}e od edna{ vo tekot na nedelata
Najmalku edna{ nedelno
Najmalku edna{ mese~no
Najmalku dvapati godi{no
Najmalku edna{ godi{no
Nikoga{ ili re~isi nikoga{
n Dali imate smetka vo banka
(trasnakciona, {tedna)? (dokolku
govorot e da odi na 18 pra{awe)
Da
Ne
n Domuvawe
Sopstven dom
Pod kirija
Kaj rodnini/prijateli
n Dali poradi nekoja od slednite
pri~ini ne koristite bankarski
uslugi ili nemate smetka vo banka:
Bankata e premnogu daleku
Nemate potrebna dokumentacija ( li~na
karta, nestabilna plata)
Nemate doverba vo bankata
Nemate dovolno pari za da rabotite
preku banka
Poradi religiozni pri~ini
Procedurite se premnogu komplicirani
n Dali ste ~len na nekoj sportski
klub ili organizacija, politi~ka partija ili nekoja sli~na organizacija?
Da
Ne
n Generalno kolku doverba imate vo
Sobranieto na Republika Makedonija
ili ostanatite vladini institucii?
Golema
Prili~no golema
Ne mnogu golema
Voop{to nemam nikakva doverba
n Dali imate za{tedi (dokolku
odgovorot e NE odi na 20 pra{awe)
Da
Ne
Ne mo`am da za{tedam
Bez odgovor
n Izvori na prihodi
Plata
Kamati ili dividenda
Biznis, zemjodelstvo, samovrabotuvawe
Kapitalna dobivka
43
We are making a difference
n Za{tedata ja osiguravte preku:
Upotreba na depozitna smetka vo banka
ili druga institucija
Vo neformalna {tedna institucija ili
smetka nadvor od zemjata
^uvawe vo doma{ni ulovi
Nemam za{teda
Nema odgovor
vawe ili investirawe?
Magazini, dnevni vesnici ili ostanati
mediumi
Po{tenski flaeri
Internet
Prijateli, rodnini, organizacii
Bankari, brokeri i ostanati agenti za
promocija na finansiski uslugi
Advokat, smetkovoditel ili finansiski
sovetnik
Ne pozajmuvam i investiram
n Naj~esti pri~ini poradi koi
{tedite
Obrazovanie
Za semjestvo
Za kupuvawe doma
Kamatni prilivi na depoziti
Idni kupuvawa
Ekonomska sigurnost
Za nasledstvo
Za penzija
@ivotno osiguruvawe
Likvidnost
Investirawe
Za zbogatuvawe
Bez odredena pri~ina
n Bogati lu|e se onie koi imaat
primawa od?
Do 15000 denari
Od 15001-30000 denari
Od 30001-60000 denari
Od 60001-120000 denari
Pove}e od 120001 denari
n Blagosostojba zna~i:
Pari
Poseduvawe na golem imot
Avtomobil
Sre}a
Semejstvo
Deca
Zdravje
Ostanato __________________
n Dokolku ne mo`ete da za{tedite
koja e pri~inata?
Niski primawa
Visoki tro{oci
Poradi zemeni krediti
Neredovna rabota
Golemo semejstvo
Ostanato _________________
n Vid na finansiska sredstva so koja
raspolaga va{eto semejstvo:
Bankarski smetki
[tedni vlogovi
Obvrznici
Akcii
Akumulirani sredstva vo pensiskiot fond
Pari~na vrednost na `ivotnoto osiguruvawe (dopolnitelno pokraj zadol`itelnoto)
n Dali pozajmuvate pari ili
investirate?
Da
Ne
n Od kade dobivate informacii koi
vlijaat vrz va{ata odluka za pozajmu44
Center for Economic Analyses (CEA)
Ostanato
Nemam nikakva finansiska aktiva
Banka, kreditna unija, {tedilnica ili
mikrofinansiska institucija
Prodavnica preku kupuvawe so kreditna
karti~ka
Rodnini ili prijateli
Drug neformalen pozajmuva~
Rabotodava~ot
Ne sum pozajmil pari
Ostanato______________
n Vid na nefinansiski sredstva so
koi raspolaga semejstvoto:
Avtomobili
Sopstven imot
Dopolnitelen imot pokraj sopstveniot
Biznis sopstvenost
Ostanato________________
n Dali Va{eto doma}instvo se
soo~ilo so namaluvawe na prihodite
vo poslednite 3 godini? (dokolku
odgovorot e NE odi na 33)
Da (sledno pra{awe)
Ne, na{ite prihodi se identi~ni
Ne, na{ite prihodi se zgolemeni
n Iznos na dolg vo semejstvoto
(spored vidot na dolgot- vo MKD)
Osnovno `iveali{te (stanben imot)
_______________________
Drug imot______________________
Potro{uva~ki kredit __________________
Dostasan kredit_____________________
Odr`uvawe na pozitivno saldo na kraditna karti~ka _____________________
Ostanato ______________________
n Koja e pri~inata za namaluvaweto
na prihodite vo Va{eto doma}instvo?
Otkaz od rabota
Namaluvawe na plata
Zdravstveni pri~ini
n Iznos na dolg vo semejstvoto
(spored pri~inata za nastanuvawe na
dolgot na- vo MKD)
Kupuvawe na osnovno `iveeali{te (stanben imot)_____________________
Ureduvawe na prostorot za `iveewe
________________________
Drug imot __________________________
Investicii ne vklu~uvaj}i go nedvi`niot
imot ______________________
Avtomobili ________________________
Dobra i uslugi _______________________
Obrazovanie ________________________
Za itni ili pri~ini povrzani so zdrastveni problemi
Za pogreb ili svadba
Ostanato _______________________
n Spored Vas koi se glavnite pri~ini
poradi koi semejstvata koi apliciraat za krediti se odbieni ili dobile pomal iznos od baraniot
Nemaat {to da ostavat pod hipoteka
Ne se vraboteni (ne se kreditosposobni)
Ostanato______________________
Ne gi znam pri~inite
MIKROFINANSIRAWE
Mikrofinansiska institucija e institucija koja dava mikrokrediti na siroma{ni klienti koi nemaat imot za
hipoteka, nemaat redovna rabota no
imaat ideja za mal biznis. Dali znaete
nekoja mikrofinansiska institucija?
n Vo izminatite 12 meseci dali ste
pozajmile pari od:
45
We are making a difference
Da
Ne
Neznam {to e mikrofinansiska institucija
razvoj na biznisot, informacii za najeftini surovini za Va{iot biznis:
Da
Ne
n Vo poslednite 12 meseci dali
imate pozajmeno/za{tedeno pari/ od
nekoja organizacija koj se zanimava so
mikrofinasirawe?
Da
Ne
n Dokolku nekoj postojano raboti so
Vas vo razvoj na Va{iot biznis so
nudewe na finansiska i sovetodavna
pomo{ nadvor od dosega{nite
bankarski i vladini programi dali
bi vi bilo od korist:
Da
Ne
Za Romi
n Dokolku nekoja institucija Vi
ponudi pari za otpo~nuvawe na mal
biznis i samovrabotuvawe bez
hipoteki preku grupno pozajmuvawe
dali bi pozajmile:
Da
Ne
Neznam
n Dali `iveete podobro po primenata na Romskata dekada?
Da
Ne
Neznam
n Dali bi vi koristela pomo{ okolu
upravuvawe so prihodi i
ovozmo`uvawe na mali za{tedi:
Da
Ne
n Dali ste bile diskriminirani od
strana na nekoja finansiska institucija samo zatoa {to ste Rom?
Da (nezadol`itelno koja institucija)
_________________
Ne
n Dali bi vi koristela pomo{ za legalizacija na biznis, sovetuvawa za
46
Center for Economic Analyses (CEA)
ANEKS 2
Mo`nost za grupno finansirawe-HORIZONTI
Horizonti profilot na svoite klienti go definira kako lica so niski mese~ni
prihodi i so ponizok socijalen status koi nemaat pristap do formalnite finansiski
institucii. Klientite se obi~no samo-vraboteni i naj~esto doma{no bazirani pretpriema~i, a vo biznisite e vklu~eno celoto semejstvo. HORIZONTI poseben osvrt
dava kon `enata-pretpriema~ i nejzinata vklu~enost vo donesuvaweto odluki
povrzani so biznisot ili semejstvoto.
Mo`nosta za grupno finansirawe e predvidena vo standarnite krediti koi kako
produkti gi hudi HORIZONTI. So mo`nosta za grupno finansirawe se predviduva
formirawe na solidarna grupa od najmalku 3 ~lena so {to maksimalniot iznos na
kreditot iznesuva 90.000 denari za obrtni sredstva, siten inventar i drugi tekovni
tro{oci na biznisot so kamatna stapka od 1% i rok na isplata do 10 meseci. Stanuva
zbor za mali semejni biznisi vo oblasta na trgovija, uslugi i malo proizvodstvo, pri
{to kako korisnik na kreditot se javuva `enata. Potrebnata dokumentacija za odobruvawe na kreditot vklu~uva kopija od li~na karta na sekoj od ~lenovite na grupata i
transakcioni smetki.
Od podatocite na teren ne mora da stanuva zbor za semeen biznis tuku grupata mo`e
da e formirana i od kom{ii ili prijateli. Spored podatocite na eden od korisnicite
na ovoj kredit ona {to e kraktersti~no e deka ne mora nitu eden ~len vo grupata da e
vraboten iako vo kriteriumite e navedeno (najmnogu 2 vraboteni). Pred odobruvawe
na kreditot od strana na lice vraboteno vo HORIZONTI se pravi procenka t.e. finansiska analiza na biznisot preku poseta na domot na licata koi apliciraat. Ona
{to e va`no e aplikantite da ispolnuvaat kreditosposobnost soglasno finasiskata
analiza na biznisot.
Kreditot se odobruva na lica i koi nemaat postojano mesto na proda`ba na svoite
prozivodi {to zna~i prodavaat na tezga povremeno, prodavaat od vrata na vrata. Kako
obezbeduvawe e predvideno potpi{uvawe na menica, od site solidarni dol`nici vo
forma notarski akt. Iako vo kriteriumite za obezbeduvawe na biznisot e navedeno
najmalku 6 meseci postoewe na biznisot sepak od intervjuto na teren se sretnavme so
slu~aj na odobren kredit vo iznos od 25.000 denari na biznis koi se vodi 4 meseci.
Vo praktikata na HORIZONTI e odobruvawe na krediti na lica od o{tinite kade
HORIZONTI ima svoi pretstavni{tva.
Ovie lica pokraj tekstil, zemjodelski i sto~arski proizvodi prodavaat i
rakotvorbi (ra~no izraboten nakit, pleteni i vezeni raboti itn). Osnovnoto pra{awe
koe se postavuva e dali ovie lica se del od sivata ekonomija? (ne pla}aat DDV, ne
izdavat fiskalni smetki nitu podnesuvaat zavr{ni smetki).
47
We are making a difference
Koristena literatura
Besley, Timothy and Stephan Coate (1995): Group lending, Repayment incentives and Social collateral. Journal od Development Economics
Betriz Armandariz de Aghion and Jonathan Morduch (2005): The Economics of Microfinance. The
MIT Press Cambridge, Massachusetts
Deepali Pant Joshi (2011): Financial inclusion and Financial literacy
Douglass North (1990): Institutions, Institutional Change and Economic Performance, Cambridge University Press.
Drew Tulchin (2006): Microfinance: Sustainable Tool for Urban Poverty Alleviation: Social Enterprise
Associates (p 18).
Herry Carla : Poverty assessment tool. World bank publication
Leikem, Kirsten (2012), “Microfinance: A Tool for Poverty Reduction” University of Rhode Island Senior
Honors Project
Robinson, Marguerite (2001): The microfinance Revolution: Sustainable banking for poor. Washington,
DC: The world Bank
UNDP (2010): Income Inequality and the Condition of Chronic Poverty (p. 202)
Zakon za banki za mikrofinansirawe “Sl. vesnik na R Makedonija” br. 61/02 od 18.07.2002
god.
Zakon za prestanuvawe na va`eweto na zakonot za banki za mikrofinansirawe Sl.Vesnik
na R.Makedonija br.50/06 od 17.04.2006.
Zakon za danok na dobivka. Su`ben vesnik na RM, br.80/93, 33/95, 43/95, 71/96, 5/97, 28/98,
11/2001, 2/2002, 44/2002, 51/2003, 120/2005, 139/2006, 160/2007, 122/2008, 159/2008, 85/2010,
47/2011 i 135/2011.
UNDP i Univerzitet na Jugoisto~na Evropa (2009): Izve{taj Gra|anski zasnovani analizi Regionalen razvoj, lokalna vlast i kvalitet na `ivot (str: 41)
Nacionalna strategija za namaluvawe na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost vo R.Makedonija (str 26,91,118)
Internet linkovi:
http://www.lendwithcare.org/info/microfinance_microcredit
www.pravo.org.mk
http://www.eif.org
http://ec.europa.eu/enterprise/newsroom/cf/_getdocument.cfm?doc_id=538
http://www.efse.lu
www.mtsp.gov.mk
http://www.horizonti.org.mk
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/
http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/
48
Center for Economic Analyses (CEA)
Izdava~ Centar za ekonomski analizi-CEA
Za izdava~ot Marjan Nikolov
Naslov Mikrofinansirawe i finansiki odluki
vo siroma{nite doma}instva
(poseben osvrt kon romskite doma}instva)
Mentor
Avtor/istra`uva~
Prevod na romski jazik
na izvr{no rezime
Prevod na angliski jazik
na izvr{no rezime
Kompjuterska obrabotka i dizajn
Broj na kopii
Marjan Nikolov
Sabina Idrizi
Sevdija Demirova-Abdulova
Katerina Bogoevska
Miroslav Milanovi}
Makedonski
Pe~at Global Комуникации
CIP - Êàòàëîãèçàöè¼à âî ïóáëèêàöè¼à
Íàöèîíàëíà è óíèâåðçèòåòñêà áèáëèîòåêà "Ñâ. Êëèìåíò Îõðèäñêè", Ñêîï¼å
336.77:334.012.64:[364.662:316.356.2(=214.58:497.7)
ÈÄÐÈÇÈ, Ñàáèíà
Ìèêðîôèíàíñèðàœå è ôèíàíñèñêè îäëóêè âî ñèðîìàøíèòå äîìàèíñòâà
[Åëåêòðîíñêè èçâîð] : (ïîñåáåí îñâðò êîí ðîìñêèòå äîìàèíñòâà) /
èçðàáîòèëà Ñàáèíà Èäðèçè. - Ñêîï¼å : Öåíòàð çà åêîíîìñêè àíàëèçè ÖÅÀ, 2013
Íà÷èí íà ïðèñòàï (URL): http//www.cea.org.mk/html/studii.html. Íàñëîâ ïðåâçåìåí îä åêðàíîò. - Îïèñ íà èçâîðîò íà äåí 14.01.2013. Ôóñíîòè êîí òåêñòîò. - Áèáëèîãðàôè¼à: ñòð. 57-58. - Ñîäðæè è: Àíåêñ
1-2
ISBN 978-9989-2632-5-5
à) Ìèêðîôèíàíñèðàœå - Ñèðîìàøíè äîìàèíñòâà - Ðîìè - Ìàêåäîíè¼à
COBISS.MK-ID 93039370
49
Center for Economic Analyses
Podr`ano od:
Roma Policy Research Fellowship Program
of the Open Society Foundations
poseben osvrt
kon romskite
doma}instva
Download

mikrofinansirawe i finansiski odluki vo siroma[nite doma]instva