POZITIVNIKANE PARAMISIJA
BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO
SASOITNIPE
IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and
2011 annual allocations, Economic, Environment and Social
Development Grant Scheme
Proekti:
ROMANE KULTURAKERE DIVESA
Generalnikani resarin:
Socio-kulturnikano resibe baši socialnikani kohezia e Romengiri ko sasoitnipe sikljovibaja o kulturnikane thaj
tradicionalnikane moldipa, promocia baši Roma pozitivnikane egzamploja, trampibe informacie thaj džandipa maškar o
Roma thaj avera.
Autoria:
ASOCIACIA INSOC - INICIATIVA BAŠI SOCIALNIKANE IRANIBA – INSOK - SKOPJE
Miladin Popovic 4-1a, 1020 Skopje | +389 2 61 42 690 | +389 2 61 42 690
[email protected] | www.insoc.org.mk
EMANUEL MISSION - KORCA
Dorcas Albania, Lagjia e Re e Sportit, Rruga e Unazes, Korce | +355 69 404 02 92 | +355 82 253 883
[email protected] | www.emanuelmission.org
Partner:
CENTRO BAŠI ZURARIBAJA E ROMENGERI KHEDIN BAIRSKA SVETLINA - BITOLA
Jorgo Kostovski bb, 7000 Bitola | +389 47 241 694 | +389 47 241 694
[email protected] | www.bairskasvetlina.org.mk
Suportime taro:
IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and 2011 annual allocations,
Economic, Environment and Social Development Grant Scheme
Akale publikaciakiri saikerin si e autorengoro jekhutno džovapialipe thaj ko nisavo čhani na sikavela o dikhiba tar Evropakiri Unia.
Saikerin
Albert Memeti8
Alketa Kurti8
Arben Kosturi9
Almira Redžepi
9
Arif Pini10
Bashkim Hika10
Deniz Selmani11
Danjel Hiseni11
Drisilda Kula12
Elvis Šakiri12
Engeluše Kosturi13
Engjel Rizvan13
Erion Jonusllari14
Ermira Kamberi14
Feridiola Tare15
Esmeralda Kulla15
Iljaz Ismaili16
Ipek Bajramova16
Izet Hysa17
Isna Skenderi17
Kiršan Mamudoski18
Kujtim Šabani18
Miranda Fejzo19
Letafet Isaki Šhej19
Mirsada Šabani20
Muhamed Toči
20
Nadire Redžepi
21
Muhamet Rapi21
Nesime Salioska22
Olgerta Gorena22
Ramiz Rustemov23
Pranvera Guraj23
Ruxhdi Hajredini24
Špetim Džambazi
24
Šazije Tonci25
Sadžide Demiri
25
Redžep Ali Čupi26
Suad Skenderi26
Vladimir Tanasica27
Valbona Sula27
BAŠI PROEKTESKERE REALIZATORIA
I Asociacia Iniciativa baši socialnikano iranibe – InSoK - Skopje si dizutnengoro khedipe formirime ko marso 2009. I
vizia tar InSoK si sakone individuakoro thaj sasoitnipaskoro ko sahno tamiribe so haljovkerela vazdibe moldipa kori
ikeribaskoro zuraribe taro demokratikane modipa, radžipe taro niami / kanuni, manušikane niamia thaj manušikano
kapitali kerindor socialnikano iranibe thaj hakajalo nacionalnikano zuraribe. I resarin tar InSoK si sakoja individua ko
sasoitnipe te leljarel plo maksimalno potenciali ko individualnikano zuraribe, a ko jek o sasoitnipe saikerdo tar esavke
realizirime jekhina te funkcionirinel harmonikane thaj ki dromarin taro barabarutno ikeribaskoro zuraribe. Fundavno
principi ki buti tar InSoK si te leljarel o moldipa kola promovirinena: demokratia, nijameskoro radžipe, manušikane nijamia
thaj manušikano kapitali, sajdindor o akcesi bazirime ko nijamia kova saikerela direktnikano phanlipe e manušikane nijamencar,
džovapialipe ki buti, zuraribe tar indivudue thaj grupe ki buti thaj jekajek šajdipa ulavde fokusea ko gajlime grupe ulavdeste Roma
I Fondacia Emanuel Mission si lokalnikani fondacija taro Korčakoro regioni. Oj si šukar pendžardi sar šerutni
hristianikani organizacia ko Korčakoro regioni. Lakiri misia si šukarkeribe taro ruheskere, ekonomikane thaj
socialnikane zurariba e manušenge deklaririndor o Evangelie tar Isus Hristos sa e manušenge bizi rezerviribe thaj
ikeribe ko čačipe edukaciaja, ekonomikane thaj humanitarnikane programencar thaj aktivipancar baš odola kolen si
zaruri. Lakiri organizaciakiri struktura saikerela personali taro 10 džene utsavakerde ko misiakoro pheribe tari Fondacia
Emanuel Mission. Taro 2007 Emanuel Mission butikergja ki umal mukle čhave ko khera čhavenge bizo jerja thaj dajalipe
ki diz Korča resarinaja te tiknjarel pe o gendo mukle čhave ko Korčakoro regioni. Ki “dajakiri angali”čhivde si buteder taro
30 bebeja kola sine mukle ki mangin thaj pakjiv ko dizjakoro kher čhavenge bizo jerja. Ko akava momenti implementirinela
pe o proekti finansirime tar EU “Romane kulturakere divesa”ki komuna Korča taro septemvri 2013. Sasoitni resarin taro proekti
si “Socio-kulturnikano resipe baši socialnikani kohezia thaj Romengoro integriribe ko sasoitnipe, sikljovibe kulturnikane thaj
tradicionalnikane moldipa, pozitivnikane misali baš edukacia, trampibe informacie thaj džandipa maškar o Roma thaj avera“.
I ideja baši formiribe tari Bairska Svetlina šurargja iniciativaja tari grupa terne entuzijastia ko 2001 berš sar kotor
tari romani khedin kola dikhe o problemia kolencar arakhena pe o Roma tari Bitola thaj odole resarinake čhivgje
anglal peste jek misia “Te šajdakeren integracia e romane khedinake ko sasoitnipe edukaciasa thaj ekonomikane
zuraribaja”. Ko nakhlo periodi i organizacia majbut butikerela sine ki lokalnikani digra reprezentirindor o interesia
taro Roma ki Bitola. Bairska Svetlina sine realizirindor proektia thaj programe kamijabikergjam te informirina e majbuvle
publiko baš etnogeneza thaj kultura tari romani populacia ki Bitola kerindor specialnikane čhipote baši nišankeribe. Bairska
Svetlina lelajrgja pozitivnikane egzamploja ko romano džijani kola dikhena pe ko majserioznikano akcesi kori problemengoro
čhinavibe sar rezultati tar irame minsa, a jekajek barjardo si thaj o numero taro sikle ki fundavni, maškarutni thaj uči edukacia.
POZITIVNIKANE PARAMISIJA
BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO
SASOITNIPE
Albert Memeti
Bijame si ko Tetovo kote agorkerela fundavni thaj maškaruni gimnaziakiri edukacia.
Diplomirinela ekonomia ko 2012 berš ko kotor Finansiakoro menadžmenti ko “Ekonomikano
fakulteti” ko Skopje, Makedonia. Ko vakti taro leskere studie sine aktivno dženo ki
romani BRO “Sonce” taro Tetovo kote so butikergja ko turli proektia taro 2006 dži 2010
berš. Ko 2009 berš butikerela ki ProKredit Banka, Skopje sar konsilutno baš informacie.
Ko 2012, kamijabaleste agorkerela o hazrikeribaskoro kursi baši postdiplomikane studie “Roma
Access Program”(kotor Publik Politika) ko centralnikano Evropakoro Univerziteti ki Budimpešta,
Hungaria. Ko akava vakti si hramome ki dujeberšeskiri programa ko Magisternikane studie ko kotor
Ekonomikani politika ko sumnaleskere kurke ko jekajek univerziteti. Leskere avutne plania si te agorkerel
o magisternikane studie thaj te specializirinel ki ekonomiakiri umal. Albert si terno thaj perspektivno
Rom kova si jek tar avga studentia Roma kola magistririnena ko maškardžianeskere univerzitetia.
8
I Alketa vakerela kaj o avgo lakoro butikeribe sine sar fundavni bukjarni sar mačhengiri
bikinuni thaj pal odova butikergja sar džovapialo dženo ko akava biznisi. Oj reslja dži
akate pe bukjaja thaj relaciencar kori o mušterie. Oj akaleske vakerela kaj si džandipe thaj
kamijabi kova dengja alke arka te integirinel pe but šukar ko socialnikano dživdipe. O majbare
pharipa kolencar arakhlja pe si ekonomikane sebepi o generalnikane ekonomikane šartia ki
Albania sar zuraribaskiri phuv thaj o bibukjarnipe bare procentea. Trujal o ekonomikane pharipa
oj arakhlja pe thaj diskriminaciaja mamuj I khedin. Oj gndinela kaj lakiri buti si lačhi profesia kote
oj siklili e mušteriencar te kerel but buti thaj na mangela te iranel pi profesia. Oj mangela te bičhalel
e romane khedinake akava mesaži: “O manuša tari romani khedin vajani te len iniciativa thaj te oven
pherde bukjaja, akale čhaneja nane te oven majbut diskriminirime, ola valjani te roden pe nijamia.”
Alketa Kurti
Bijame si 1990 berš. Maškaruni edukacia agorkerela ki Gimnazia “Kiril Pejčinovič” ko
Tetovo. Diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa”ko
Tetovo. Ko 2012 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie džezakoro nijami ko jekajek
univerziteti. Taro 2001 berš si volonteri ki BRO “Sonce” kote so ko 2010 berš khuvela ki buti
sar Programakoro menadžeri baš edukacia thaj ternengiri kultura thaj lela sertifikati thaj
butikerela sar treneri baši “Džandipa baši khuvibe ki buti tari rig” tar USAID. Ko 2012 berš lela
sertifikati baši romano edukaciakoro mediatori tar Evropakoro konsili. Ko 2013 berš butikerela
ko proekti “Majšukar praktike baši Romengiri integracia taro paščimalo Balkani” tar OABE/ODIHR,
sar romani fokalnikani nukta ki Komisia baš arakhibe tari diskriminacia kote so organizirinela
informativnikane bukjarnekamre e romane khedinaja ki teritoria tari Republika Makedonia. Almira si
ambiciozno thaj kreativnikani persona ple idejencar thaj resarinencar ko dživdipe. Persona savi mangela
te anglunikerel thaj del arka pe khedinake. Kerela pe lafi baši terni persona savi si hazri te iranel o bukja.
Almira Redžepi
9
Arben Kosturi
O Arben vakerela kaj leskere sakanutne deibaja zori sar aktivisti baš arakhibe o manušikane
nijamia kamijabikergja te adresirinel thaj identifikuinel o socio-ekonomikane problemia thaj
numa ko čhipote tari diskriminacia upri romani khedin. Čhivindor akala problemia ko anglunipe
sine e Arben-eskoro baro kamijabi trujal so kergja buteder cidljariba pestar. O majbaro pharipe
akala berša ki buti sine o fakti kaj na sine šajdipe leske te došakerel e radžen baši diskriminacia
mamuj I romani khedin sar palpalunipe tar Albaniakoro sasoitnipe ko zuraribe. Ov gndinela kaj o
majoriteti baši leste gndinela sine kaj si bilačheistemalkerutno soske ov vazdela sine sama baši romane
khedinakoro nijami kova avgo džovapialipe si e radžende. Ov gndinela kaj leskiri profesia si pozitivno,
hošinela pe čalo so arakhela pe e romane khedinake thaj dela po deibe baši lengiri integracia ko Albaniakoro
sasoitnipe. O mesaži kova ov dela e khedinake si: “Jek luludi na anela nilaj”- kolea mangela te vakerel- kaj
valjani te oven buteder aktivistia kola šaj te keren buti baši nijamia thaj integracia tari romani khedin.”
Arif Pini
Bijame si ko Gostivar 1977 berš. Fundavni edukacia agorkerela ko Gostivar, a maškaruni
ko Tetovo, džikote ko Skopje agorkerela o Medicinakoro fakulteti. Akana si ki specializacia
ki “Internikani medicina“-Skopje. Ov si: Doktori baši Sasoitni medicina, sine Profesori pali,
strukakere predmetia ki Maškaruni Medicinakiri sikljovni ko Tetovo, Konsilutno ki Komuna Gostivar,
Vastlegarutno ki Ekspertengiri grupa bašo sastipe formirime tar ECMI, Koordinatori ko proekti
“Mentoribe” suportea tari Sumnaleskiri banka. Avdive butikerela sar doktori pali fundavni medicina
ko Urgentno centari - “Ferid Murat”ko Gostivar. Ov si kamijabalo integiririme Rom kova pe misalea
si pendžardo thaj si modeli e terne Romenge te sikljon thaj anglunikeren ko socio-ekonomikano maškar.
10
Baro kamijabi e Baškim-eske si o keribe inkalia taro brezakere ranika thaj lengoro bikinibe ko turli
kurke ko jabane phuvja. Aso fakti kaj ov si trujalkerdo sasoitnipaja kova si turli lestar ov vakerela
kaj o resipe dži akate angja buteder pharipa saikerindor ekonomikane pharipa numa jekajek thaj
diskriminacia taro sasoitnipe. Ov gndinela kaj I vasteskiri-buti si lačhi soske hošinela pe but šukar kana
dikhela korkori pe jakhencar diso so korkori kergja. Ov na ka iranel pli akanutni profesia avere profesiaja
ko sumnal- akaja profesia nikana na mukela tu bokhalo. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane
khedinake: “Mangava te vakerav e terne manušenge te garaven I tradicia thaj kultura, ma te našavkeren
ola, valjani te džan ko sikljovne em te ovel len profesia ki te šaj te džan poangle.”
Bashkim Hika
E Daniel-eskoro majbaro kamijabi si so butikerela ko žurnalizmo. Jekfareste, kana
sine ko avgo berš taro studie baši Franciakiri čhib ov dikhela sine haberia ki romani čhib
thaj gndinela sine te sikavel pe ko televiziakoro kanali kova dela sine haberia ki romani
čhib thaj te kerel rodipe te kerel buti sar reporteri pali romani čhib. Majgeči arkaja tari
romani asociacia Disutni Albania reprezentirime taro Rajo Arben Kosturi ov sine leljardo sar
žurnalisti thaj šurargja bukjaja ko lokalnikano televiziakoro kanali ki Korča. O Daniel arakhlja pe
pharipancar phanle majbut e ekonomikane šartencar thaj nekana socialnikane cidljaribaja sebepi
o fakti kaj sine kotor tari romani khedin. Sar dženo tari televizia thaj mediumia ko avutnipe. O Daniel
mangela o mediumia thaj ov mangela te džal poadarig e investiribaja ki akaja profesia thaj trujal so
diplomiringja ko sikavibe. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinenge: “Bizi edukacia
nane integracia, amen na valjani te roda khoni te del amen sadaka numa te roda majbut korkori amendar .”
Danjel Hiseni
11
Deniz Selmani
Bijame si ko Gostivar kote Gostivar agorkerela i fundavni thaj maškarutni sikljovni, pali so
diplomirinela ko Univerziteti Purabdakšinali Evropa ko Tetovo ko kotor publik administracia
thaj politikane vigjania. Ko akava vakt si ko magisternikane studie ko Centralnikano evropakoro
univerziteti ki Budimpešta ko kotor Politikane vigjania. Ko vakti taro leskere studie volontirinela
ki avgo čhavengiri ambasada “Megjaši” sar ternikano sansaralo edukatori ki maškarutni sikljovni
“Nikola Karev” ko Skopje. Pala ko diplomiribe khuvela ki buti ki “Iniciativa baši socialnikano iranibe
-InSok” kote butikerela sar proekteskoro asistenti ko proekti “Akcesi e Romengoro dži fondia”. Ko 2012
si kotor taro regionalnikano trenerengoro timi taro Romano avazi kova si avgo romano dizutnengoro
phiribe kova si resarinaja te kerel jekajeknijamalo thaj hakajalo isipe e Romengoro ki publik thaj raštrakiri
administracia. Deniz Selmani si tari grupa autoria ko blogo Romalitiko thaj hramonela analize bašo publik
politike thaj čhipote tari politikakiri umal. Ko avutnipe leskiri ambicia thaj specializacia si e Romengoro
politikano prezentiribe.
Drisilda Kula
O majbaro kamijabi lake si o studriribe ki umal tari Socialnikane politikakiri administracia.
Sasoitnikane na sine la nesave mujalina ko lakoro dživdipe thaj ko sasoitnikane, na sine
bimangli ja šungja bilačhe lafia thaj hošinela pe majbut tari šukarali sakonestar ko sasoitnipe.
Odova so si kotor tari romani khedin nane nesavo turlipe thaj cidljaripe lake. Pe profesiake
vakerela kaj si pozitivnikani soske mangela te del po deibe majbut e khedinake baši lakiri integracia.
Oj džanela o problemia tari lakiri khedin thaj mangela te del lenge arka e šajdipancar kolen si la. Oj
mangela te bičhalel e romane khedinake akava mesaži: “Ko avgo than valjani te čhivel pe I edukacia
thaj pal odova sa aver bukja, soske jek dive ka valjani te ikljove taro trujalipaskoro duvari thaj te phage
o mentaliteti kova arakhela te nijamia barikanipaja sar individualcoja thaj jekajek sar džene ki khedin”.
12
Bijame si ko Tetovo 1988 berš. Fundavni thaj maškaruni edukacia agorkerela ki bijandi diz.
Diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa” ko Tetovo. Ko vakti
taro 2003-2010 berš butikerela sar volonteri ki romani BRO “Sonce” kote butikerela ko nekobor
proektia. Taro 2011 berš šurakerela te butikerel sar nijamalo konslituno ki BRO “HOPS” Opcie baši
sasto dživdipe - Skopje. Ko 2012 berš šurakerela butikeribaja ki BRO “InSoK”- Iniciativa baši socialnikane
iraniba-Skopje. Ki džiakanutni buti avazikergja analiza anavkerdi “Žurnalistikano biprofesionalno ovibe”
Ko 2011 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdašinali
Evropa”ko Tetovo ko kotor Došalipaskoro nijami. Taro 2012 berš si studenti ko Centralnikano Evropakoro
Univerziteti Budimpešta, Hungaria ki programa “Roma English language Program“. Ko akava vakti si
hramome ki dujeberšeskiri programa ko Magisternikane studie ko centralnikano Evropakoro Univerziteti
ki Budimpešta. Elvis Šakiri si tari grupa autoria ko blogo Romalitiko thaj hramonela analize bašo nijami.
Elvis Šakiri
O Engel gndinela kaj leskere dživdipaskoro majbaro kamijabi si so šurargja te butikerel ko
žurnalizmo sar reporteri thaj kamermani. Ov kamijabikergja akava odolea so sine avguno
aktivisti ki organizacia kola butikerela sine romane pučibancar “Disutni Albania” thaj
poadarig zurargja ple žurnalistikane džanlipa pala ko agorkeribe pi edukacia ko Univerziteti
ko Elbasan. Bazirime ko šukar žurnalistikane džanlipa “Disutni Albania, dengja leske šajdipe te
kerel buti sar žurnalisti ki Albanikani - Romani emisia ko TV Kanali TV Crystal.” Leskoro majbaro
pharipe sine so arakhlja pe e mentalitetea tar Albaniakoro sasoitnipe soske ko than kote so ov džala
sine ki sikljovni sine rasistikano mentaliteti mamuj I romani khedin. Pe profesiake phenela kaj sar
žurnalisti sile lačho šajdipe baši po avutnipe thaj te ovel majbut profesionalno džanlipaja. O mesaži so
ov dela e khedinake si: “O manuš valjani te marel pe korkori pesa te cidljarel o mujalina pe dživdipastar,
te džal angle, o Roma valjani te integiririnen pe ko sasoitnipe ki te nakhaven o rasakere mujalina”.
Engjel Rizvan
13
Engeluše Kosturi
O majbaro kamijabi lake so reslja te lel I titula “Mis Makedonia” thaj “Mis Korča-kiri
avgo pašutni” ko nekobor šužipaskere kontestia. Oj vakerela, “Aljum džiakate phagindor
e romane khedinakoro mentaliteti, kova na salde so na mukela e čhajen te sikaven pe
anglal buvli publika numa jekajek aso lengiri tradicia ola alusarena lengiri prandin panda
ko tikne berša”. Oj džala poadarig vakeribaja kaj majbaro kamijabi džiakana sine so oj geli
poadarig pe bukjaja ki nacionalno TV Klan sar korespontenti tari Korča ki javinakiri emisia
“Aldo javinakoro šou” Oj lelja than ko šužipaskoro kontesti baši “Mis Albania” kote so phengja
kaj si kotor tari romani khedin maškar 350 aver čhaja kola lele than. Oj vakerela kaj akava moment
sine situacia kote so hošingja pe diskriminirime thaj jekajek jek taro majphare momentia, džikote
oj arakhela sine pe ko kontesti valjani sine te phagel o mentaliteti kova egzistirinela ki romani
khedin, a na salde te ovel odothe pursakoske. Pe profesiake vakerela kaj odova so si korespondenti
si šukar šajdipe te zurarel pe plesutne džanlipa, numa avere rigatar oj mangela te džal poadarig pe
studiencar thaj te arakhel peske profesionalno majlačhi buti. O mesaži so oj dela e khedinake si: “O terne
vajani te oven educirime thaj te phagen o mentaliteti sar so me kergjum, bizi edukacia nane integracia!”
Erion Jonusllari
O majbaro kamijabi e Erion-eske si o fakti so šurargja butikeribaja ki socialnikani inkluzia
thaj intergracia e Romengiri thaj Egipjanengiri sar mediatori ko UNDP - koleskoro kotor
si thaj ov korkori-taro moment kana agorkergja pe studie. Sine le finansiakere pharipa te
studirinel thaj valjani sine te butikerel turli bukja thaj ko nilajeskoro vakti ki te šaj te pokinen
pe studie. Aver pharipe kolea arakhlja pe sine e khedinakoro mentaliteti generalno thaj I
diskriminacia taro sasoitipe soske si kotor tari romani khedin. Ov moldinela pi akanutni buti ki
UNDP organizacia sar but džanli hapa ko leskoro dživdipe sar lačho šajdipe te zurarel pe profesionalno
ko avutnipe. O mesaži so ov dela e khedinake si: “Amen valjani te moldina I edukacia, te integririna
amen majšukar thaj majbut ko sasoitnipe, numa sakana garavindor o moldipa thaj tradicia tari khedin.”
14
Bijami si 1988 bersh ko Tetovo, kote agorkerela i fundavni siklovni, a i maškarutni
siklovni agorkerga ki maškardžijaneskiri siklovni NOVA ko Skopje. Ko 2011 bersh lela than
ki maškardžijaneskiri baši trampibe studentia, ISEP ki Amerika. Ko 2012 bersh agorkerga
nijamale vigjania thaj maškardžijaneskere vjavaharia ko Amerikano univerziteti ki Bugarija.
Magisternikane studie kontinuirinela ko Univerziteti ko Utreht - Holanda, magisternikane
studie baši Migracie, etnikane vjavaharia thaj multikulturalizmo tezakere anavea: “Subjektivno
berikjeti maškar o Roma thaj na-Roma ki Centralnikani thaj Purabdakšinali Evropa (ko progresi)“.
Lela than ki Evropakiri Akademikani drakhin studentia Roma, AIESEC Blagoevgrad, Lakere
publikacie si: Misia - E Romengoro arakhibe ko pervazia tar analitikano drabaribe tari hramovin
taro Niob Tomson bašo filmi Gadžo Dilo thaj recenzia bašo magazini Blesok. Oj dela po deibe baši
džuvljane hakongoro arakhibe ko konteksti taro manušikane hakongoro arakhibe, bidiskriminacia,
socialnikani inkluzia, Evropakoro raštrutnipe, Terne mediumikane garavutne (info centari, MOF, Nevo
mediumikano centari), tiknjaribe o bilačhegnde thaj konfliktengoro sansaralo čhinavibe. Lela than
ko but rodljariba, promocia tari kultura thaj tradicia t.a Ermira Kamberi si terni Romani so isi la suksesi.
Ermira Kamberi
Majbaro kamijabi lake sine o kamijabalo studiengoro arakhibe thaj o puteribe taro nekobor
plesutne eksponiriba. I Esmeralda kamijabikergja akava dendor but zori thaj sa majšukar pestar.
I Esmeralda našti te alusarel nesave pharipa soske o manuša generalnikane dengje ola suporti thaj
sakana moldinena sine lakoro arti. Ko eksponiriba kolen phravgja o arteskere manuša profesionalnikane
dikhle I Esmeralda-kiri arteskiri buti, nekola taro lakere bukja sine thaj bikinde. Ko lakere eksponiriba
lele than but vizitkerutne tari romani khedin kola dengje suporti thaj bahtakergje lake baši lakiri buti. Oj
mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “O dživdipe nane sakana kalo, si thaj turli renke thaj
pala sakova karanluko tikne deibaja zori šaj te dikhe I roš kola sakava valjani te ovel tumencar ko dživdipe .”
Esmeralda Kulla
15
Feridiola Tare
Lakere suneskoro pheribe thaj ko jek vakti o majbaro kamijabi lakere dživdipaste si I realizacia
taro lakere studie ki medicinakiri umal. Oj leljargja kamijabi ko studie dendor but pestar thaj
serioznikane deibaja numa thaj bare suportea tari lakiri familia savi sakana dela sine la takati thaj
dela sine la arka. Jek taro mujalina kolen I Feridiola arakhlja but drom sine e romane khedinakoro
mentaliteti aso koleste nane sakodiveskoro jek džuvli te studirinel avrijal tari diz thaj te ovel biathinali
ko publik thaj socialno dživdipe. Akava fakti si but pharo te ovel leljardo tari khedin.Perpesktivaja te
ovel pendžardi sar doktori oj akana si kotor taro profesionalnikane studie kola lake si si but lačhe thaj
but humanikane. Oj mangela te del akharin e romane khedinake ulavdeste e terne generaciake: “Valjani te
ove educirime,bizi edukacia nane khedinakiri integracia ko sasoitnipe, Valjani te phage odola mujalina kola
palunikerena o zuraribe thaj emancipacia tar amaro sasoitnipe.”
Iljaz Ismaili
Bijamo si ko Gostivar 1982 bersh. Fundavni thaj mashakrutni siklovni agorkega ko Gostivar.
Ko 2005 bersh agorkerga ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti Sv.Kiril thaj Metodij ko Skopje.
Ko 2007 bersh sine volonteri sar juristi - nijamari ko Fundavno adalati ko Gostivar. Ko 2008 berš
nakhela o nijamiadalateskoro egzameni ko Ministeriumi bašo nijami. Ko 2011 bersh kerga buti
sar adalateskoro bukjarno ko Fundavno adalati, a ko 2013 bersh sine Konsilutno ki komunakiri
alusaribaskiri komisia Gostivar. Iljaz Ismaili taro 2008 dzi ko 2010 bersh kerga buti sar Nijamsekoro
asistenti ko proekti - Bilovengiri nijamali arka e socialnikane čhipotenge, proekti taro UNHCR thaj
Europakiri Unia. Taro 2010 dzi ko 2011 bersh sine Terno barabarbukjarno ko Sekretariati baš ikeribe ko
čačipe e Ohrideskoro pervazeskoro phanlolafi. Avidve, o Iljaz Ismaili kerela buti sar Adalatari ko Fundavno
adalati ko Gostivar. Ov si misal bašo suksesivno terno thaj pherdo pozitivnikane energijasa e romane khedinake.
16
Bijame si ki Bitola kote ko 2007 - 2008 berš agorkerela I maškaruni sikljovni ki DSU Gimnazia “Josip
Broz Tito” Bitola. Ko 2014 berš diplomiringja ko Fakulteti baš administracia thaj menadžmenti ko
informaciakere sistemia. Taro 2002 – 2010 tani membro ki Bairska svetlina - Bitola. Koordinatori
ko proekti 2004 - 2006, bash o dejbe lila e romane chavenge tari Bitola kova si finansirimo taro ITZ,
Institutne baši sakanalungipaskere khedina. Koordinatori ki Iniciativakiri grupa bash o Terne 2006 2008 thaj Prezidenti ko Ternengoro aktivi . Ipek Bajramova, džandipa baši komunikacia, proekteskoro
ciklusi, liderluko, konfliktengoro čhinavibe, treningo baš arakhibe taro HIV SIDA thaj seksualno
legaribaskere infekcie. Ipek Bajramova kerga buti ki maškardžianeskiri digra, maškardžianeskere romane
BRO-car, iniciativnikane grupencar tari khedin. Oj si misal bashe shukar integricijakiri terni Romani.
Ipek Bajramova
Isna si bijame ko Gostivar ko 1987 berš. I fundavni sikljovni agorkerela la ki FS ”Bratstvo
- edinstvo” thaj pal odova hramonela pe ki maškaruni komunakiri sikljovni ko Gostivar
sar medicinakiri phen-tehnikanti. Ko akava vakti si diplomirime ko filologikano fakulteti ki
Makedonikani čhib thaj literaruta. Ko periodi taro 2010 dži 2012 berš butikerela sar tutori romane
čhavenge taro dujto dži štarto klasi kote dela lenge arka ko sikljovibe thaj majlokho sikljovibe
o predmetia makedoniakiri čhib, anglikani čhib thaj matematika. Ko 2012 berš khuvela ki buti ki
Maškaruni ekonomikani sikljovni ko Gostivar sar profesori baši makedoniakiri čhib thaj literatura thaj
butikerela sar mentori e siklenge Roma tari jekajek sikljovni taro Ministeriumi baš edukacia thaj vigjani.
Isna si lačho misal sar jek perona šaj pe sune te kerel olen čačipe. Tari tikni suninela sine te ovel profesorka
thaj dela sine po deibe baši tiknjaribe o bilčagnde thaj stereotipja. Avdive oj si jek taro hari romane profesorka
koja dela po deibe baši majefikasno thaj majkvalitetno edukacia sa e siklenge, ulavdeste e romane siklenge.
Isna Skenderi
17
Izet Hysa
O Izet gndinela kaj majbaro leibe ko leskoro dzivdipe si so siklilo o phirnipe sar profesia.
Ov butikergja but (dajatvencar) ki nekanutni artistikani fabrika thaj salde šukrikerindor
ki pi buti reslja odobor dur. E šurakeribaja taro demokratikano periodi pala ko peribe taro
komunistikano sistemi, o majbaro pharipe so sine ole sine e inkalengoro bikinibe kola si
rezultati tari leskiri buti thaj ov fundiringja plesutni bukjarnikamra. Ov gndinela kaj thaj akala
divesa si jekhajek situacia, ov pakjivdengja kaj ka kerel bukjarnikamra numa panda konkretno
diso nane kerdo. Ov ple profesia haljovkerela la akale lafencar: “habe, dživdipe, arti, tradicia thaj
kultura”.’ Habe soske akaja buti nikana na mukela tumen bokhale, arti soske si vastesar kerdi buti
thaj aver neko našti te kerel ola, tradicia soske ko Roma si brezakere ranikengoro butikeribe ki pli
tradicia. O mesaži so ov dela e khedinake si: “O terne manuša valjani te garaven ple tradicia thaj kultura,
ola valjani te butikeren brezakere ranikencar ki te garavel pe I traicia thaj ma te našavgjol o phirnipe.”
Kiršan Mamudoski
Bijame si ko Prilep 1990. Fundavni thaj maškaruni sikljovni agorkerela ko Prilep. Hramonela
pe ko “Ekonomikano fakulteti“-Prilep, umal Biznis administracia menadžmenti, kote
so akana si apsolventi. Ko periodi taro 2008 dži 2010 berš butiekrela ko Radio Ternipe sar
legarutno ki javinakiri programa. Ko 2009 berš saikerdo si ko proekti “čhave ko droma”
implementirime taro Radio ternipe ki koprodukcia e Radio-ja “Kanal 77“- štip. Volonteri sine
ki BRO “Romska solza”ko periodi taro 2010 dži 2014 berš. Ko 2013 berš angažirime si ki Komuna
prilep sar referenti baš operativno thaj tehnikani buti ko Kotor baš ikeribe ko čačipe o LAP e
Romenge ki Komuna Prilep. Ko 2014 berš angažirime si sar eksperti baši hazribe beršeskiri programa
baši buti ko KAK, eksperti baši legaribe bukjarnekamre thaj tribine ko proekti “Romani tradicia thaj
kultura,kotor taro R.Makedoniakoro barvalipe” Ki registracia taro KAK “Romski koren”Prilep, alusardo
si baši Khedipaskoro prezidenti, prezidenti ko egzekutivakoro komiteti thaj prezidenti e Khedinaja.
18
E Kujtim-eskoro majbaro kamijabi sine leskoro diplomiribe sar sasoitno sasljarno thaj
pal odova sar sasljarno ki sigutni arka, toksikologo, bašo so si but barikano. O majbaro
pharipe leske sine I finansiakiri situacija. Ov gndinela kaj leskiri profesia si sumnali thaj
čače humano, odoja si profesia sava sakana ka džanel sar te kerel la majšukar. Ov e romane
khedinake mangela te bičhalel akava mesaži: “Bukjaja thaj salde bukjaja amen šaj te kera odova.”
Kujtim Šabani
Letafet si bijame 1986 berš ko Tetovo kote agorkerela i fundavni edukacia. Agorkerela
maškaruni medicinakiri sikljovni thaj diplomirinela ko Medicinakoro fakulteti ko Univerziteti
“Sv.Kiril i Metodi” ko Skopje. Ko vakti taro lakoro educiribe, Letafet lelja than ko buteder
treningoja, konferencie, bukjarnekamre, resarinaja te tamirinel pe kapacitetia sar thaj arka,
suporti ple khedinake thaj promoviribe o manušikane nijamia. Istemalkerela stipendia tari
Fondacia Puterdo sasoitnipe Budimpešta ko so ko vakti ovela doktori pali Fundavni medicina.
Saikerdi si ko nekobor proektia: Džuvljane nasvalipa thaj ginekologikane dikhljariba, Dajani phure
manušenge upri 60 berša, Dajani baši plesutno sastipe t.a. Volontirinela ko Raštrakoro hospitali ko
Gostivar, butikerela sar džunior doktori ki Klinika ki Struga, volontirinela ko Psihiatrikano hospitali
ko Skopje, džikote ko 2013 berš stažirinela thaj ko Psihiatrikano hospitali “Ameos” ki Germania. Ko
akava vakti Letafet si bahtale prandime terni romani thaj si la 2 beršengiri čhaj. Trujal sa o dajatve,
sar daj thaj romni, Letafet aktivnikane dela po deibe baš intelektualnikano zuraribe thaj kariera.
Letafet Isaki Šhej
19
Miranda Fejzo
I Miranda gndinela kaj majbaro kamijabi lakere dživdipaste si o fakti so oj si jek tar avga
čhaja ki romani khedin savi si involvirime ko publik thaj socialnikano dživdipe sar aktivisti
ko dizutnengoro sasoitnipe ki BRO. La sine la buteder pharipa kola kergje asari ko lakoro
socialnikano thaj plesutno dživdipe sar so si phagipe o korkori-diskriminatornikano mentaliteti
tari khedin, stavia thaj mentaliteti tari familia soske si oj džuvli soske oj prandingja pe ko terne
berša sebepi I tradicia taro Romano džijani, I diskriminacia thaj stereotipia taro buvlo sasoitnipe
soske sine bisakodiveskoro jek romani čhaj te protektirinel o interesia tari khedin koja džiakana
sine ko bidžanlipe. Oj na mangela te iranel ple dajatve sar aktivisti ko dizutnengoro sasoitnipe kote
arakhela e romane khedinakere nijamia avere profesiaja soske oj mangela te ovel sakan aktivnikano
thaj te anel neve ideje ki te del po deibe baši romane khedinakiri integracia. O mesaži so oj dela e
khedinake si: “I edukacia thaj integracia ko sasoitnipe valjani te ovel prioriteti sajne khedinake ko
sasoitnipe ki ma te hošinel pe I marginalizacia. I romani khedin valjani te garavel pe interesia thaj o nijamia
taro pe džene, te leljaren pe o moldipra baši tradicia thaj kultura tari khedin sar so si kerdo dži akana”.
Mirsada Šabani
Bijame si ko Gostivar 1988 berš kote so agorkerela fundavni thaj maškaruni edukacia.
Diplomirime studenti si ko Nijamalo fakulteti ko “Raštrakoro Univerziteti”-Tetovo, a akana
si ko postdiplomikane studie ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa“.
Ko vakti taro studie sine volonteri ko Humanitarnikano khedipe e Romengoro “Mesečina” Gostivar
thaj asistenti ko proektia sar so si: Jekajek akcesi dži sastipaskoro arakhibe, Teli jekajek badal, O
Roma ko evropakere dizja thaj sine tutori ko proekti Piro angle baši Romengiri majšukar edukacia.
20
Bijame si ko Gostivar 1972 berš. Fundavni thaj maškaruni edukacia agorkerela ko Gostivar,
diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Tetovo thaj akana si ko postdiplomikane studie ko
nijami ko “Internacionalnikano Univerziteti”ki Struga. Ov dengja po deibe ko: Romengere
nijamengoro arakhibe, Arakhibe tari diskriminacia, Dženo si ko humanitarnikano khedipe
e Romengoro Mesečina Gostivar taro 1993 berš, Vastlegarutno si ko buteder proektia baši
Romengiri integracia ki Makedonia, Lela than ko haziribe publik politike dromarde kori Romengiri
integracia. Avdive si Vastlegarutno ko sektori baši manušikane nijamia ko humaniatarnikano
khedipe e Romengoro “Mesečina“- Gostivar. Ov si kamijabaleste integririme Rom kova pe misalea si
modeli e terne Romenge te sikljon thaj anglunikeren ko socioekonomikano maškar kote so dživdinela
Muhamed Toči
O majbaro kamijabi leskere dživdipaste si odova so si le korkori po biznisi. Ov kerela sine buti ko
akava biznisi 20 berša em si čalo leskere idaraja šukrikerindor ko leskere deiba zori. O pharipa thaj
mujalina kolencar arakhlja pe si phanle e bizniseskere stabilitetea ko kurko soske aso leste pharo si
dženeske tari romani khedin te ačhol ko kurko kamijabale majlungo vakti. Aso leste o akanutno deibe
ko bizniseskoro umal si lačho džandipe thaj praktika soske phandela pe turli manušencar thaj šaj te ovel
tu šajdipe te dža ko turli thana. Ko vakti taro dive šaj te arakhe tu manušenca thaj te ove jekajek aktivno.
Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “Bizi buti thaj buteder deiba zori našti
te dža nikote thaj haljovela pe našti te oven khančhi. Odoleske I khedin valjani te del sa pestar.”
Muhamet Rapi
21
Nadire Redžepi
Bijame si ko 1989 berš ko Tetovo kote agorkerela I fundavni edukacia. Agorkerela Maškaruni
ekonomikani sikljovni ko Gostivar. Diplomirinela ko fakulteti baši Biznis administracia ko
Univerziteti “Purabdakšinali Evropa” ko Tetovo. Taro ple 13 berša aktivnikane lela than thaj
butikerela ki BRO “Sonce” Tetovo. Ko 2012 berš butikerela sar praktikanti ko Makedoniakoro
centro baši maškardžianeskiri barabarbuti (MCMS) - Skopje, ko kotor baši finansie thaj
administracia. Lela than ko turli kursia, seminaria, edukativna kursia, kontestia, saemia,
performansia, dizutnikane iniciative t.a. Ko 2012 berš si kotor taro romano dizutnikano phiribe baši
jekajek thaj nijamalo thanleibe e Romengoro ki raštrakiri thaj publik administracia ko Romano Avazi
sar regionalnikano koordinatori bašo Tetovo. Lakoro avutno plani si te agorkerel o magisternikane
studie ki umal tar esapikeribe thaj revizia thaj ko avutnipe te kerel buti sar esapikeribaskoro revizori.
Avdive si kotor tari grupa autoria ko blogo Romalitiko, analize ko publik politike thaj čhipote. Nadire si
Romani savi barili ki tradicionalnikani romani familia koleste I romani kultura thaj tradicia si nahtarale
pučiba. Ko akava vakti si hramome ko Magisternikane studie ko kotor Ekonomikani politika ko “Centralnikano
Evropakoro Univerziteti” ki Budimpešta.
Nesime Salioska
Bijame si ko Prilep ko 25.08.1981 berš. Maškaruni medicinakiri sikljovni agorkerela ko 2000
berš, a ko 2014 diplomirinela ki “Biznis akademia Smilevski” ki Bitola. Nesime Salioska pala
ko agorkeribe tari maškaruni edukacia butikerela ko BRO sektori sar volonteri ki biradžakiri
organizacia “Romani šukaripa“, Prilep. Nesime si raritetno misal baš aktivistka savi ko sahno dela
po deibe e romane pučibaske, ulavdeste ko sastipe e preperutnenge tari romani khedin. Legarela
pandžeberšengoro aktivipe baši šukarkeribe e sastipaskere haleske e Romenge ko Prilep. Baši
lake vakerela pe kaj si aktivistka bare formatea. Nesime fundiringja thaj si egzektuvakoro direktori
ko khedipe “Roma SOS” thaj si jek taro pozitivna modelia ki romani khedin baši kamijabali romani
džuvli savi o lendo džandipe čhivela ki funkcia taro tiknjakeribe o sastipaskere bijekhajekhipa maškar o
Roma thaj aver grupe, sar thaj promoviribe o nijami atri bi diskriminacia ki Makedonia thaj buvleste.
22
O majbaro kamijabi e Olgerta-ke sine o šajdipe baš edukacia thaj pal odova lakoro khuvibe ki
buti ki Institucia Prefekt ko regioni Korča ko Nijameskoro Kotor. Akava sine šajdutno sebepi but
šukar rezultatia kolen leljargja ko vakti taro ple studie ko nijameskoro umal. O majbare pharipa
kolencar arakhlja pe ko po dživdipe sine o ekonomikane pharipa thaj o studiribe ko Univerziteti
ki Tirana sine lake pharo so si dur pe familiatar thaj pe bijande dizjatar. Džipherdo ko akava oj
arakhlja pe e romane mentalitetea phanlo e bieduciribaja taro čhave avrijal tari diz. Oj moldinela pi
profesia sar pozitivnikano šajdipe baš avutnipe thaj si but čali taro butikeribe ko studiengoro profile.
Oj jekajek mangela o nijameskoro umal thaj pli akanutni buti sebepi o fakti kaj so aso lakere džandipa
thaj karakteri. O mesaži so oj mangela te del e khedinake si: “Salde edukacia thaj iraniba ko mentaliteti
šaj te legaren kori khedinakoro anglunipe, bizi edukacia nane integracia ko demokratikano sasoitnipe”.
Olgerta Gorena
Pranvera šurargja butikeribaja ko 1998 kana agorkergja pe studie baši Terbijatidendutni
ki Anglisikljovibaskiri edukacia, akava si sebepi lakere deiba zori numa thaj sebepi o fakti
kaj oj sine kotor tar avgo generacia savi agorkergja ki akaja umal. Oj kergja buti 15 berša ko
Nevičišt gav thaj lelja but aver kvalifikacie ko odova vakti. Oj gndinela kaj akala džandipa si
bare džanlipaja lakere dživdipaste. Oj arakhlja pe buteder pharipancar ki gaveskiri khedin savi si
turli edukaciakere digraja tari diz. Oj si tretirime šukar ple kolegendar. Oj kerela pi profesia buti
bute pasiaja thaj manginaja, thaj na mangela te kerel buti aver profesia. Oj vakerela: “O keribe buti
čhavencar dela mange baro čalibe, istemalkeribaja hari mudripe numa thaj aver droma te del pe thaj
lel pe kamibe taro čhave”. O mesaži kole oj bičhalela e khedinake si: “Amen kamla pe te ova educirime,
na kamla pe te muka I sikljovni thaj I edukacia, kamla pe te ova takatime thaj te ova misal averengje
resarinaja te integiririna amen thaj reprezentirina ki khedin, o bieducirime ka oven diskriminirime”.
Pranvera Guraj
23
Ramiz Rustemov
Bijame si ki Bitola ko 1966. Fundavni thaj maškaruni sikljovni agorkerela ki Bitola. Ko
1989 diplomirinela ki Tehnikani poftaneskiri škola ko Leskovac. Sigate pala plo diplomiribe
aktivnikane lela than ki avgo romani politikani partia PCER. Sar terno romano entuziasti ko sahn
nišankerela pe baši romane khedinakiri emancipacia thaj lela than ko turli aktivipa. Lela than thaj
ko aktivipa taro BRO sektori resarinaja te šukarkerel pe o statusi taro Roma ko sasoitnipe. Ko 2002
angažirime si sar instruktori ko džijaneskoro hramovibe kote so notikerela e Romengoro birealnikano
gendo ki komuna Bitola thaj bičhalela rovljarin dži Raštrakiri hramovibaskiri komisia ki Republika
Makedonia. Ko 2006 khuvgja ki buti ko CSR Bitola sar referenti kote so dela arka e preperutnenge
ki romani khedin te ikeren ko čačipe pe nijamia a ko jek informirinela len bašo lengere nijamia.
Ruxhdi Hajredini
E Ruždi-skoro majbaro kamijabi si so ikergja ko čačipe po suno thaj so bašalela ko saksifoni.
Sine le ekonomikane pharipa ko po dživdipe thaj jekajek majbaro pharipe sine I stabilizacia
ki stabilnikani buti. Jek mujalin leske sine o fakti kaj leskere jeria sigjarena sine le te sikljol
thaj praktikuinel aver profesia tar odoja e saksofonea. Ov notikerela kaj I diskriminacia taro
pašutne manuša na egzistirinela sine leskere dživdipaste. Ov sumirinela pi akanutni profesia
pozitivnikane soske si čalo olaja thaj bajrarela leskiri mangin baši muzika thaj buti soske odoja
si pasija savi sine leste panda taro kana sine čhavo. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane
khedinake: “I khedin zaruri si te ikerel I tradicia thaj adetia thaj jekajek o terne manuša valjani te sikljon
te keren aktivipa resarinaja te ovel len aktivipe lengere dživdipaste kova nane te legarel len ki “čik”.”
24
Kamijabi e Špetim-eske si o fakti kaj siklilo te bašalel ki grnata thaj akana praktikuinela akaja profesia.
Ov sakana mangela sine te sikljol te bašalel akava muzikano instrumenti ko profesionalnikano čhani
thaj ki uči digra. Ov sikljola sine but te resel dži akava sahne pe takatea. O ekonomikane pharipa
si odola kolencar ov arakhlja pe ko po dživdipe numa jekajek ov hošingja thaj socialnikani mujalin o
vazdime mentaliteti baši romani khedin. Ov kamela thaj moldinela akaja profesia thaj bašalela manginaja
e manušengje ple muzikaja. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “O manuša tari
khedin valjani te garaven I tradicia thaj kultura, valjani te praktikuinen muzikano instrumenti, numa
majbut taro sa valjani te oven educirime thaj te oven šukar manuša korkori peske thaj pe familienge.”
Špetim Džambazi
Bijame si ko Gostivar ko 1988 berš kote so agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni
edukacia agorkerela ki Maškaruni komunakiri sikljovni ko Gostivar sar medicinakiri
phen-tehnikanti, a diplomiringja ko Purabdakšinalo Univerziteti ko Tetovo ko kotor biznis
administracia kote so ko akava vakti si ko postdiplomikane studie Menadžmenti. Ko 2011
thaj 2012 lela than ko proekti tari BRO SONCE taro Tetovo anavea “Tutori e romane siklenge”ko
dujto thaj štarto klasi baši matematika thaj anglikani čhib. Sadžide aktivno lela than ko turli
seminaria thaj treningoja sar so si: “Arakhibaskere mehanizmia, ikeribe o nijami ko jekajek tretmani
thaj bidiskriminacia”finansirime taro Ministeriumi baši buti thaj socialnikani politika, mediatori ki
edukacia finansirime tar Evropakoro konsili, prevencia tari HIV transmisia ki romani khedin thaj aver
treningoja thaj siklane. Sadžide si ambicioznikani terni romani savi bikhindi mangela te anglunikerel thaj
tamirinel ple kapacitetia. Lela pe džandipaja ki umal taro Romengere manušikane nijamengoro arakhibe.
Sadžide Demiri
25
Šazije Tonci
Bijame si ko Gostivar 1989 berš. Ki jekajek diz oj agorkerela fundavni thaj maškaruni sikljovni, a
diplomirinela ki publik administracia ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa“ ko Tetovo. Akana
si ko magisternikane studie pali diplomatia ko jekajek fakulteti. Plo avgo džandipe lelja le sar
volonteri ki BRO “Džuvljani asociacia baši zuraribe“- Gostivar kote so aktivnikane sine saikerdi ko
rodljaribe baši romane dživljakoro hali ki sastipaskiri umal thaj dengja po deibe baši šukarkeribe o
sastipaskoro arakhibe e romane džuvljengoro ki diz Gostivar. Ko studiengoro vakti sine praktikanti ki
Komuna Gostivar ko kotor bašo takse kote lelja pe džandipaja baši čhani esapikeribe thaj pokinibe taksa.
Plo džandipe kontinuirinela sar turori romane čhavenge taro dujto dži štarto klasi resarinaja šukarkeribe
o kamijabi thaj tiknjakeribe e sikljovnakoro mukibe taro romane čhave. Oj si kamijabaleste integririme
Romani savi pe misalea si pendžardi thaj si modeli kolea o terne Roma valjani te sikljon thaj anglunikeren
pes ko socioekonomikano maškar.
Redžep Ali Čupi
Bijame si ko Gostivar ko 1983 kote so agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni edukacia
agorkerela ki maškaruni sikljovni ko Tetovo sar trafikoskoro tehnikanti, a o studie agorkerela
len ko nijamalo fakulteti “Justinian Prvi”ko Univerziteti “Sv.Kiril i Metodi”ko Skopje ko
kotor nijami thaj publik administracia. Ko 2008 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie
ki Evropakiri thaj maškardžijaneskiri politika diplomatiaja ko “Fakulteti baši sasoitne vigjania
FON“- Skopje. Ulavdeste dela sama ki edukacia taro preperutne ko turli čhibjakere khedina kola
nane astarde e Republika Makedoniakere Konstitucionalea, Kerela barabarbuti ki bilateralnikani thaj
multilateralnikani digra maškardžijaneskere organizaciencar kolen si pozitivnikane džanlipa ko akava
umal. Ko akava momenti Redžep Ali čupi butikerela sar direktori ki Direkcia baš anglunikeribe i edukacia
taro čhibja taro minoritetengere preperutne, organi ko saikeribe taro Ministeriumi baš edukacia thaj
vigjani ki Republika Makedonia.
26
Bijame si Ko Gostivar 1990 berš kote agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni sikljovni
agorkerela ko privatnikano koledži “Jahja Kemal” ko Gostivar, a fakulteti agorkerela ko
Univerziteti Fon ko Gostivar kotor politikane vigjania. Ko akava vakti si ko magisternikane
studie ko Fakulteti baši politikane vigjania thaj maškardžianeskere vjavaharia ko Univerziteti
“Centralnikani Evropa“ - CEU. Ko studiengoro vakti sine volonteri ko Humanitarnikano khedipe
e Romengoro “Mesečina”Gostivar thaj koordinatori ki ternikani drakhin “Blue Sky” Gostivar.
Ko 2009 berš sine asistenti ko sektori baši manušikane nijamia ki “Mesečina” Gostivar kerindor
proektia baši Romengoro interesi. Suad Skenderi si jek taro pioneria ko community organizing ki
Republika Makedonia. “Romano Avazi” ko 2012 berš sine o avgo romano dizutnikano phiribe kova
sine resarinaja baši jekajek Romengoro thanleibe ki pbulik thaj raštrakiri administracia. Akana si
kotor tari hazrikeribaskiri programa ko postdiplomikane studie “Roma Access Program” kotor Politikane
vigjania thaj maškardžijaneskere vjavaharia ko “Centralnikano Evropakoro Univerziteti“, Budimpešta. Ko
avutnipe leskiri specializacia si politikano sikavibe thaj reprezentiribe e Romen ki maškardžianeskiri digra.
Suad Skenderi
Majbaro kamijabi lake sine lakere čhavengiri edukacia. Lengiri edukacia sine primarnikano
džanlipe lake. Oj reslja dži akate bare cidljaripaja pestar kolen valjani sine te kerel sebepi o
socio-ekonomikane šartia. Majbaro pharipe lake sine o sakanutno bibukjarnipe. Oj agorkergja
mašakrutni sikljovni thaj akana butikerela sar phirni ki asociacia “Vezibaskere phirne”
Sebepi diskriminacia sine la pharipa te arakhel buti ko aver than duri ko privatnikano sektori.
Oj gndinela kaj lakiri akanutni dajatva ki asociacia Vezibaskere ohirne si lacči buti. I phirnipaskiri buti si
lakoro majšukar amal savi dela lake gnde thaj emocie trujal so dena lake finansiakoro šajdipe. Oj mangela
te bičhalel akava nesaži e romane khedinake: “I khedin valjani te educirinel pe thaj na valjani te pomukel ola.
I khedin valjani te dikhel I romani kultura thaj tradicia ma te našavgjol numa te legarel pe e generacienge”.
Valbona Sula
27
Vladimir Tanasica
Majbaro kamijabi ko leskoro dživdipe si I buti sar phirno thaj zuraribe o plesutno biznisi
kova si kamijabalo dži akana. E Vladimir-e sine le but pharipa, jek taro majbare mujalina
sine o šuru taro vasteskere phirnipaskere bukja thaj taro leskoro biznis, ov vakerela “Sine
vakti kana sa o manuša dikhena sine man thaj šurarena sine te asan surprizea soske sa
sine bipakjavibaske lenge”. Aver mujalin e Vladimir-eske sine I ekonomikani situacia pala ko
enjavardešto kana sine bibukjarno thaj rodela sine buti beršencar, ko akava periodi ov hošingja
buteder I socialnikani diskriminacia sebepi leskere mortikakiri renka. Ov gndinela kaj leskiri profesia
si leskoro biulavibaskoro amal. Ov na bi iranel sine akaja profesia averaja. Jek phirno čhudela sa pe
gnde kana khuvela sar so kerela Vladimir e kašteskere ranikenca. O mesaži kova bičhalela e khedinake
si: “Valjani te sikljove sar te garave amari tradicia soske sakana ka ove lošalo. Nikana nane geči”.
Download

pozitivnikane paramisija baš integiririme roma ko sasoitnipe