juni 2010 broj 56
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
PODAROK:
KALENDAR ZA
ODGLEDUVAWE NA MATICI
MODERNA SVIWARSKA
FARMA VO TATARINOVAC
BAKTERIOZITE
PRI^INITELI
NA RAKOT
NAJ^ESTI BOLESTI
KAJ JAGODATA
[PANSKA KORIDA
VO STRUMI^KO
FARMEROT
DAM^EVSKI
KREATOR NA
SOPSTVENATA
MEHANIZACIJA
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Regionalna
konferencija:
SAMO EKONOMSKI
[email protected], FARMERITE
[email protected] DA BIDAT
USPE[NI
Mali ribi
„Golemite ribi gi jadat malite”. Ovaa e pogovorka koja site ja upotrebuvame koga sakame da potencirame deka kolku si pogolem i posilen ekonomski,
tolku si pouspe{en na pazarot.
Toa se slu~uva i vo zemjodelstvoto vo regionot.
Golem broj proizvodi (mleko, meso, `itarki, ovo{je)
se uvezuvaat vo zemjite od porane{na Jugoslavija
i na vakov na~in se uni{tuva doma{noto proizvodstvo.
Poradi toa se pojavi golem revolt od strana na
farmerite koi so apeli baraat da im se pomogne so
cel da go za{titat svoeto proizvodstvo.
Uspe{na prikazna
- BRA]ATA RIZA
PROIZVEDUVAAT
200 TONA ZELEN^UK
GODI[NO
Od druga strana, dr`avnite institucii vo site
dr`avi uka`uvaat deka toa se pazarni zakoni i deka
i zemjodelcite mora da se prisposobat na ona {to
go nudi i bara pazarot. Se apelira i za ekonomsko
zdru`uvawe.
Se postavuva pra{aweto kolku vakviot zaklu~ok
}e bide seriozno sfaten od site involvirani
strani, so cel da se za{titi doma{noto proizvodstvo, a voedno toa da stane konkurentno i na evropskite pazari. Na ova predupredija i zemjodelskite
zdru`enija od Francija i [vedska koi prisustvuvaa
na Konferencijata. Tie istaknaa deka, i pokraj toa
{to se vo EU, se soo~uvaat so problemi so golem uvoz
na zemjodelski proizvodi od drugi ~lenki.
14
Ovo{tarstvo
CRE[ATA - OVO[JE NA
PROLETTA
So cel da se razgledaat ovie problemi, Federacijata na farmerite vo RM organizira regionalna konferencijata „Ekonomskoto organizirawe na
farmerite – perspektiva za razvoj na zemjodelstvoto
vo regionot”. Generalen zaklu~ok od konferencijata e deka farmerite, so pomo{ na zdru`enijata i
dr`avnite institucii, treba da rabotat na poleto
na jakneweto na ekonomskoto zdru`uvawe.
6
Sto~arstvo:
OD SLAMA DO
KVALITETNA
STO^NA HRANA
18
21
Tuka nema lutewe. Toa e pazar i borba za opstanok.
Sekoj se bori da uspee da gi prodade svoite proizvodi i tuka ne treba da napa|ame ili da se `alime.
Treba da zastaneme i site da rabotime zaedno, i
farmerite i Ministerstvoto.
I krajno vreme e toa da se pravi.
Mehanizacija:
MA[INI ZA
ZAORUVAWE NA
SLAMATA
31
Ako vo skoro vreme ne poka`eme
rezultati, i ponatamu }e ostaneme mali ribi na doma{niot
i na stranskiot pazar.
So po~it,
Biljana Petrovska - Mitrevska
Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata
na farmeri vo Republika
Makedonija. Prviot broj
izle ze kako organizaciski
bilten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se distribuira kako
mese~no specijalizirano
spisanie za zemjodelstvo i
ruralen razvoj.
Moja zemja
Juni 2010
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski, Br. 3,
1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Izvr{en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
[email protected]
Spisanieto e finansiski poddr`ano od [vedskata
agencija za me|unaroden razvoj. Ovaa pomo{ se sostoi
i od direktno prenesuvawe na iskustvata i znaewata od farmerite vo [vedska na farmerite vo Makedonija preku proektot Poddr{ka na zemjodelskite
zdru`enija vo Republika Makedonija - SFARM.
Urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
[email protected]
Marketing i distribucija
Blagoj~e Najdovski 070/937132
blagojche.najdovski
@media.ffrm.org.mk
Foto vest - naslovna
Blagoj~e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinari
Monika Taleska, Monika Risteska
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski,
prof. d-r Ana Selamovska,
Akademik d-r Stevan Bu{wak,
Stojan Gligorov, Toni Jovanovski,
Agron Halimi, Biqana Mihailovska,
Dejan Lazarov
Sorabotnici
Martin Traj~ev, Vesna Delovska,
Stojan Lazarov
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Propoint Skopje
JUNI 2010 | 3
RUBRIKA
Nadnaslov
OSMO GENERALNO SOBRANIE NA FEDERACIJATA
NA FARMERITE VO RM
Individualno
~lenstvo – sleden
~ekor za razvoj
Na 13 maj Federacijata go odr`a svoeto osmo Generalno sobranie na koe{to delegatite
ti donesuvaa odluki za ponatamo{nite aktivnosti i razvoj na organizacijata. Generalnoto sobranie go otvori pretsedatelot na FFRM, \oko Danailov, a so pozdravni govori se
obratija Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo vo RM, i Anika Nugard, pretstavnik na
[vedskata federacija na farmeri.
Pi{uva: Biljana Petrovska – Mitrevska
oveduvawe na individualno ~lenstvo. Ova e
najva`nata odluka koja e donesena na osmoto Generalno sobranie na Federacijata na
farmerite na RM i so izmenite vo Statutot
na FFRM }e zapo~ne da se realizira od 2011 godina. Na
vakov na~in FFRM }e dobie nov izgled koj pozitivno }e
se odrazi na razvojot i finansiskiot opstanok na Federacijata i, voop{to, na razvojot na zemjodelstvoto.
„Ova e istoriski ~ekor za FFRM. Sega Federacijata
}e bide otvorena i za individualnite zemjodelci, taka
{to }e se ovozmo`i u{te pogolemo obedinuvawe na
zemjodelcite vo edna silna organizacija. No, od druga
strana, }e se ovozmo`i i razvoj i na site zdru`enija
koi i ponatamu }e go imaat svojot udel vo FFRM. Ovaa
praktika ve}e so godini e primenuvana vo evropskite
zemjodelski zdru`enija, kako {to e [vedskata federacija na farmeri, francuskata organizacija AFDI,
isto taka, i vo zemjodelskite zdru`enija vo Romanija i
Bugarija. So ovaa odluka, FFRM dobiva evropski izgled
i }e se ovozmo`i pogolemo zbli`uvawe i obedinuvawe
na zemjodelcite”, istakna \oko Danailov, pretsedatel
na FFRM. Spored nego, reformite, 20-godi{nata tranzicija, sega{nata svetska ekonomska kriza, stavija negativen pe~at i na zemjodelstvoto.
„Najpogodeni sektori i vo 2009 g. bea sto~arstvoto,
V
4 | MOJA ZEMJA
mnogu problemi nastanaa i vo poljodelstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto, a na po~etokot na 2010 godina
se pojavija golemi problemi i vo ovo{tarstvoto, odnosno vo jabolkoproizvodstvoto. Od druga strana, vakvite
problemi otvorija dilema vo vrska so toa dali zemjodelstvoto e biznis ili socijalna granka vo op{testvoto
ili ima karakteristika na dvoen standard. Dodeka od
edna strana se promovira{e potrebata od investicii
vo zemjodelstvoto preku IPARD-fondot za zgolemena
konkurencija i sledewe na svetskite standardi, od
druga strana zemjodelcite se soo~uvaa so egzistencijalni problemi”, re~e Danailov, koj istakna deka
pretstojniot period pretstavuva test za farmerite.
Spored nego, sè u{te ostanuvaat otvoreni pra{awata
vo odnos na zdru`uvaweto na koi{to samo farmerite
mo`at da im dadat odgovor.
Odlukata za individualnoto ~lenstvo be{e prifatena od golemiot broj delegati koi prisustvuvaa
na Generalnoto sobranie. Spored niv, preku invidualnoto ~lenstvo }e se ovozmo`i farmerite koi ne se
~lenovi na FFRM da dobivaat informacii i uslugi
od regionalnite kancelarii i Glavnata kancelarija
na FFRM. Na Generalnoto sobranie be{e izbrana Izbornata komisija, koja slednata godina }e izbira novi
~lenovi na UO na FFRM.
Anika Nugard, pretstavnik na
[vedskata federacija na farmeri
Bidete slo`ni, nezavisni, otvoreni i odr`livi
Jas, kako i mojata organizacija, LRF, sme presre}ni {to go sledime
va{iot razvoj i sme impresionirani od toa kako se razviva va{ata organizacija, FFRM. Imate mlada organizacija, no sepak ste postignale
mnogu vo va{iot razvoj.
Zadovolstvo mi e da zabele`am deka ste rabotele na razvivawe na regionalnata organizacija, {to veruvam deka }e bide od ogromna va`nost za
razvojot na organizacijata koja se rakovodi spored barawata na svoite
~lenovi.
Ona {to globalno se slu~uva, vlijae i na nas, kako {to i samite znaete,
na lokalno nivo.
Odr`livosta povrzana so klimata pretstavuva problem nasekade.
Na{ite zeleni industrii se visoko zagrozeni, tie zagaduvaat i tie }e ja
imaat klu~nata uloga vo ponudata na re{enija.
Minatata godina vo golema mera be{e pod vlijanie na svetskata finansiska kriza, koja prili~no zagrozi mnogu dr`avi i industrii. Se pla{am deka celiot rizik e predizvikan i od
lo{ata finansiska sostojba na va{iot sosed, Grcija.
Lu|eto, koi gi obedinuva edna vizija i koi zaedni~ki gi vodat ne{tata, mo`at da postignat mnogu.
Na{iot proekt, SFARM, se pribli`uva kon krajot i, iako }e prodol`ime so izvesen stepen na sorabotka vo
narednite godini preku sovetnicite i, sekako, }e go zadr`ime na{iot interes za va{iot razvoj, sepak, vie ste
tie koi }e ja vodat FFRM napred, za da stane u{te porazviena i silna organizacija. Ima nekolku raboti koi bi
sakala osobeno da gi naglasam, na koi smetam deka treba silno da se fokusirate. Gradeweto silni organizacii
niz celata zemja ne e lesno, za {to i samite ste svesni.
Rabotete na toa da stanete i u{te ponezavisni! ^lenovite }e treba da pridonesat za svojata organizacija
prezentiraj}i idei, re{enija, u~estvuvaj}i vo konkretni aktivnosti i, sekako, pridonesuvaj}i finansiski!
Bidete otvoreni! Va`no e sekoj da se ~uvstvuva dobredojden, za da imate organizacija koja e otvorena za
sekogo. Taka, finansiraweto i individualnoto ~lenstvo se pra{awa za koi vi pretstoi u{te rabota, za da imate dolgoro~na istrajnost na FFRM.
Sè u{te ne e dostignato nivoto na moderno zemjodelstvo
Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo
Sè u{te ne sme go dostignale nivoto na moderno zemjodelstvo i ne sme
gi implementirale vo celost standardite {to gi bara Evropskata Unija.
No, Vladata i natamu ostanuva isklu~itelno posvetena na agrarniot sektor. Dr`avata gi smeta zdru`enijata na zemjodelcite za svoi partneri
i neizbe`no se konsultira so niv pri donesuvaweto na pozna~ajnite zakoni i propisi, kako i pri realiziraweto kakvi bilo aktivnosti vo zemjodelstvoto. Nekolku godini po red Federacijata aktivno u~estvuva vo
izgotvuvaweto na programite za finansirawe na zemjodelstvoto so svoi
sugestii. Celta na vakvata sorabotka e zaedni~kiot interes za zgolemuvawe na agrarniot standard i podignuvawe na socio-ekonomskite uslovi na ruralnoto naselenie. Se nadevam deka FFRM so svojata mre`a na
zdru`enija vo idnina u{te pove}e }e se vklu~i vo naporite za podgotovka
na makedonskite zemjodelci koi doprva }e se soo~uvaat so predizvicite
na evropskiot pazar.
Potpi{ani memorandumi so AFDI i Sojuzot na stopanski komori
Pokraj sorabotkata so [vedskata federacija na farmeri, FFRM zapo~nuva sorabotka i so francuskata organizacija AFDI, so koja potpi{a memorandum na Generalnoto sobranie. „Za nas pretstavuva zadovolstvo {to
zapo~nuvame da sorabotuvame so FFRM i da razmenuvame iskustva okolu proizvodstvoto i kvalitetot na mlekoto”, istakna Ri~ard Demink, pretsedatel na AFDI – Gorna Normandija.
Na Generalnoto sobranie, FFRM, isto taka, potpi{a memorandum i so Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija (SSK) so cel zaedni~ko deluvawe vo pogled na podobruvawe na celokupnata sostojba vo zemjodelskiot
sektor. "So potpi{uvaweto na ovoj memorandum, Agro-biznis komorata }e zapo~ne akcija za zbli`uvawe na site
{to imaat zaedni~ki celi za podobra organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo”, izjavi Zoran Danevski, pretsedatel na Agro-biznis komorata pri Sojuzot na stopanski komori.
Potpi{an memorandum so SSK
Razmena na iskustva
Potpi{an
memorandum
so AFDI
JUNI 2010 | 5
KONFERENCIJA
Ekonomskoto organizirawe na farmerite – perspektiva za razvoj na zemjodelstvoto vo regionot
Samo ekonomski
zdru`eni,
farmerite mo`at
da bidat uspe{ni
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
aknewe na trgovskite relacii, investicii vo novi tehnologii za pokvalitetno i pogolemo proizvodstvo, podobruvawe na kvalitetot i konkurentnosta na zemjodelskite proizvodi vo nasoka na zadovoluvawe na barawata na potro{uva~ite na doma{nite i stranski pazari, sproveduvawe na me|unarodnite
standardi i dobrata zemjodelska praktika, jaknewe na ekonomskoto zdru`uvawe na farmerite, {to e
od osobena va`nost poradi malite farmi. Ova se zaklu~ocite koi bea doneseni na regionalnata konferencija,
na koja prisustvuvaa organizacii od Bugarija, Albanija, Kosovo, Romanija, kako i pretstavnici od [vedskata
federacija na farmeri i francuskata organizacija AFDI, a be{e organizirana od FFRM.
Spored makedonskite farmeri, posebno vnimanie treba da se posveti na ekonomskoto obedinuvawe na farmerite so cel da se odgovori na surovata konkurencija {to gi ~eka po vlezot vo Evropskata Unija. „Ona {to bi sakal
da go istaknam kako na{e barawe, na farmerite od RM, e deka vo sorabotka so nadle`nite institucii treba da gi
namalime danocite za formirawe na kooperativi vo Makedonija, so cel da se dovede do jaknewe na ekonomskoto
zdru`uvawe”, re~e \oko Danailov, pretsedatel na FFRM.
„Edinstveniot na~in da uspeete vo mlekarstvoto e da se organizirate vo kooperativi. Vo mojata organizacija, koja funkcionira kako sinxir na vrednost vo Normandija, najgolemiot farmer ima okolu 4.000 kravi. Vie so
pet kravi nemate nikakvi {ansi za uspeh na mle~niot pazar na EU. So kooperativite polesno }e gi plasirate
svoite proizvodi i poorganizirano }e pregovarate so mlekarnicite i so vladite.”, veli @an Pjer Burban od
francuskata organizacija AFDI. Sli~ni problemi se slu~ija i vo Romanija i Bugarija, taka {to poradi vakvi
problemi vo Romanija imalo i golem broj protesti, dodeka Bugarija pred da vleze vo EU im dozvoli na golemite
mlekarnici, kako „Danone” i „Megle”, da go otkupuvaat mlekoto samo od farmite so pove}e od 500 kravi i koi gi
ispolnuvaa najstrogite standardi. Malite farmeri ne se organiziraa i ne mo`ea da davaat mleko vo ovie mlekarnici, so {to se namaluva{e proizvodstvoto na mleko vo Bugarija i pri vlezot vo EU tie dobija pomali kvoti za
proizvodstvo na mleko.
J
Anika Nugard, od [vedskata federacija
na farmeri, gi predupredi farmerite deka
mora mnogu da rabot pred da stanat del od
EU. „Pred da vlezeme vo EU, se nadevavme deka
}e izvezuvame pove}e proizvodi vo Unijata,
no koga vlegovme ne samo {to ne izvezuvavme
pove}e, tuku rovovski se borime so ostanatite evropski proizvoditeli, koi postojano
nè istisnuvaat na {vedskiot pazar”, objasni
Nugard.
So svoi stavovi i
farmerite od Bugarija,
Romanija i Francija
„Edna od oblastite so najgolem potencijal e vinskiot sektor. Mnogu
od nas posetile vinski centri vo Makedonija i vkusile od kvalitetnite
vina. No, va`no e da se potsetime deka lani pomalku od pet otsto od izvozot vo EU be{e vino vo {i{iwa za smetka na nalivnoto. Potencijal ima i
vo brendiraweto, tokmu toa }e ja stavi zemjata na me|unarodnite pazari.
„ podvle~e evroambasadorot Ervan Fuere.
6 | MOJA ZEMJA
Sli~ni problemi kako makedonskoto zemjodelstvo ima
i vo Albanija i Kosovo.
„Zatoa mora da se organizirame, i na toj na~in da
nastapuvame poorganizirano
i da istapuvame so na{ite
barawa pred na{ite vladi”,
izjavi Valbona Uli, pretsedatel na zemjodelska asocijacija od Albanija.
EVROPSKA UNIJA
Zemjodelcite od cela Makedonija pora~uvaat
Vo EU samo
ako sme podgotveni
Pi{uva: Martin Traj~ev, pretstavnik na FFRM vo Brisel
Na rabotilnicite „Perspektivite na makedonskoto zemjodelstvo vo EU”,
makedonskite farmeri insistiraa na postabilna zakonska i administrativna
klima za razvoj na zemjodelstvoto, kako i odlo`uvawe na sproveduvaweto
na odredeni zakoni do po~etokot na pregovorite i po stapuvaweto vo EU.
Implementiraweto da se napravi koga }e bidat podgotveni da gi sproveduvaat.
„Perspektivite na makedonskoto zemjodelstvo vo EU” e
temata na rabotilnicite {to gi organizira FFRM vo ~etirite regionalni centri vo Ko~ani, Bitola, Gostivar, Strumica i Skopje, na koi prisustvuvaa pove}e od 130 ~lenovi na
Federacijata. Na rabotilnicite bea prezentirani mnogu
informacii koi se od isklu~itelno zna~ewe za idninata na
na{eto zemjodelstvo: tekovnite slu~uvawa vo EU povrzani
so zemjodelstvoto, reformata na Zaedni~kata zemjodelska
politika na EU po 2013 godina i buxetot koj se o~ekuva da
bide alociran za periodot 2013-2020, a koj verojatno }e va`i
i za Makedonija, zakonskite obvrski za na{ite zemjodelci,
pretstojnite pregovori so EU i najva`no od sè - razli~nite
iskustva na novite zemji-~lenki so pristapuvaweto vo EU.
So cel da ja prika`am vo vistinska smisla na zborot „evropskata prikazna”, kako primer gi zedov polskite i litvanskite farmeri ~ii iskustva se dijametralno razli~ni, iako
i dvete zemji pristapija zaedno vo EU. Poddr{kata na polskite zemjodelci za vlez vo EU vo 1999 godina (pet godini
pred ~lenstvoto vo Unijata) bila 29 procenti, dodeka vo
istiot period poddr{kata kaj litvanskite zemjodelci bila
visoki 90 procenti. Vo 2008 godina, poddr{kata za EU kaj
Poljacite e 76%, dodeka kaj Litvancite e padnata pod 30%.
Tuka se nametnuva pra{aweto – {to se slu~ilo za prethodno
navedenite brojki da se smenat tolku drasti~no?
Odgovorot e ednostaven. Poddr{kata na polskite
farmeri na referendumot za integracija vo EU bila direktno uslovena so finansiskata poddr{ka od strana na Vladata na Polska, pred, no i po za~lenuvaweto vo EU. Imeno,
iako dr`avnata pomo{ e ograni~ena i strogo kontrolirana,
na insistirawe na polskite farmeri, na Polska i bilo
dozvoleno da prodol`i so nivno finansirawe direktno od
dr`avniot buxet i pokraj parite od EU i taa vo 2008 godina iznesuvala preku ~etiri milijardi evra (polovina polski, polovina evropski pari). Kaj litvanskite zemjodelci
slu~ajot bil poinakov – tie bile kompletno neinformirani
za predizvicite {to gi ~ekaat po vleguvaweto vo EU, pa ostavile na politi~kite eliti da pregovaraat vo nivno ime i
visinata na poddr{kata {to denes ja imaat e samo od EU i e
zanemarliva, a mnogumina od niv i gi prodale svoite farmi
bidej}i ne mo`ele da se nosat so konkurencijata nametnata
od nivnite kolegi od Evropskata Unija.
Na{ite zemjodelci se pove}e od svesni deka isklu~itelno od nas zavisi dali }e vidime „air” od ~lenstvoto
vo EU ili i nie }e po~neme da ja prodavame svojata zemja i
stoka (nekoi od nas ve}e po~naa). Bea ~ueni predupreduvawa deka ~lenstvoto vo EU }e bide poddr`ano od farmerite samo ako tie se po~uvstvuaat podgotveni da se nosat
so konkurencijata (ne sekoga{ lojalna) koja }e sleduva
vo godinite po za~lenuvaweto, no i prethodno. Tie pobaraa pogolema finansiska poddr{ka od dr`avata i pokraj
subvenciite i parite od IPARD (za koi nemaat iluzii
deka }e gi iskoristat). Pobaraa pogolema poddr{ka vo
pravec na modernizirawe na farmite; pobaraa povtorno
izleguvawe na Katastarot na teren bidej}i golem del
od niv go propu{tile povikot za merewe koj bil nesoodvetno objaven. Insistiraa i na postabilna zakonska i
administrativna klima za razvoj na zemjodelstvoto, kako
i odlo`uvawe na sproveduvaweto na odredeni zakoni do
po~etokot na pregovorite i po stapuvaweto vo EU, otkako }e bidat podgotveni da gi sproveduvaat. Farmerite
imaa i mnogu drugi barawa koi }e bidat dostaveni do site
relevantni politi~ki faktori od site proviniencii za
podobruvawe na pozicijata na makedonskoto zemjodelstvo
pred zapo~nuvaweto na pregovorite. Vo sprotivno, pove}e
od 90 procenti od prisutnite rekoa deka }e razmislat za
poddr{kata za ~lenstvo vo Evropskata Unija {to, sledej}i
go primerot na polskite farmeri, i ne e tolku lo{a
po~etna pregovara~ka pozicija.
JUNI 2010 | 7
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Zgolemen limitot za
kreditite za otkup na
vinsko grozje
Uspe{no realizirana
USAID programata
za makedonskite
agrobiznisi
amesto 300.000 evra, {to be{e limit dosega, vinarskite
vizbi }e mo`e da zemat maksimalen zaem od 700.000 evra
so pet otsto godi{na kamata od zemjodelskiot krediten
fond. Celta na zgolemuvaweto e da se isplatat zaostanatite dolgovi kon lozarite od rekoltata 2009 godina.
Fondot godinava raspolaga so 10 milioni evra od koi 2,5 milioni se za lozarite i vinarite.
„Novite kreditobarateli mo`e celiot iznos od 700.000 evra
da go namenat za otplata na dolgovite ili so 300.000 evra da
nabavat osnovni ili obrtni sredstva, no sumata nad ovaa do noviot limit mo`e da bide nameneta samo za podmiruvawe obvrski
za otkup na grozje za prerabotka”, re~e zamenik-ministerot za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanoski,
na sredbata so novinarite.
Vinarskite vizbi {to lani
ve}e koristea od ovie krediti
do najmnogu 500.000 evra, sega
mo`e da pozajmat u{te 200.000
evra.
Vo nasoka na obezbeduvawe
plasman za vinoto vo zaliha,
ve}e se ostvareni kontakti so 15
ambasadi. Isprateni se dopisi
so detalna specifikacija za
koli~inite i kvalitetot. Povratnite informacii od zainteresiranite stranski kupuva~i
se dostaveni do vizbite.
Soglasno novite zakoni za
vino i za zemjodelstvo, dogovorite me|u lozarite i vinarite
mora da se sklu~at najmalku 45 dena pred otkupot na grozjeto i
so niv da se pokrijat 50 otsto od dogovorenite koli~ini, a otkupot mora da se vr{i so potpi{an dogovor.
kupno 28,5 milioni dolari izvoz, 7,6 milioni dolari investicii vo privatniot
sektor i dopolnitelen prihod za pove}e
od 10 iljadi doma}instva e rezultatot od
proektite za deloven razvoj realizirani izminative 18 meseci so poddr{ka na programata AgBiz
na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj
(USAID).
„Od 2007 godina navamu im pomognavme na 180
agrobiznisi da go zgolemat svojot kapacitet i da
stanat pokonkurentni na regionalnite i svetskite
pazari. Tehni~ka pomo{, pristap do finansiski
sredstva, podobreni vrski me|u proizvoditelite,
prerabotuva~ite i prodava~ite, rabotilnici,
konferencii, saemi i studiski poseti, bea samo
del od sprovedenite aktivnosti”, re~e ambasadorot na SAD vo Makedonija, Filip Riker, na prezentacijata na rezultatite od proektite.
Spored nego, makedonskiot zemjodelski sektor,
koj generira re~isi 16 otsto od bruto-doma{niot
proizvod vo zemjata i vrabotuva 25 procenti od
naselenieto, sè u{te ima dovolno prostor za razvoj i osvojuvawe novi pazari.
„Firmite od agrobiznisot i zemjodelskite
proizvoditeli se glavnite dvigateli na makedonskiot agrar. Unapreduvaweto na zemjodelstvoto e
eden od na{ite najva`ni reformski proekti za{to
ovoj sektor e zna~aen izvor na nacionalniot prihod i eden od strate{kite so visok razvoen potencijal”, istakna resorniot minister, Qup~o
Dimovski.
Toj napomena deka predizvikot od globalizacijata na pazarite ne e nikade pogolema otkolku
vo prehranbeniot sektor i zatoa jakneweto na
konkurentnosta, kako {to re~e, zavisi od site
~initeli vo sinxirot, od primarnoto proizvodstvo do pazarot.
„Poseduvawe proizvod so dodadena vrednost
zna~i pridobivka ne samo za proizveduva~ot, tuku
i profit za trgovecot, kako i prepoznatlivost i
pogolema konkurentnost”, podvle~e Dimovski.
Od mart 2007 godina, programata AgBiz rabote{e
so pove}e od 180 zemjodelski firmi vo ~etiri sektori, sve`o ovo{je i zelen~uk, vino, prerabotki
od zelen~uk i samoniknati {umski vidovi. Celta
na proektite be{e zgolemuvawe na konkurentnosta na kompaniite preku dodavawe vrednost na
postojnite proizvodi, razvoj i pro{iruvawe na
izvoznite pazari, zgolemuvawe na kapacitetite i
primena na sistemite za bezbednost na hrana.
N
V
Da izbereme nacionalna i
privatna oznaka za organskite
proizvodi i proizvod vo preod
oglasno noviot Zakon za organsko zemjodelsko proizvodstvo, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo e vo proces na izgotvuvawe i izbor na
nova nacionalna oznaka za organski proizvod i nacionalna oznaka za proizvod vo preod.
Za vklu~uvawe na po{irokata javnost, transparentnost i
prifatenost na nacionalnata oznaka, Ministerstvoto nudi
pet idejni predlog-re{enija. Site
zainteresirani gra|ani koi sakaat da
u~estvuvaat vo izborot na nacionalnata
oznaka }e mo`e da go storat toa so glasawe na veb-stranicata na Ministerstvoto za zemjodelstvo. (www.mzsv.gov.mk)
Bidete kreator na makedonskiot znak
za organski proizvod!
S
1
8 | MOJA ZEMJA
2
3
4
5
Prodlabo~uvawe na
sorabotkata me|u
Makedonija i
Albanija
ntenzivirawe na sorabotkata,
razmena na iskustva, idei i
stoki, dogovorija ministerot
za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo, Qup~o Dimovski, i negoviot albanski
kolega, Genc Ruli, na prvata oficijalna sredba, inicirana od Kancelarijata na Svetska banka.
„Na{eto pozitivno iskustvo }e go preneseme na albanskata strana, bidej}i makedonskata sorabotka so
Svetska banka od aspekt na pribli`uvaweto kon EU vo
delot zemjodelstvo e dobar primer {to mo`e da se prenese i vo Albanija”, izjavi ministerot Dimovski.
„Sorabotkata na na{ite dve zemji kako sosedi i prekugrani~nata sorabotka e na nekoj na~in obvrska i od
aspekt na evrointegraciskite procesi. Imame mnogu
oblasti kade {to mo`eme da sorabotuvame vo interes
na dvete strani. Gi identifikuvavme site sektori kade
{to mo`eme da ja prodlabo~ime sorabotkata”, istakna
albanskiot minister za zemjodelstvo, hrana i za{tita
na potro{uva~ite, Genc Ruli. Toj oceni deka makedonskoto zemjodelstvo e ponapredno od albanskoto i deka
Albanija se soo~uva so istite bolesti i problemi niz
koi mina i makedonskiot agrar.
Direktorot na kancelarijata na Svetska banka
Markus Repnik, na dene{nata sredba istakna deka
Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelsvoto i
ruralniot razvoj so svojot visok profesionalen kapacitet uspe{no ja sprovede celosnata EU agenda.
Dvajcata ministri ja posetija i makedonskata Agencija za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj kade {to se prezentira{e procesot na
dobivawe na akreditacija.
I
Se intenziviraat
grade`nite raboti za
Integrirano grani~no
upravuvawe na Tabanovce
inisterot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
Qup~o Dimovski, i evroambasadorot, Ervan Fuere, izvr{ija obikolka na grade`niot objekt za veterinarna i fitosanitarna kontrola na grani~niot premin Tabanovce.
So pomo{ na sredstva od Programata na CARDS e poddr`an
proektot „Poddr{ka na integrirano grani~no upravuvawe”, upravuvan i finansiran od strana na Evropskata agencija za rekonstrukcija.
So proektot, kako grant se obezbedeni finansiski sredstva
vo visina od 1.674.356 evra, nameneti za izgradba na objekti za veterinarna i fitosanitarna kontrola na grani~niot premin Tabanovce, a vkupnata korisna povr{ina na objektite iznesuva 1819 m2.
„Izgradbata na objektite za pregled na pratki od rastitelno i
`ivotinsko poteklo e vo soglasnost so nasokata na EU za ispolnuvawe na standardite od evropskata legislativa koja se odnesuva na
ispolnuvawe na veterinarni i fitouslovi za uvoz i tranzit na stoki od rastitelno i `ivotinsko poteklo, kako i za uvoz i tranzit
na `ivi `ivotni”, istakna ministerot Dimovski. Toa e mo`nost i
za vr{ewe na adekvatna kontrola pri uvozot i tranzitot na stoki
od rastitelno i od `ivotinsko poteklo i na `ivi `ivotni, kako i
mo`nost za vr{ewe kompleten pregled na pratkite (zemewe na mostri, adekvatno ~uvawe na proizvodite od `ivotinsko poteklo dodeka
da se dobijat rezultatite od analizite, kako i ~uvawe na `ivotnite
vo karantin soglasno Zakonot za blagosostojba na `ivotnite.
Vospostavuvaweto na vakov sistem, poso~i evroambasadorot
Fuere, }e ovozmo`i usoglasuvawe so sistemot za kontrola so evropskite standardi.
Integriranoto grani~no upravuvawe pridonesuva i za
namaluvawe na vremeto za kontrola na pratkite i na `ivotnite
koi se uvezuvaat i tranzitiraat niz Republika Makedonija, namaluvawe na tro{ocite pri kontrolata, a so toa i zabrzuvawe
na protokot na stoki koi se uvezuvaat ili tranzitiraat preku
na{ava zemja.
M
Golemite marketi zainteresirani za proda`ba
na makedonskata organska hrana
rgovcite koi{to se zainteresirani za proda`ba na organski zemjodelski proizvodi da
definiraat za koi kulturi i
prerabotki i za kolkavi koli~ini za
plasman se zainteresirani, a Federacijata na proizvoditeli na organski proizvodi (FOP) neophodno e da
podgotvi lista na proizvodi i raspolo`livi koli~ini za proda`ba. MZ[V,
vo sorabotka so programata AgBiz, }e
napravi analiza na potencijalot za
organsko proizvodstvo vo na{ata zemja,
a ve}e se pravat podgotovkite na resornoto ministerstvo za realizacija
na nacionalna kampawa za promocija
na organskoto proizvodstvo vo R. M.
Ova se zaklu~ocite od sostanokot me|u
pretstavnicite na golemite supermarketi i FOP, koj se odr`a vo MZ[V.
Farmerite-~lenovi na FOP, im ja
prezentiraa na trgovcite paletata
T
na organski proizvodi i koli~estvata
{to tie mo`at da gi ponudat na pazarot. Od niv pobaraa da gi definiraat
uslovite za proda`ba na organskite
proizvodi vo nivnite trgovski centri
so cel navremeno da se organiziraat
potrebnite koli~estva za plasman, kako i okolu pakuvaweto i distribucijata na proizvodite.
Ministerstvo za zemjodelstvo dava golema finansiska poddr{ka za
razvoj na organskoto zemjodelsko proizvodstvo vo R. M. Sledej}i go interesot na FOP, od godina vo godina,
po~nuvaj}i od 2005, ja zgolemuvame
poddr{kata na primarnite organski
proizvoditeli. Taka, vo 2005 g. taa iznesuva{e simboli~ni 6 milioni denari, vo 2007 g. dostigna 11 milioni, vo
2008 g. 20 milioni. Minatata godina,
za poddr{ka na organskoto zemjodelsko
proizvodstvo bea odvoeni 50,1 milioni
denari, a godinava so Programata za
finansiska poddr{ka za organsko zemjodelsko proizvodstvo od buxetot se
predvideni 70,8 milioni denari.
Vo 2005 g., koga po~na poddr{kata na
organskite farmeri, sertificirani
bea samo 266 ha zemjodelska povr{ina.
Vo 2006 g. sertificiranata povr{ina
skoro dvojno se zgolemi i iznesuva{e
pove}e od 509 ha. Vo 2007 g., kako organska e sertificirana povr{ina od
714 ha, slednata 1029 ha, a vo 2009 g.,
kako organsko proizvodstvo se sertificirani 1055 ha.
Republika Makedonija e vode~ka
zemja vo regionot po goleminata na finansiskata poddr{ka {to ja dava za razvoj
na organskoto zemjodelsko proizvodstvo,
a so noviot Zakon za organsko zemjodelsko
proizvodstvo, donesen vo dekemvri minatata godina, i vo pogled na usoglasenosta so evropskata legislativa.
JUNI 2010 | 9
ANALIZA Novite zadrugi vo Makedonija
Revizija – da,
no ne so eden
ar{in za site
Pi{uva: Dejan Lazarov, konsultant od AKOM
o noviot Zakon za zadrugi od 2002 godina, do
denes vo Makedonija se formirani okolu 60
zadrugi. Golem del od niv se samo registrirani kako zemjodelski zadrugi bez da rabotat
spored principite na zadrugarstvoto.
Zemjodelskite zadrugi vo Republika Makedonija se
prete`no mali, so 7 do 15 ~lenovi.Preku programata za
finansiska poddr{ka na ruralniot razvoj, i ovaa godina dr`avata, so pet milioni denari, }e go poddr`i
formiraweto na novi i odr`uvaweto na rabotata na
ve}e formiranite zadrugi.
Vo prvata merka, 6.1, maksimalnata vrednost za koja
mo`e da aplicira novoformiranata zemjodelska zadruga e 700 iljadi denari od vkupnite 2 milioni denari
za ovaa merka. Prifatlivi se tro{ocite za edukacija
na potencijalnite ~lenovi za prednostite od ekonomskoto zdru`uvawe i organizirawe. So pari od ovaa programa }e se kofinansiraat i operativnite tro{oci za
formirawe na zadrugata, za edukacija na upravitelot za
osnovite na menaxmentot na zadrugata, kako i za nabavka na oprema za kancelariski prostorii, kompjuterska
oprema. Programata gi pokriva i tro{ocite za vodewe
na smetkovodstvo i bruto-plata na upravitelot na novoformiranata zemjodelska zadruga. Vo vtorata merka,
6.2, so tri milioni denari }e se poddr`i i odr`uvaweto
na rabotata na postojnite zemjodelski zadrugi. Maksimalnata vrednost na poddr{kata za niv iznesuva 500
iljadi denari. Zadrugite koi }e apliciraat za merkata
6.2 moraat da ostvarat godi{en profit od najmalku
eden milion denari od proda`ba na zemjodelski proizvodi proizvedeni od ~lenovite ili od proda`ba na repromaterijali na ~lenovite vo prethodnata fiskalna
godina.
Vo razgovor so MZ[V subvencii od ruralnata programa za 2009 godina imaat dobieno samo pet zadrugi
vo zemjava, {to zna~i deka zadrugarstvoto e sè u{te na
nisko nivo i e vo po~etna faza.
Alijansata na kooperativite vo Makedonija (AKOM)
podnese sugestija za obukite na novite upraviteli na
zadrugite i ~lenovite da bidat sprovedeni pred da se
formira zadrugata i da bidat odnapred finansirani od
strana na MZ[V, bidej}i zadrugite na samiot po~etok na
rabota ne se mo}ni da obezbedat sredstva za finansirawe na obukite. Isto taka, i da postoi mo`nost DOOELot formiran od zemjodelsko zdru`enie da aplicira za
subvenciite predvideni so Programata. Spored Zakonot za zadrugi od 2002 godina, zadruga mo`at da
formiraat minimum tri fizi~ki ili pravni lica. Vo
tek e podgotovka na noviot zakon za zadrugi koj treba da
ima izmeni okolu revizijata na zadrugite, so cel taa da
stane obligatorna za site vidovi na zadrugi. No, na toj
na~in zadrugite se stavaat vo tro{ok za revizija koja
~ini okolu 2.000 evra. Dopolnitelen problem e toa
S
10 | MOJA ZEMJA
{to ovaa cena e ista za site, i za mali i za sredni i za
golemi pretprijatija. Me|utoa, vo odnos na zadrugite,
so ovaa situacija vo podobra polo`ba se trgovecot-poedinec ili DOOEL koi nemaat takva zakonska obvrska.
Spored Zakonot za revizija, subjekti podlo`ni na revizija so ~len 476 od Zakon za trgovski dru{tva se sredni
i golemi trgovci, dru{tva so ograni~ena odgovornost i
akcionerski dru{tva. Na{e mislewe e dokolku zadrugite treba da bidat podlo`ni na revizija, toga{ odredbite od Zakonot za revizija treba da se primenuvaat na
ist na~in. Odnosno, do odreden obrt da se smetaat za
sredni i golemi trgovci ili ako imaat nad 100 ~lena,
kade {to te{ko se sledi finansiskoto rabotewe. Za revizijata }e se smetaat samo va`e~kite odredbi od Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za revizija.
Za 2010 godina smetame deka brojot na zadrugite }e
se zgolemi ako ima izmeni na Zakonot kade {to }e bide
definirana goleminata na zadrugata koja }e mora da
sprovede revizija, no i poradi podobnostite za subvencioniraweto pri formiraweto na nova zadruga, kako
i forma na biznis-model so koj mo`e da se aplicira za
IPARD-fondovite i fondovite na ruralnata programa. AKOM, vo sorabotka so Federacijata na farmerite
vo RM, }e im ponudi poddr{ka na site zainteresirani
farmeri {to sakaat da formiraat zadruga i za site
pra{awa povrzani so zadrugite.
AGENCIJA ZA POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO BAKTERIOZITE PRI^INITELI NA RAKOT
ZARAZENOTO SEME
SIMPTOMITE NA ZABOLUVAWE
OD FITOPATOGENITE
BAKTERII SE MANIFESTIRAAT
KAKO DAMKAVOST, NEKROZI,
PLAMENICI I RAK-RANI.
Pi{uva: dipl. in`. agr. Stojan Gligorov
olem broj zemjodelski kulturi poka`uvaat osetlivost na fitopatogenite bakterii. Piperkata, domatot, kru{ata,
kajsijata i drugi pretrpuvaat golemi {teti.
Borbata protiv ovie bakterii e mnogu te{ka i komplicirana. Me|u prvootkrienite vakvi bakterii e, na primer,
erwinia amylovora, ~ie spre~uvawe ne e re{eno i po mnogu godini od nejzinoto pojavuvawe. Ovaa bakteriska bolest i
den-denes e golem problem vo odgleduvaweto na kru{ata vo mnogu evropski zemji i vo SAD.
G
Faktori na infekcija: prisustvo na parazit, prisustvo na osetliv doma}in i povolni uslovi na sredinata.
Izvori na infekcija: zarazeno seme i rastitelen materijal, rastitelni ostatoci, insekti-vektori.
Simptomi na zaboluvawe od fitopatogeni bakterii: damkavost, nekrozi, plamenici, rak-rani. Nekrozata i pukaweto
na korata doveduva do promeni ozna~eni kako rak-rani. Vo ovoj slu~aj prethodi formirawe na vdlabnati damki vo
tkivoto na korata koja potoa puka. Okolnoto zdravo tkivo se obiduva da ja zatvori ranata, pa se javuvaat ispaknatini
koi se narekuvaat rak-rani.
PRI^INITEL NA BAKTERISKIOT RAK I BAKTERIOZNOTO VENEWE NA DOMATOT
(CLAVIBACTER MICHIGANENSIS SUB SP. MICHIGANENSIS)
• Bakteriskiot rak e rasprostranet nasekade kade {to se odgleduvaat domati;
• [teten e vo oblasti so topla i
vla`na klima;
• Simptomite se pojavuvaat na site
nadzemni delovi;
• Pojava na `oltenikavi damki, venewe na celi rastenija, pukawe
na korata na stebloto;
• Na popre~en presek, potemneti
sprovodni sadovi so praznini
(`olti ili crvenkasti) vo stebloto;
12 | MOJA ZEMJA
• Bakterijata se razviva na temperatura od 16 do 36oC , se inficira
preku otvoreni rani vo sprovodnite sadovi;
• Bakterijata se odr`uva na seme,
rastitelni otpadoci i vo po~vata;
• Za suzbivawe se voveduvaat trigodi{en plodored, prostorna
izolacija, upotreba na zdrav semenski materijal, tretirawe so
bakarni preparati ili kombinacija od bakaren hidroksid so
mankozeb i cineb, odgleduvawe
na otporni sorti.
– DIREKTEN IZVOR
PRI^INITEL NA CRNA DAMKAVOST NA LISTOVI I KRASTAVOST NA PLODOT KAJ DOMAT
(PSEUDOMONAS SURINGAE PV. TOMATO)
• Crnata damkavost na domatot e prisutna vo pove}e evropski dr`avi.
• Ovaa bolest gi napa|a site nadzemni
delovi – organi na rastenieto. Na
po~etokot, simptomite se mnogu sli~ni
kako kaj drugite bakteriozi, podocna
po listovite se javuvaat vla`ni zeleni
damki, a potoa violetovi, koi nekrotiraat i pocrnuvaat. Okolu damkite se
javuva `oltenikav krug, kade {to se zafateni sprovodnite sadovi, potoa listovite se su{at i opa|aat. Tamu kade
{to e prisutna bakterijata, po stebloto se javuvaat vla`ni kafeavi damki
koi podocna stanuvaat crvenkasti
• Po cvetovite se pojavuvaat sitni
crni damki i tie propa|aat ili
izumiraat.
• Po plodovite se javuvaat damki koi
stanuvaat vdlabnati, sjajnocrni i
sitni, inficiranoto tkivo puka vo
vid na yvezdesti puknatini koi li~at
na ~adlivi krasti i pri zreeweto
na plodot okolu damkite se pojavuva
`olta boja.
• Bakterijata se odr`uva vo povr{inski
zarazeno seme, pleveli i rastitelni ostatoci, bolesta se razviva na
vla`no i na mnogu toplo vreme
• Za suzbivawe se upotrebuvaat selekcionirani otporni sorti, plodored,
uni{tuvawe na zarazenite rastitelni ostatoci, dezinfekcija na semeto,
tretirawe vo tekot na vegetacijata
so bakarni fungicidi – baktericidi.
PRI^INITEL NA RAK-RANI I IZUMIRAWE NA MLADI FIDANKI. KAJ KOSKESTO OVO[JE
(PSEUMONAS SYRINGAE PV. MORSPRUNORUM)
• Gi napa|a site koskesti ovo{ja,
cre{a, sliva, kajsija, praska,
vi{na i dr.
• Simptomati~no e toa {to se pojavuvaat rani po mladite vetki,
zadebeluvawe i pojava na smola.
• Letorastite zaostanuvaat vo porastot, po`oltuvaat i izumiraat.
• Vo biolo{kiot ciklus vo razvojot na bakterijata se razlikuvaat dve fazi: prvata e vo tekot na
zimata, koga bakterijata formira
rak-rani, a vtorata vo tekot na
vegetacijata naprolet, koga doa|a
do damkosuvawe na listovite.
• Se {iri preku do`dovnite kapki,
a se inficira preku rani.
• Za suzbivawe se prepora~uva
upotreba na bakarni fungicidi
so dve prskawa naprolet, pred
cvetawe, i naesen, neposredno
po opa|aweto na listovite. Upotreba na streptomicin naprolet
– kaj oddelnite sorti na slivi se
pojavuva razli~en stepen na otpornost.
GRADINARSTVO Bra}ata Riza od Gr~ec, Skopsko
PROIZVODSTVO
OD
200 TONA
ZELEN^UK GODI[NO
NA 1/3 OD OBRABOTLIVATA PO^VA
ZASADUVAAT 20 ILJADI KOREWA
DOMATI OD KOI GODI[NO
PRODAVAAT I DO 100 TONI PLOD
Pi{uva: Monika Risteska
rade`niot tehni~ar Imeri Riza,
zaedno so svoite dvajca bra}a,
godi{no proizveduva okolu 200
tona zelen~uk, me|u koi 100 tona domat, 60 tona zelka (sorta „truktor” i
„balbro”) i 30 tona kompir. Ovoj rod,
vo koj{to dominira domatot, go odgleduvaat na tri hektari obrabotliva
zemja (od koja polovina e iznajmena),
vo skopskoto selo Gr~ec, koe{to se
nao|a na eden kilometar od Saraj.
Riza priznava deka zemjodelstvoto
ne e lesno zanimawe, no spored nego,
re{enieto se krie vo dobrata organizacija na rabotnoto vreme vo tekot
na denot: „So berbata zapo~nuvame
vo pet ~asot nautro, a zavr{uvame vo
devet. Na toj na~in gi izbegnuvame
`e{tinite. No, tuka ne zavr{uva
rabotata. Poluzreliot domat potoa
go sortirame vo drveni gajbi i hartieni kutii od banani, delej}i go na
prva i vtora klasa”, objasnuva Riza.
„Odr`uvaweto na zdravjeto na domatot e klu~en faktor za kvalitetot.
Za da gi spre~ime bolestite na listo-
G
Imeri Riza za navodnuvawe koristi
voda od sopstveniot bunar koj{to e
dlabok 13 metri, povrzan preku pumpa na sistemot „kapka po kapka”.
14 | MOJA ZEMJA
vite, nie tri pati prskame so „Ridomil”, koj gi uni{tuva buba~kite, a ne e
{teten za plodot”, veli Riza. A, kako
{to dodava i negoviot brat, Ramadan Riza, sadeweto se odviva etapno,
postepeno, ne odedna{, za navreme da
se stasuva so bereweto. Na toj na~in
prodavaat vo tekot na celata sezona.
Na{iot sogovornik, Imer Riza, veli
deka ne se pla{i nitu od novitetite:
„Sekoja godina isprobuvame novi sorti i potoa pravime sporedba. Ona {to
}e se poka`e kako najuspe{no, toa i go
sadime ponatamu. Lani ja sadevme sortata „bel e”, a godinava probav i drugi sorti, me|u koi i sortata „izmir”.
Domatot, Imer go posadil na prvi
mart, a prvite plodovi gi o~ekuva na
po~etokot na juli. Iako domatot ima
mnogu niska otkupna cena, spored
nego, najva`en e kvantitetot. Zatoa
prepora~uva da se sadat i berat
{to e mo`no pogolemi koli~estva,
bidej}i samo na toj na~in se ostvaruva profit, bez razlika kolku e niska
otkupnata cena. „Dnevno bereme okolu tri tona domat. Za vreme na berbata e anga`irano celoto semejstvo, a
po potreba i sezonski rabotnici. Na
1 avgust zavr{uvame so poslednata
berba na domati”.
Toj ne go prodava domatot vo fabrikite za prerabotka, tuku negovite proizvodi mo`e da se kupat na
Kvanta{kiot pazar vo Skopje, a vo
pomala mera i na pazarite vo Saraj i
Tetovo. Inaku, toj e eden od retkite
koi svoite proizvodi gi plasiraat i
na stranskite pazari.
Imeri Riza
Nepotrebnite gran~iwa se ~istat na
toj na~in {to se potkr{uvaat, za domatot podobro da raste.
Voobi~aeno, sè {to }e naberat utroto
se prodava na pazarite, no Riza sepak
priznava deka 20 tona stoka se frlaat
sekoja godina, a tie ja koristat kako
hrana za svoite kravi. Iako Gr~ec e
selo vo koe 70% od naselenieto se
zanimava so zemjodelstvo, Riza, koj zad
sebe ima 20-godi{no iskustvo, ne stravuva od konkurencijata. Vo semejstvoto
Riza zemjodelstvoto se prenesuva od
pokolenie na pokolenie, pa duri i negovite deca, pokraj u~ili{nite obvrski, im pomagaat na svoite roditeli.
„Treba da nau~at da rabotat, a trudot
sekoga{ e nagraden!”
Vlado Ba~ev od Josifovo GRADINARSTVO
DVA DO TRI TONA
DIWI PO DEKAR
MLADIOT ZEMJODELEC OD VALANDOVSKO
ODGLEDUVA POVE]E VIDOVI
GRADINARSKI KULTURI ME\U KOI
ZNA^AJNO MESTO IM DAVA NA DIWITE.
GODINAVA POSADIL TRI DEKARI.
Pi{uva: Vesna Delovska
lado Ba~ev e mlad zemjodelec
od selo Josifovo, Valandovsko.
Toj, zaedno so svojata sopruga
Lidija, odgleduva pove}e vidovi zemjodelski kulturi, kako brokula, zelka, no zna~ajno mesto mu pridava i na
bostanot, osobeno na diwite.
Godinava posadil okolu tri dekari
diwi od sortite „fare{“ i „magdemono”. So sadewe zapo~nuva vo
po~etokot na mart, koga semkite gi
sadi vo }esiwa polni so zemja (humus) donesena od planina, no preseana i pro~istena niz mre`a. Potoa
}esiwata gi sadi vo lei koi, pak, se
nao|aat vo zatoplena oran`erija so
pomo{ na podni greja~i smesteni na
odredeno rastojanie pod }esiwata,
a vo nedostatok na son~evi denovi
vgraduva i svetilki. Eden mesec podocna diwite gi rasaduva na niva i
toa na rastojanie 1,20 m od koren do
koren i me|uredovo rastojanie od
2,80 metri.
Ba~ev planira da go modernizira
sistemot za navodnuvawe, t.e. da montira sistem kapka po kapka. No, zasega
navodnuvaweto go vr{i so pomo{ na
bu{otina t.e. iskopan bunar vo zemja
na dlabo~ina od 40 m koj so pomo{
na potopna pumpa ja ispumpuva vodata 2 km do povr{inata potrebna za
navodnuvawe. Za{titata kaj diwite
ja sproveduva klasi~no, so insekticidi i pesticidi.
Mladiot zemjodelec veli deka berbata na diwite ja zapo~nuva nekade okolu sredinata na juni, a trae do krajot
na avgust i po~etokot na septemvri.
V
Vo prosek, o~ekuvanoto proizvodstvo
mu se dvi`i od dva do tri tona diwi po
dekar. Po potreba, za berba anga`ira
i sezonski rabotnici, a proizvodot
go prodava na preprodava~i od cela
Makedonija. Prvi~nata cena po koja
gi prodava diwite Ba~ev istaknuva
deka e zadovolitelna i zapo~nuva od
30 denari, no toa e samo na po~etokot
koga taa e aktuelna i atraktivna, a
potoa cenata opa|a i se dvi`i do okolu 18 denari.
OVO[TARSTVO
Naj~esti
bolesti
kaj jagodata
Pi{uva: doc. d-r Ana Selamovska,
Zemjodelski institut - Skopje
Bolestite na jagodata mo`at da se grupiraat vo tri grupi:
bolesti na koren i steblo, bolesti na listovi i bolesti na plodovi.
a uspe{no odgleduvawe jagodi i dobivawe
visoki prinosi, neophodno e da se prezemat brojni merki za za{tita od razni
pri~initeli na bolesti. Za{titata se
uslo`nuva poradi kusiot rok za izveduvawe na site
agrotehni~ki i pomotehni~ki merki, vo tekot na vegetacijata, kako i karakterot na berba na plodovite, koja
se izveduva vo pove}e navrati. Bolestite na jagodata
mo`at da se grupiraat vo tri grupi: bolesti na koren i
steblo, bolesti na listovi i bolesti na plodovi.
Ekonomski zna~ajni bolesti na korenot i stebloto
se: crvenkasta srcevina i trule` na korenot (predizvikuva~ e parazitnata gaba Phytophtora fragariae), venewe na korenot (predizvikuva~ e parazitnata gaba
Verticillium albo-atrum) i crno gniewe na korenot (predizvikano od patogenite gabi Rhizoctonia solani, Idriella
lunata). Glaven izvor na zaraza od bolesta trule` na
korenot pretstavuva zarazen saden materijal. Simptomite se karakteristi~ni i doa|aat do izraz vo
vtorata godina po sadeweto. Napadnatite rastenija
zakr`lavuvaat, korenot pocrnuva i gnie. Za {irewe na
ovaa gaba e pogodno vla`no vreme. Bolesta se javuva na
slabo provetreni po~vi. Venewe na koren se javuva na
zarazeni po~vi. Najmnogu e rasprostraneta na po~vi
kade {to prethodno bile odgleduvani domat, piper ili
kompir. Vo po~vata, gabata ostanuva vitalna pove}e godini i mnogu te{ko se suzbiva. Od direktni merki za
za{tita, najefikasna e dezinfekcijata na po~vata,
koja se prepora~uva da se izvede od strana na stru~no
lice. Zabolenite rastenija od crno gniewe na korenot
se zakr`laveni i malku plodonosat.
Pozna~ajni bolesti na listot se: damkavost na
listot (Mycosphaerella fragariae) i pepelnica (Sphaerotheca macularis f.sp. fragariae). Damkavosta na listot naj~esto se javuva na po~vi kade {to pove}e godini se odgleduvaat jagodi, kako i poradi upotreba
na niskokvaliteten saden materijal. Za {irewe na
ovaa bolest povolno vlijaat ~estite vrne`i. Tipi~ni
simptomi na zaraza (sitni crvenkastovioletovi damki) se javuvaat na listovite, no bolesta se javuva i na
plodovi, cvetni delovi i lozi~ki. Pepelnica na list
naj~esto se javuva vo postari nasadi. Gi napa|a site
nadzemni delovi na rastenieto. Simptomite na listot
se mnogu karakteristi~ni. Zarazenite listovi se svit-
Z
16 | MOJA ZEMJA
kuvaat nagore. Na dolnata strana na listot se javuva
belosivkasta tenka pokrivka. Napadnatite plodovi se
sitni, nekvalitetni i izgledaat kako da se zapra{eni
so bel prav.
Pozna~ajni bolesti na plodot se: sivo gniewe (predizvikano od gabata Botryotinia fuckeliana) i antraknoza (bolest predizvikana od pove}e gabi: Colletotrichum
acutatum, Colletotrichum fragariae, Colletotrichum gloeosporioides). Na sivo gniewe osobeno se ~uvstvitelni
plodovi koi le`at na po~vata, kade {to vla`nosta e
pogolema. Plodovite omeknuvaat, dobivaat gor~liv vkus
i temna boja i nabrzo gi pokriva siva prevlaka. Za razvoj na bolesta pomagaat do`d, veter, visoka vla`nost
na vozduhot i zapleveni nasadi. Pokraj plodovi, patogenite gabi koi{to ja predizvikuvaat antraknozata, gi
napa|aat lozi~kite, rozetite i lisnite dr{ki. Simptomi na plodovi se javuvaat vo uslovi na toplo vreme i
visoka relativna vla`nost na vozduhot. Plodovite se
zarazuvaat vo site fazi na razvoj. Se javuvaat svetli
ili vodenesti damki so dijametar od 3 mm. So tekot na
vremeto damkit se zgolemuvaat i go zafa}aat celiot
plod, koj podocna se su{i i mumificira.
Virusi – Jagodata ja napa|aat golem broj virusi,
pove}e od 25. Se prenesuvaat so lisni vo{ki, fitoplazmi, nematodi, insekti, polen i dr. Simptomi se javuvaat na site organi. Zarazenite rastenija so virusi
imaat slab kvalitet, predizvikuvaat degeneracija,
zakr`lavenost i slabost na celoto rastenie. Vlijaat
na prinosot i kvalitetot na plodovite. Najgolem broj
na virusni zarazeni rastenija se sretnuvaat vo nasadi
podignati so nekontroliran saden materijal vo odnos
na zdravstvenata ispravnost.
Pova`ni insekti koi ja napa|aat jagodata se: lisni vo{ki, jagodin cutojad, majski bumbar, griwi i dr.
Ovie {tetnici pri masovna pojava nanesuvaat direktni {teti, go namaluvaat prinosot i kvalitetot na
plodovite. Osven toa, tie se prenesuva~i na nekoi
virusni zaboluvawa i pridonesuvaat za {irewe na
gabi~ni zaboluvawa.
Sivo gniewe na jagodite
Antraknoza na jagodite
Merki za za{tita na jagodata
- Vo indirektni (preventivni) merki za za{tita
spa|aat: izbor na pomalku osetlivi sorti, koristewe
na zdrav saden materijal, pravilen izbor na lokacija,
podignuvawe nasadi na nezarazeni i umerenovla`ni
po~vi, odr`uvawe plodored, soodvetna ishrana, umereno |ubrewe so azotni |ubriva, navremeno sproveduvawe
na site agrotehni~ki i pomotehni~ki merki. So nivna
primena mo`e da se namali potrebata od primena na
direktni merki za za{tita od bolesti i {tetni insekti i upotrebata na hemiski sredstva.
- Direktni merki za za{tita: upotreba na hemiski
sredstva za za{tita dokolku se javi bolest ili {tetnik. Ovie merki se izveduvaat vo oddelni fazi, poradi
{to mo`at da se grupiraat vo: merki za za{tita pred
i za vreme na podignuvawe na nasad i merki za za{tita
na nasad koj e vo rod (merki od po~etok na vegetacija
do cutewe, merki po cutewe do kraj na berbite i merki
za za{tita po berbite).
Od golemo zna~ewe e pravilnata prognoza za pojava
na {tetnikot i navremena soodvetna za{tita. Merkite
za za{tita na nasad od jagodi koj e vo rod glavno treba da bidat naso~eni vo periodot od po~etokot na
vegetacijata do cuteweto. Dokolku vo ovoj period se
postigne efikasna za{tita, brojot na tretirawa so
hemiski sredstva, vo ostanatiot del od vegetacijata,
}e bide namalen ili nepotreben. Po cuteweto i zavrzuvaweto do pred zreewe, merkite za za{tita se vr{at po
potreba. Vo period na zreewe i berbi, ne se primenuvaat hemiski merki za za{tita. Po berbite, sè do esenskiot period, vo nasadot se dozvoluva tretirawe so
hemiski sredstva. Pri upotreba na hemiski sredstva za
za{tita treba strogo da se vodi smetka za nivniot izbor, koli~estvo, na~in i vreme na upotreba. Potrebno
e da se primenuva prepora~anata doza na preparatot i
strogo da se po~ituva propi{anata karenca. Osobeno
e va`no (ne{to {to proizvoditelot ~esto go zanemaruva) respektirawe na stru~ni lica koi }e pomognat za
dobivawe povisoki i pokvalitetni prinosi.
Pepelnica
Pove}e informacii zainteresiranite proizvoditeli
na jagodi mo`at da pro~itaat vo bro{urata “Jagoda. Faktori na visoka rodnost“ ~ij avtor e d-r Ana T. Selamovska.
Bro{urata e publikuvana vo 2009 godina so finansiska
pomo{ od Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na RM.
Crno gniewe na korenot
JUNI 2010 | 17
OVO[TARSTVO Cre{ata - ovo{je na proletta
PRINOS I DO
200 KILOGRAMI
OD DRVO
NAJDOBAR ROD I NAJDOLG VEK NA TRAEWE IMAAT CRE[ITE KALEMENI
NA GORUPLA (DIVA CRE[A). TAA GO DAVA RODOT PO ^ETVRTATA GODINA.
ZA DOBAR ROD TREBA DA SE KROJAT GOLEMITE I VISOKI GRANKI ZA DA
SE FORMIRA DOBRA KRO[NA ZA POLESEN DOFAT NA BERA^ITE
Pi{uva: Stojan Lazarov
avle Velinov od [tip e eden
od najpoznatite odgleduva~i
na cre{i vo gradot. Toj ima
vkupno 35 sadnici, na povr{ina od
2000 m2, koi gi odgleduva vo mestoto
vikano Suitlak. Ova mesto e poznato
po cre{ovite sadnici, zatoa {to
konfiguracijata na terenot e blagonakloneta za odgleduvawe na cre{i.
Vo negoviot ovo{tarnik se zastapeni
slednite sorti: strumi~ka, ohridska,
marula i bela cre{a. Sadnicite se
na starost od okolu 15 godini. Od
negovoto iskustvo vo odgleduvaweto cre{i doznavme deka najdobri
prinosi i najdolg vek na traewe imaat cre{ite kalemeni na gorupla
(diva cre{a). Najprvin se zasaduva
goruplata i po dve godini se kalemi
od pitomo gran~e cre{a. Rodot go
dava po ~etvrtata godina. Prinosot
od edna cre{a mo`e da dostigne i do
200 kilogrami. Za cre{ite nema organiziran plasman, pa zatoa Velinov
P
18 | MOJA ZEMJA
gi prodava po pazarite vo [tip i vo
drugi gradovi. Cenata e varijabilna
– na po~etokot e povisoka, do 80 denari, a podocna pa|a i na 20-30 denari
za kilogram. „Za dobar rod treba da
se krojat golemite i visoki granki
za da se formira dobra kro{na za dofat na bera~ite. Kroeweto se vr{i
po berbata na plodovite. Vo berbata
sme vklu~eni site ~lenovi na semejstvoto, a ponekoga{, koga drvjata }e
imaat bogat rod, povikuvam i sezonski rabotnici”, ni objasni Velinov.
Toj, isto taka, ni ka`a deka cre{ata
ne ja za{tituva so hemiski pesticidi
bidej}i e otporna na bolestite {to
naj~esto gi napa|aat drugite ovo{ki.
Ponekoga{ vo negoviot ovo{tarnik
se naseluva gasenicata, no i nea ne
ja otstranuva so pesticidi, tuku so
ra~no spre~uvawe. Najgolemiot problem vo odgleduvaweto na cre{ata e
tokmu vo fazata na berba, a toa e skapuvaweto, koe e pri~ineto od ladno i
do`dlivo vreme. Poradi toa, taa bara
izlo`enost na mnogu son~evi denovi
vo mesecite april i maj.
Karakteristi~no za cre{ata e toa
{to pri berbata treba da se otkine
plodot zaedno so ra~kata, zatoa {to
taka se ovozmo`uva dolgotrajnost
pri transportot. Osven {to cre{ata
se koristi sve`a za konsumirawe, semejstvoto Velinovi pravat i vkusno
slatko od beli cre{i koi sozrevaat
malku podocna od crvenite cre{i.
Najgolem prinos od
divo kalemenite cre{i
STO^ARSTVO Borbata so bikovi, tradicija i kaj nas
Pi{uva: Vesna Delovska
OVAA GODINA
VO BORBITE
U^ESTVUVALE
24 BIKA VO
SPECIJALNA
ARENA (KASKADA)
I TOA SITE OD
SELOTO DRVO[
KOE E POZNATO PO
ODGLEDUVAWETO
GOVEDA ZA TOV
I BORBA
[PANSKA
KORIDA
VO DRVO[,
STRUMI^KO
oran Atanasov e eden od organizatorite i u~esnicite na tradicionalnata manifestacija – borba na bikovi
koja se odr`uva vo selo Drvo{, Strumi~ko.
Ovoj nastan po~nal da se odr`uva vo
1990 godina i po pauza od osum godini,
ovoj mesec povtorno za`ivea. Izminatite godini praktika bilo nastanot
da se odr`uva vo poslednata nedela
od fevruari, no ovaa godina datumot
be{e promenet i se odr`a na 6 maj, koga
me{tanite go slavat i \ur|ovden, kako
praznik na seloto. Ovaa manifestacija, t.e. borbata so bikovi, ima zabaven
karakter, a nejzinata cel e promocija
i prezentirawe na bikovite i govedata
na farmerite za eventualna proda`ba.
Stanuva zbor za goveda za tov - bu{i,
montafonki, simentalki, kako i govedo
od sortata limuzin (sopstvenost na
Zoran Atanasov) koe e edinstvenoto na
ovie prostori, a e uvezeno od Danska.
Ovaa godina vo borbite u~estvuvale 24
Z
bika vo specijalna arena (kaskada) i toa
site od seloto Drvo{ koe e poznato po
odgleduvaweto goveda za tov i borba.
Borbite se organizirale vo pove}e kategorii (3, 2, 1), a ovaa godina ne bil izbran pobednik poradi restartirawe na
celiot koncept. Za slednata godina se
najavuva i natprevaruva~ki karakter na
borbite so bikovi. Drvo{ani se gordi
na svojata manifestacija, koja zaradi
avtenti~nosta i unikatnosta na nastanot, do lani imala ogromna posetenost.
Dostignuvala i pove}e od 5.000 posetiteli od celiot region. Ovaa godina
taa brojka bila prepolovena bidej}i
praznikot se slavel paralelno vo dvaesetina strumi~ki sela, no sepak tie se
zadovolni bidej}i imalo pretstavnici
od Vladata na RM i MZ[V, kako i stranski gosti. Glaven pokrovitel na manifestacijata bila op{tinata Bosilovo,
na koja{to pripa|a seloto Drvo{, kako i
pove}e individualni sponzori.
Norges vel - recept za sila`a STO^ARSTVO
Vrednosta na
sto~nata hrana
po kilogram
prerabotena slama
e ista kako i na
ranoo`nejanoto seno
Od slama do
kvalitetna
sto~na hrana
akedonija ima ogromen neiskoristen izvor na
kvalitetni ostatoci od `itni kulturi, kako
{to se orizot, ja~menot, ovesot i p~enicata.
Denes, mal del od toj izvor se koristi kako
slama, a.i vo proizvodstvoto na pe~urki na ostatokot se
gleda kako na problem, pa zatoa ili se zapaluva ili se
ora odozdola. Me|utoa, pove}e od sto godini se poznati
razli~ni metodi na prerabotka na slamata. Celta na metodite e da se iskoristi postojniot izvor i da se preraboti slamata na na~in koj go zgolemuva dobrovolnoto
konsumirawe na sto~nata hrana, kako i nejzinoto varewe.
Vrednosta na sto~nata hrana po kilogram prerabotena
slama e ista kako i na ranoo`nejanoto seno.
Metodot {to }e go objasnime podolu e razvien vo
sorabotka so Oddelot za `ivotinska nauka pri Zemjodelskiot univerzitet vo Norve{ka i Fakultetot za `ivotinski nauki pri Zemjodelskiot univerzitet „Hanoj” vo
Vietnam.
Se prepora~uva da im se dava, slama do 30% od dnevniot
obrok kako na visokomle~nite kravi, taka i onie za proizvodstvo na govedsko meso. Metodot uspe{no pomina vo
demonstrira~kata farma ZOG „Simental” vo Del~evo.
Prerabotka na slama za sto~na hrana
Suvata slama od `itnite kulturi oriz, p~enica, ja~men,
‘r` i oves mo`e da se preraboti na takov na~in {to }e
stane polesno svarliva za pre`ivarite.
Za taa cel vi se potrebni se~a~ na trici, ili ne{to
sli~no, plasti~ni vre}i, var (CaO) – zaradi podobruvawe
na kvalitetot), urea i voda. Obidete se da najdete golemi i cvrsti plasti~ni vre}i (mo`e povtorno da se upotrebat). Me{avinata za prerabotka se sostoi od 3% CaO,
2% urea i 1 litar voda za 1 kilogram slama. Prerabotenata
slama treba da otstoi 4-5 nedeli vo plasti~na vre}a. Ovoj
metod ne vr{i zagaduvawe. Toj e ednostaven, evtin i se koristi vo mnogu zemji:
- Se pretpo~ita suva slama od ja~men, oves i oriz,
namesto od p~enica i ‘r`;
- Prese~ete/raskinete ja slamata na par~iwa, naj~esto
se pravi so se~a~ za trici;
M
- Izmerete porcii od po 40 kg (dve bali), dodajte 40
litri voda, 0,3% CaO (vnimatelno so vodata, vnimavajte
na o~ite) i 0,2% urea.
- Povtorete ja procedurata sè dodeka ne se napolni
golemata vre}a;
- Ostavete ja vre}ata da otstoi 4-5 nedeli;
- Slamata sega e podgotvena za pre`ivarite.
- Va`no e vre}ite/kontejnerite {to se koristat da bidat
hermeti~ki i da se ~uvaat cvrsto zatvoreni vo tekot na periodot na tretirawe, za da se izbegne nesakana fermentacija.
Vo tekot na procesot za{titete si gi o~ite!
Gotoviot proizvod }e mirisa na amonijak, poradi ureata. Ova }e se pretvori vo protein za sistemot za varewe
na pre`ivarite i na toj na~in }e ja napravi kvalitetna
sto~nata hrana.
Cena na suvata orizova slama na farma
Edinica Edinica
cena/den. kg
Slobodna slama na niva
0
Balirawe
53
15
Utovar na kamion
8000
6000
Rabotna sila/bala/15 kg
8
15
Vkupna cena na slamata
8061
Mo`e da se pojavat varijacii vo cenata.
Cena
kg
3,5
1,3
0,5
5,4
Cena na postapkata
Slama
Var
Urea 46%
Vkupna cena/suva materija/kg
Edinica
cena
540
40
150
730
Edinica
kg
100
100
100
Cena
kg
5,4
0,4
1,5
7,3
JUNI 2010 | 21
STO^ARSTVO
Moderna sviwarska farma vo Tatarinovac, Kumanovsko
SEMEJSTVOTO TRAJKOVI]
GODI[NO, VO PROSEK,
PLASIRAAT OSUM TONA
PRASIWA I 25 TONA
TOVENICI
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
KAPACITET ZA
50 MATORICI I
350 TOVENICI
o seloto Tatarinovac, koe e
locirano na osum kilometri od
Staro Nagori~ane, vo atarot na
Kumanovo, odnosno na 200 metri od
makedonsko-srpskata granica, se nao|a
semejnata sviwarska farma na bra}ata
Trajkovi}. Pomladiot, 36-godi{en,
Sini{a i negoviot ~etiri godini postar brat, Qubi{a, zaedno so svoite
semejstva `iveat i rabotat na farmata. Za razlika od mnogu mladi bra~ni
parovi koi gi napu{taat selata, tie
re{ile da prodol`at so ona {to go zatekle i nau~ile od svoite roditeli,
odgleduvaweto prasiwa. Tie i pora-
V
22 | MOJA ZEMJA
no odgleduvale po dve do tri sviwi
godi{no, no kako {to se zgolemuvalo
semejstvoto, se zgolemuvale i egzistencijalnite potrebi. Taka, od 2004
godina poaktivno se zanimavaat so
sviwi za prasewe, a vo 2007 godina
se pro{iruvaat i na odgleduvawe tovenici. Sega tie imaat mo`ebi edna
od najsovremeno opremenite sviwarski farmi, so kapacitet za 50 sviwi,
matorici i 350 tovenici godi{no.
„Bidej}i nemavme redovno vrabotuvawe, re{ivme da investirame vo doma{en biznis. Prvo izgradivme objekt
od stotina kvadratni metri, pa vo
2007 godina u{te eden od 120 m2 za
tovenici, a lani, za modernizacija i
adaptacija za polesno odgleduvawe na
`ivotnite, go izgradivme najsovremeniot del koj nè ~ine{e okolu dva miliona denari (30.000 evra)”, raska`uva
pomladiot od bra}ata Trajkovi}.
Noviot objekt e okolu 150 m2. Izgraden e
spored site standardi, so ventilacija, so podno i infracrveno zatopluvawe i podelen e na dve oddelenija.
Prasili{teto ima deset boksa so
plasti~en re{etkast pod so pocinkuvani vkle{tuva~i i plasti~ni pregradi. Tuka majkite prestojuvaat 28 dena,
SVIWITE SVOITE MLADEN^IWA
GI NOSAT 115 DENA. VO PROSEK,
EDNA SVIWA [email protected] DA SE OPRASI 8 DO 10 PATI SO 11 ODBIENI
PRASIWA PO LEGLO. GI HRANIME SO „LIKRA” (PREMIKSI) OD
„AGROSTART” I KONCENTRAT. KONVERZIJATA ZA TOV E 2,8 KG HRANA ZA 1 KG PRIRAST @IVA MERA.
30% OD ISHRANATA SE NA[I @
ITNI KULTURI, A OSTATOKOT GO
KUPUVAME I DODAVAME „LIKRA”.
PREMIKSITE SE DOBRI (BAREM SPORED DOSEGA[NOTO ISKUSTVO). NO FAKT E DEKA NE [email protected] SAMO HRANATA DA VLIJAE NA
PODOBRUVAWE NA REZULTATITE.
ZA TOA PRIDONESUVA I GENETIKATA I NIZA DRUGI FAKTORI. SEPAK, PREMIKSITE [email protected] DOBRA KONVERZIJA, DOBRA
MLE^NOST NA MATORICITE, PRASIWATA POBRZO NAFRLAAT KILOGRAMI, POZDRAVI SE I POBRZO RASTAT. RAZLIKITE [email protected]
SE PET DENA, NO NA 800 PRASIWA
ZA[TEDUVA[ CEL TON HRANA,
VELI SINI[A TRAJKOVI].
Prasiwata za dva meseca, od prasewe do tov, dostignuvat 22 kg.
Farmata e so pokrivna panel-izolacija, PVC stolarija, 8 sm
yidna izolacija, stiropor... [tedime na energija, a temperaturata ne varira, {to e dobro za zdravjeto na `ivotnite...
Vo edna sezona imame okolu
600 prasiwa, i sekoj mesec
prodavame po triesetina.
Tovenicite gi ~uvame pet
do {est meseci ili dodeka
dostignat do 100 kg. Nemame turnusi, bidej}i taka
e pote{ko da se realizira proda`bata. Odime
etapno.
na temperatura od 18 do 20 stepeni,
dodeka prasiwata cicaat. Potoa
prasiwata se prefrlaat vo drugata
prostorija (B-faza), vo koja{to ima
osum boksa i kade {to ostanuvaat od
odbivawe do tov ili prodavawe (eden
mesec) na temperatura do 24 stepeni.
Opremata vo farmata e od germanskata marka „Big Da~man” i ~ini okolu
1.200.000 denari, sredstva koi Trajkovi} gi obezbedile od Programata za
ruralen razvoj.
„Vo idnina planirame da go renovirame stariot objekt za odgleduvawe
na tovenici i ~ekali{teto na ma-
jkite-sviwi. Inaku, niv gi kupuvame
od ^elopek, Tetovsko, i od Berovo.
Sviwite za prasewe se od sortata
„landras” i „jork{ir” i edna ~ini
okolu 20.000 denari. Ma{kite sviwi
krmnaci, pak, se od sortite „durok”
i „pietren”. Sega imame 48 majki.
Polovina od prasiwata gi prodavame,
dodeka 300 do 400 tovime”, veli
Sini{a Trajkovi}.
Spored nego, nemaat detalni presmetki, no sepak ka`uva deka ovaa godina
e dobra. „Proda`nata cena na prasiwata se dvi`i okolu 150 denari, a na
tovenicite od 80 do 100 denari. Ovaa
godina, dosega, prodadovme okolu 250
prasiwa i vo momentot imame okolu 70
spremni za proda`ba. Gi prodavame vo
nekolku firmi i pomali mesarnici vo
Kumanovo i vo Gostivar. Proda`bata
e te{ka, a naplatata nikakva, za {to
mnogu pridonesuva i slobodniot uvoz
na smrznato svinsko meso. Vo leto i
naprolet pove}e se prodavaat prasiwata, a vo zima tovenicite”, objasnuva Trajkovi}.
Inaku, semejstvoto Trajkovi} ~uvaat
i 80 ovci i 25 sandaci so p~eli.
JUNI 2010 | 23
PODAROK ZA ^ITATELITE
Kalendar za proizvodstvo na matici
Boi za odbele`uvawe na maticata po godini
2010
2014
sina
zelena
2011
2015
bela
sina
2012
2016
`olta
bela
2013
2017
crvena
`olta
Kalendar za proizvodstvo na matici
Kalendar za proizvodstvo na matici
slika 1. Se se~e i potoa se lepi na karton.
slika 2. Se se~e od osnovata i potoa se lepi na oddelen karton.
slika 3. Pri upotreba vnatre{niot krug so vrtewe se mesti na
datumot na po~etok na proizvodstvoto na matici.
Dvete par~iwa otkako }e se zalepat na podebeli oddelni kartoni, se spojuvaat so metalna nitna.
Kalendarot e prakti~na alatka za sledewe na proizvodstvoto na matici. Na slikite e poka`an na~inot na negovoto sostavuvawe. Zeleniot krug e kalendar na denovi
na eden mesec, a pod nego e daden razvojot na maticata
po denovi. Najprvo se se~e celata pravoagolna osnova.
Potoa se se~e vnatre{niot krug po isprekinatata linija.
24 | MOJA ZEMJA
UPATSTVO ZA SOSTAVUVAWE
Boi za odbele`uvawe na maticata po godini
2010 sina
2011 bela
2014 zelena 2015 sina
2012 `olta
2016 bela
2013 crvena
2017 `olta
1
2
Boi za odbele`uvawe na maticata po godini
2010 sina
2011 bela
2014 zelena 2015 sina
2012 `olta
2016 bela
2013 crvena
2017 `olta
3
Po se~eweto dvata oddelni dela se lepat na posebni kartoni i dvata dela se spojuvaat so metalna nitna so {to
kalendarot e kompletiran.
Pri upotreba na kalendarot se stava brojot eden na datumot na koj se po~nuva proizvodstvoto na matici so {to
mo`e mnogu lesno da se sledi razvojot na maticata.
Olga [i{koska najuspe{na ruralna `ena voNadnaslov
Prilepsko P^ELARSTVO
RUBRIKA
Tri do
sedum tona
– organski
med
rilep~ankata Olga [i{koska (53) e ambiciozna, odgovorna, trudoqubiva, neumorna, `ena
`elna za novi znaewa. Tokmu zatoa ovaa vredna doma}inka re{ila da ne ja `ivee ta`nata
prikazna na ste~aen rabotnik, pa stanala vreden p~elar,
koj gordo go nosi epitetot „najuspe{na ruralna `ena vo
Prilepsko”.
Ovaa `ena re{ila da se posveti na proizvodstvoto na med, bidej}i osven soprugot Aco, vo semejstvoto
nikoj ne e vraboten, pa zatoa se kompletno posveteni na
p~elarstvoto.
Nad 400 p~elni semejstva gi rasporedile na ~etiri
lokacii, vo selata Nebregovo, Strovija, Belo Pole i Senokos.
Tie gi sledat site dostignuvawa na naukata. Ve}e dve
godini se posveteni na primena na sertifikatot za organsko proizvodstvo, koj e uslov za plasman na evropskite
pazari.
„Ovaa investicija nè ~ini tri pati pove}e od konvencionalnoto proizvodstvo na med, mati~en mle~, propolis
i polen. Vnimavame celiot proces na proizvodstvo da bide
spored evropskite standardi, {to zna~i da nema nikakva primena na hemikalii. Proizvodite treba da bidat
ekolo{ki ~isti.
Po~nuvaj}i od
lokaciite kade
{to se postaveni p~elnite
semejstva, preku
sredstvata so
koi se tretiraat p~elite vo
slu~aj na bolest, pa zavr{u-
P
Pi{uva: Monika Taleska
Raspolagaat so nad 400 p~elni
semejstva, a polovina od nivnoto
godi{no proizvodstvo na med e
sertificirano
vaj}i so prema~kuvaweto na sandacite so leneno maslo
– sè e spored propisite za organsko proizvodstvo”, veli
[i{koska. Polovina od nivnoto godi{no proizvodstvo na med, koe se dvi`i od 3 do 7 tona, vo zavisnost od
vremenskite uslovi, ve}e e sertificirano. Za slednite
dve godini, sertifikacijata treba da go opfati celoto
proizvodstvo, taka {to [i{koski }e bidat edinstvenite
proizvoditeli na ekolo{ki ~isti proizvodi od ko{nica
vo Prilepsko.
„Iskustvoto, sekako, ima golemo vlijanie za dobivawe
kvalitetno proizvodstvo na med, no mora da se sledat
dostignuvawata. Samo kolku trepelivost i vreme treba
za da se izbere edna mlada matica me|u 100.000 p~eli.
No, koga se znae deka od maticata zavisi koli~estvoto na
proizveden med, sekako deka ni{to ne e te{ko. Pa, na site
kolegi koi sega zapo~nuvaat svoj biznis ili onie koi imaat namera vo idnina profesionalno da se zanimavaat so
p~elarstvo, im prepora~uvam da ~uvaat samo jaki p~elni
semejstva. Isto taka, redovno da gi menuvaat i da izbiraat samo mladi matici. Toa, nakuso, e receptot za uspeh
vo na{iot biznis”, raska`uva [i{koska.
Taa, sepak, go istaknuva problemot so nedostig na
plasman i uvoz na nekontrolirani proizvodi. No, dokolku
p~elarite preminat kon organsko proizvodstvo, a
dr`avata obezbedi organiziran plasman i gi vrati subvenciite od 1.000 denari po semejstvo, spored [i{koska,
p~elarstvoto mo`e da bide dohoden biznis za mnogu semejstva vo dr`avata.
[i{koski celosno
posveteno na
p~elareweto
JUNI 2010 | 25
RUBRIKA
Nadnaslov
Navodnuvawe na dvornite
gradini
CVE]ARSTVO
Tuite i
zimzelenta
magnolija -
vodopii
Me|u najzastapenite ukrasni rastenija vo dvornite
gradini, koi sakaat obilno navodnuvawe, treba da gi
spomeneme i hortenziite, rododendronite, bo`urite
Magnolia grandiflora
ravilnoto polevawe na
rastenijata, osobeno vo
proletnite i letnite
meseci, koga vegetacijata e vo poln ek, e od su{tinsko
zna~ewe za odr`uvawe na gradinite.
Zatoa pri proekcija na edna gradina
treba dobro da razmislime koe rastenie kade }e go posadime. Dokolku se
raboti za pomali sadnici, potrebata za voda, sekako, }e bide pogolema
bidej}i korenot ne e dobro oformen i
rastenijata ne mo`at da vle~at voda
od podlabokite sloevi na po~vata.
Vo poslednite godini vo na{ite dvorovi e trend da se sadat zimzeleni
rastenija od vidovite na tuja (thuja
ocidentalis smaragd ili thuja orientalis
aurea nana), hamaciparis (chamaecyparis lowsoniana columnaris, elwoodii
i sl.). Nivnoto navodnuvawe treba
da bide obilno, a mnogu bitno e i
orosuvaweto na iglata. Zatoa treba
rano nautro dobro da gi istu{irame.
U{te eden golem konsument na vodata
e i zimzelenata magnolija (magnolia
grandiflora galoniensis) koja ja narekuvaat i „vodopija”. Me|u najzastapenite ukrasni rastenija vo dvornite
gradini, koi isto taka sakaat obilno
navodnuvawe, treba da gi spomeneme i hortenziite, rododendronite,
bo`urite (hydrangea, rhododendron
peonia). Za razlika od niv, sukulentite (sedum, sempervivum i sl.), koi
naj~esto gi sadime vo alpiniumite,
P
semprevivum
Pi{uva: Biqana Mihajlovska
ne baraat mnogu voda, pa duri mo`e
i da uginat ako gi navodnuvame premnogu ili ako po~vata nema dobro drenirawe.
Dokolku, pak, sakate va{iot dvor
da dobie mediteranski izgled, palmite kako {to se cikas revolute, fenix canariens buttia i sl.) gi vadime nadvor.
Nivnoto navodnuvawe ne e obilno vo
po~vata, no zatoa pak tu{iraweto na
listovite e prioritet bidej}i tie
baraat vozdu{na vlaga, t.e. ja zemaat
vodata preku listot. Znaej}i deka sekoe rastenie ima razli~na potreba za
voda koja so ra~no polevawe te{ko se
postignuva, najdobrata varijanta za
polevawe na dvornite gradini e sistemot za avtomatsko polevawe koj ne
bara mnogu, a dava najdobri rezultati
– potrebnoto koli~estvo na voda vo
vistinskoto vreme. Inaku, najdobroto vreme za navodnuvawe vo letnite
meseci e utrinskoto navodnuvawe.
Navodnuvaweto vo ve~ernite ~asovi
e polo{o, bidej}i listovite ostanuvaat vla`ni, {to e dobra podloga za
razvivawe na gabi~ni zaboluvawa.
Za navodnuvawe na poedine~ni
stebla, cvetni gredici i nezatreveni
povr{ini najdobro e aplicirawe na
vodata direktno so sistemot „kapka
po kapka”. Najdobro e da se vr{i aplikacija na pomali koli~estva voda
vo podolg period bidej}i gubeweto
voda so evapotranspiracijata e najmalo, a se spre~uva i pojako navodnuvawe na plevelot.
chamaecyparis
lowsoniana
Denes postojat mnogu firmi koi se
zanimavaat so proizvodstvo i postavuvawe na sistemite za navodnuvawe,
me|u koi se: „Hanter Toro” (Hunter
Toro) i „Rein brd” (Rain bird).
Za pomalo isparuvawe na vodata
od po~vata treba da se stavi sloj na
mul~ koj, isto taka, spre~uva i preterana pojava na plevelot, a vlijae i
na stabilnosta na temperaturata na
po~vata. Kako mul~ mo`e da poslu`at
kori od drvo, vulkanski kamewa, pa
duri i kompost, no nikako folija
bidej}i rastenijata treba da di{at.
Navodnuvaweto so avtomatskite
sistemi naj~esto se odnesuva na
pogolemi povr{ini, t.e. gradini i
dvorovi. Rastenijata na terasite
obi~no se polevaat ra~no, no i tuka
nekoga{ mo`e da se koristi sistem
„kapka po kapka”. Naj~esto vo `ardinierite sadime leten rasad koj, ako
pravilno se neguva i navodnuva, }e nè
daruva so obilen cvet. Od sezonskiot
rasad, dokolku terasata nema dovolno sonce, go prepora~uvame impatiensot, kaj narodot poznat kako vodenka.
Samoto ime ja ozna~uva golemata
potreba za voda, pa e prepora~livo vo
golemite gore{tini da se navodnuva
i dva pati dnevno (nautro i nave~er).
I ostanatite vidovi sezonski rasadi
treba obilno da se navodnuvaat, barem edna{ dnevno.
Ekolo{ki tipovi na rastenija:
Rastenija koi `iveat vo voda –
hidrofiti
Suvozemni rastenija
Higrofiti – rastenija {to
sakaat vla`ni `iveali{ta
Kserofiti – rastenija {to
podnesuvaat suvi `iveali{ta
Mezofiti – rastenija {to se
pome|u higro i kserofitite
Prakti~ni, ekonomi~ni i korisni POLEDELSTVO
Od rastitelni
ostatoci do zrel humus
Pi{uva: Akademik d-r Stevan Bo{wak
iofertilizacija e vnesuvawe na `ivi mikroorganizmi vo zemjata, odnosno
mikrobiolo{ko
|ubrewe
so cel da se podobri snabduvaweto
na rastenijata so hranlivi materii.
Mikrobiolo{kite |ubriva se koncentrati od korisni sporogeni asimbiotski bakterii koi `iveat pokraj vlaknata na korenoviot sistem, a se hranat so
materiite {to gi la~at rastenijata.
Na ovoj na~in mo`e da se podobri
snabduvaweto na rastenijata so azot,
fosfor, kalium, kako i da se stimulira
rastot na korenot. So vnesuvaweto na
ovie bakterii vo rizosferata na rastenijata se zabrzuvaat procesite na
transformacija na organskite materii
i rastenijata se snabduvaat so potrebnite hranlivi materii.
Vo {to e tajnata na dejstvuvaweto
na mikrobiolo{kite |ubriva? Toa e ~ista mikrobiolo{ka
nauka koja vo epicentarot go stava sistemot na kru`ewe
na materiite vo prirodata koj go pottiknuva sozdavaweto
na zrel humus vo zemji{teto. Vo spontanata prirodna zaednica prirodata go izbalansirala seto toa, me|utoa vo
organiziranata agroboicenoza, kade {to se seat kulturni rastenija, toj sinxir se prekinuva. Mikrobiolo{kite
procesi mu ovozmo`uvaat na zemji{teto mineralizacija
na slo`enite organski materii, sè do dostapni rastitelni asimilativi, pa vrz osnova na mikrobiolo{kata
aktivnost mo`e da se vr{i procenka na plodnosta na
zemji{teto. Ishranata na rastenijata e vo direktna vrska
so aktivnostite na mikroorganizmite vo zemji{teto.
Zatoa nikoga{ ne treba da se gorat rastitelnite ostatoci. So goreweto ne samo {to se uni{tuva povr{inskata
mikroflora, tuku se gubi i kompletnata koli~ina na celuloza i lignin koi se nezamenliva sostojka na zreliot
humus, a }e ostanat samo 2% hranlivi elementi koi vo
slu~ajov se zanemarlivi. Rastitelnite ostatoci i humusot se nezamenliva podloga za razvoj na korisnite mikroorganizmi.
Mikrobiolo{kite |ubriva se sozdadeni taka {to so
niv mo`at da se |ubrat povr{ini so organsko i klasi~no
proizvodstvo. Tie ne go zagaduvaat zemji{teto. Toa se
prirodni supstancii koi ne samo {to ja zamenuvaat
mineralnata ishrana, tuku i pozitivno vlijaat na dezinfekcija na zemji{teto i namaluvawe na {tetnicite
i insektite. Dezinfekcija vr{at na toj na~in {to so
zgolemenata doza na mikrobiolo{ko |ubrivo se naseluva
flora bakterii, koi so brzo razmno`uvawe go odzemaat
prostorot za razvoj na drugi patogeni bakterii, a so
materiite {to gi izla~uvaat gi uni{tuvaat {tetnite
virusi. [tetnicite i insektite gi uni{tuvaat na toj
na~in {to so brzoto raspa|awe na organskite materii
koi se nao|aat vo zemji{teto ja uni{tuvaat prirodnata
sredina vo koja{to `iveat i se razmno`uvaat. Stopa-
B
nisuvaweto na organskite materii, bilo toa da e arsko
|ubrivo ili rastitelni ili `ivotinski ostatoci, e
proces so koj postepeno }e se zgolemuva zreliot humus,
a so toa i plodnosta na zemji{teto. Mikrobiolo{kite
|ubriva davaat odli~na mo`nost za seto ova.
Mikroorganizmi koi naj~esto vleguvaat vo sostav na
mikrobiolo{kite |ubriva se:
Azotobakter vinelandii e sloboden azotofiksator koj go
fiksira azotot od vozduhot i gi provocira materiite za
rastewe (auksini, giberalini).
Bacillus megaterium u~estvuva vo transformacijata na
fosforot, gi pottiknuva materiite za rastewe i vitamin
B12. Zna~itelno vlijae na osloboduvawe na amonijakot od
belkovinite kako {to se: albumini, peptoni, peptidi i
aminokiselini. Arskoto |ubrivo, rastitelnite i `ivotinskite ostatoci gi razlo`uva do zrel humus koj e osnova
za plodna zemja.
Bacillus subtilis gi razlo`uva slo`enite jaglehidrati
(skrob).
Bacillus cirkulans ja producira jaglerodnata kiselina i
pomaga vo osloboduvawe na kaliumot od alumosilikatot.
Pseudomanas flurescens dejstvuva na istiot na~in
kako Bacillus megaterium, a najva`nata uloga ja ima vo
procesite na asimilacionata denitrifikacija. Toga{
gi koristi nitratite kako asimilativi i gi transformira vo amonija~en oblik koj ponatamu se vklu~uva
vo biosintezata na aminokiselinite, taka {to ne doa|a
do gubewe na azotot od zemjata vo vozduhot. Vo site ostanati slu~ai so sinteti~ko dodavawe na azot (mineralno
|ubrivo, urea) doa|a do disimilaciona denitrifikacija
kade {to denitrifikatorite go odzemaat kislorodot
od NO3 oblikot i azotot se gubi odnosno preminuva vo
vozduhot.
Azospirilum brasilense i Azospirilum liptoferum se, isto
taka, slobodni azotofiksatori.
Bacillus polumiksa dejstvuva na istiot princip kako
bacillus subtillis.
JUNI 2010 | 27
MEHANIZACIJA Zemjodelecot Pande Dam~evski so neobi~en zanaet
Priklu~nata
mehanizacija
–desna raka
na nivite
Najprvo napravil ma{ina
za sadewe kompiri, pa
konstruiral ma{ina za
sadewe lubenici, potoa
napravil depoziter za
frlawe |ubre, trobrazden
plug, ednobrazden plug,
klimneri, ma{ina za ronewe
p~enka, kultivatori, brana,
ma{ina za ni`ewe tutun
Pi{uva: Marija Kotevska
ladiot zemjodelec Pande
Dam~eski (25) od bitolskoto selo Opti~ari
ima neobi~na darba za
kreirawe i pravewe zemjodelski
ma{ini. Toj se zanimava so poljodelstvo i poseduva 10 hektari zemja od
koja polovina e pod p~enka, a drugata polovina pod p~enica. Me|utoa,
Dam~evski u{te od mal zapo~nal da
pravi minijaturni dela kako {to
se brodovi, skali koi gi staval vo
{i{iwa kako ukrasi. Qubovta kon
praveweto mehanizacija proizlegla od negoviot tatko, koj mu pomagal
vo rabotata, no i mu kupil oprema
{to mu bila potrebna za polesno da
raboti. Od pred pet godini poaktivno se posvetil na praveweto
ma{ini za pomo{ i olesnuvawe na
zemjodelskite raboti.
Prva priklu~na mehanizacija
{to ja napravil bila ma{ina za
sadewe kompiri. Vakvata ma{ina ja
videl od firma koja prodava mehanizacija i se obidel da ja kopira.
Vtorata ma{ina {to ja konstruiral
bila ma{inata za sadewe lubenici.
Potoa napravil depoziter za fr-
M
28 | MOJA ZEMJA
lawe |ubre, trobrazden plug, ednobrazden plug, klimneri, ma{ina za
ronewe p~enka, kultivatori, brana,
ma{ina za ni`ewe tutun. Pri izrabotkata na priklu~na mehanizacija, toj ja menuva i prisposobuva
ma{inata za podobro da raboti. Toa
zna~i deka koristi i inventivnost
i kreativnost vo raboteweto. Na
vakov na~in za{teduva i pari. Ideite za pravewe na mehanizacija gi
dobiva gledaj}i vakvi ma{ini na
razni saemi kade {to mo`e da vidi
i da sobere potrebni informacii.
Koristi i literatura, kako i internet.
Svojata kreativnost za pravewe
mehanizacija Dam~evski ja realizira vo rabotilnicata vedna{ do
ku}ata vo koja{to `ivee. Najaktivno se posvetuva na praveweto mehanizacija vo zima, od oktomvri do
Nadnaslov
RUBRIKA
fevruari, koga ima i najmnogu slobodno vreme. Kako
alat za rabota koristi:
stolna bor-ma{ina, stolna
brusilka, ra~na brusilka,
ra~na borma{ina, mengeme,
aparat za zavaruvawe i drug
positen alat. Alatot go
kupuva vo Makedonija i vo
Germanija. Materijalite za
podgotovka na mehanizacijata gi kupuva od firmi koi
prodavaat `elezarija.
Se slu~uva del od
priklu~nata mehanizacija
da ja prodade, kako {to se:
japoner, ma{ina za ni`ewe
tutun, klimner, dvonamenski kultivator/grla~.
Nekoga{ se slu~uva da
dobie pora~ka od nekogo
i da go napravi ona {to
kupuva~ot go bara, no negoviot majstorlak sè u{te
ne e na nivo na biznis.
Vo idnina planira da
napravi kombajn, kako i
ma{ina za sadewe p~enka
i razmisluva praveweto
mehanizacija da mu stane
biznis.
JUNI 2010 | 29
Ma{ini za sekundarna obrabotka naNadnaslov
po~vata MEHANIZACIJA
RUBRIKA
Ma{ini za zaoruvawe
na slamata
Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana - Skopje
ez razlika dali se raboti za pomala ili pogolema stru~na podgotovka, osnovnata obrabotka
na po~vata i sekoe zaoruvawe na strni{teto
zna~itelno vlijaat vrz promenata na site
parametri vo ekosistemot na po~vata. Najva`niot
pojdoven uslov za najdobro iskoristuvawe na `etvenite ostatoci (slamata) se odreduva pri samata `etva
so kombajnite kade {to na povr{inata treba da se
ostavi {to pokratka i dobro rasporedena ise~kana
slama. Istoto toa se odnesuva i na ostanatiot del od
masata koja pa|a od sitata na `itniot kombajn, pleva,
kratkootse~ena slama i seme od plevelite. Ramnomernoto rasporeduvawe na slamata mo`e da se postigne
so pomo{ na diskovi so slobodno ni{awe ili no`evi
{to rabotat na hidrauli~en pogon, koi{to bez problem mo`e da se montiraat na zadniot del od kombajnot.
Inkorporiraweto na `etvenite ostatoci vo po~vata
treba da se izvr{i vo {to pokratok rok po samata
`etva, a ovoj proces za po~vata e isto tolku va`en kako
i dobrata pretseidbena podgotovka. So ednoobraznoto
rasfrlawe na slamata i na drugite `etveni ostatoci
i so nivno dobro sitnewe se podobruva mehani~kata
struktura na orani~niot sloj, pri {to mo`e da se
o~ekuva namaluvawe na zagubata so isparuvaweto. Brzoto i {irokoto inkorporirawe na `etvenite ostatoci e va`no i poradi vospostavuvaweto na mikrobnoto
gniewe i anaerobnoto razgranuvawe na slamata.
B
krimler-valjaci, koi{to pretstavuvaat nosa~i i stabilizatori na celata kombinacija. Vakvata kombinacija potpolno gi zadovoluva postavenite barawa za
optimalno inkorporirawe na `etvenite ostatoci vo
po~vata. Kako i sekoga{, postojat i nedostatoci, a toa
e malata povr{inska produktivnost.
Na te{koglinestite po~vi najdobro se poka`ale
diskovite kultivatori so dijametar od 60 do 70 cm i
lopatestite krimleri, bidej}i slamata dobro ja vnesuvaat vo po~vata, pri {to ne poka`uvaat znaci na brzo
izgnivawe. Ma{inite treba da imaat golema rabotna
masa i toa od 80 do 100 kg po disk ili treba dopolnitelno da se optovaruvaat.
Diskov kultivator za inkorporirawe na slamata
Ured za se~kawe na slama kaj `iten kombajn
Za zaoruvawe na strni{teto na pomalite i srednite zemjodelski pretprijatija obi~no se upotrebuva troreden ili ~etirireden kultivator. So vakva
oprema mo`e da se pojavat te{kotii koga ima pogolemo
koli~estvo slama, no i vo toj slu~aj mo`e da se raboti
bez problemi ako ramkata na kultivatorot e na visina
od 70 cm, a rastojanieto me|u moti~kite 60 do 70 cm.
Ako vakov kultivator se kombinira so diskovi, rezultatot }e bide u{te podobar. So vakva kombinacija se
poramnuvaat brazdite zad moti~kite od kultivatorot.
Ovaa kombinacija mo`e da se pro{iri so dodavawe na
Na krajot mo`e da se zaklu~i slednoto: Inkorporiraweto na `etvenite ostatoci vo po~vata
po~nuva so rasfrlawe na isitnetata masa. Za vnesuvawe na slamata vo po~vata potrebno e da se odberat
ma{ini {to najdobro }e odgovaraat na postavenite barawa, taka {to ovaa organska masa bi se vnela {to pohomogeno vo po~vata (najdobro e vo gorniot {uplikav
orani~en sloj). Diskovite kultivatori i lopatestite
krimler-valjaci vo kombinacija so kultivator i so
drugi priklu~ni ma{ini dovolno ja me{aat po~vata.
Na~inot na inkorporiraweto na organskite ostatoci
zna~itelno vlijae na ekosistemot na po~vata.
Kombiniran agregat za inkorporirawe na slamata
JUNI 2010 | 31
RUBRIKA
MEHANIZACIJA Pove}e efektivnost
Nadnaslov
vo mal prostor
Traktorski kosilki so
120 kubni santimetri zafatnina
Pi{uva: Toni Jovanovski
Dopolnitelno mo`at da se
montiraat i daska za sneg,
prikolka, aerator
Za trevnikot, rasadnikot, plastenicite, ovo{nite i lozovite nasadi...
Adekvatnosta na traktorskite kosilki za
po{iroka primena se dol`i na rabotnata zafatnina koja iznesuva do 120 kubni santimetri.
So benzinski motori od 12 do 22 kowski sili, kapacitet na korpa do 320 litri, ergonomsko sedi{te,
halogensko svetlo itn. se istaknuvaat kako ma{ini
so koi se raboti so zadovolstvo.
Blagodarenie na dodatocite koi mo`at da se
montiraat dopolnitelno, kako {to se daska za sneg,
prikolka, aerator... samo u{te edna{ se potvrduva
faktot za nivnata {iroka primena.
Zavisno od kategorijata, cenata se dvi`i od
123.000 do 200.000 denari so presmetan DDV od
18%.
32 | MOJA ZEMJA
SAEMI
Sedum makedonski kompanii
u~estvuvaa na
„Frut Logistika”
uran, Altra, Vivi
Prom,
Agrohemija, Baxo, Avto
Ria i Antares se
makedonskite kompanii
koi gi izlo`ija svoite
proizvodi na nacionalen {tand na „Frut Logistika”. Vo partnerstvo so [vajcarskata programa za unapreduvawe na uvozot OSEC (Osec
/SIPPO) i programata AgBiz na USAID vo Makedonija, na
makedonskite kompanii im be{e ovozmo`eno da vospostavat novi, da gi zajaknat postojnite delovni kontakti i
da gi podobrat mo`nostite za zgolemuvawe na izvozot na
makedonskite prehranbeni proizvodi.
Tridnevniot nastan na izlaga~ite im ovozmo`i
odli~na osnova za vospostavuvawe delovni zdelki,
mo`nosti za sozdavawe na direktni kontakti za pravewe
biznis niz celiot svet i edinstvena mo`nost da se
dobie kompleten pregled na poslednite trendovi vo
biznisot povrzan so sve`ite zemjodelski proizvodi.
Opsegot na proizvodite izlo`eni na „Frut Logistika” vklu~uva{e sve`o ovo{je i zelen~uk, su{eno
ovo{je, orevi, za~ini, organski proizvodi, cve}iwa i
rastenija. Pokraj mo`nosta za izlagawe, AgBiz klientite bea vo mo`nost da u~estvuvaat na nekolku trgovski forumi organizirani za vreme na saemot, a se
T
odnesuvaa na marketing za sve`o ovo{je i zelen~uk.
Kako rezultat na uspe{nata prezentacija, bea vospostaveni 420 novi kontakti so potencijalni kupuva~i,
proizveduva~i, {peditori i prodava~i na golemo, a podocna se potpi{aa i nara~ki za izvoz na makedonski sve`i
zemjodelski proizvodi vo vrednost od 4,4 milioni evra, so
vkupno 98 kupuva~i od cela Evropa.
Ne pomalku va`ni se iskustvata steknati za vreme na
saemot, kako {to se najnovite „know-how” tehnologii
i praktiki za pakuvawe, sortirawe na sve`oto ovo{je i
zelen~uk po berba, koi dokolku se primenat, zna~ajno }e ja
podobrat produktivnosta na firmite od agrobiznisot.
Ova e vtora godina za makedonskite proizveduva~i na
sve`o ovo{je i zelen~uk da izlo`uvaat na „Frut Logistika”. Uspe{noto u~estvo na sedumte makedonski kompanii
od minatata godina rezultira{e so pove}e od 529.000
evra vo neposredna proda`ba i pretstavuva{e odli~na
mo`nost za vospostavuvawe na novi odnosi me|u klientite.
Ovaa godina klientite na AgBiz postignaa u{te
pogolemi uspesi vo sporedba so minatata godina.
Isklu~itelniot izgled na {tandot, negovata dobra
pozicija, kako i visokokvalitetnite proizvodi koi bea
izlo`eni bea klu~nite faktori za odli~noto pretstavuvawe na makedonskite proizvodi i za rezultatite {to se
postignaa podocna.
Me|unaroden saem za
zemjodelstvo vo Novi Sad
o mesec maj vo Novi Sad se odr`a 77-ot Me|unaroden saem za zemjodelstvo na koj prisustvuvaa 1.300
u~esnici od 20 zemji. Posetitelite imaa mo`nost da vidat kolektivni izlo`bi na zemjite od porane{na Jugoslavija, izlo`bi na oprema za sto~arstvo, ambala`i,hrana i pijalaci. Za prvpat ovoj saem ima i zemja partner, Ungarija, od kade {to 100 kompanii gi pretstavija svoite proizvodi.
V
JUNI 2010 | 35
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Pi{uva: Agron Halimi
Srbija – najgolem uvoznik na
makedonski domati
Izvozot na domati od Makedonija vo periodot od
2005 do 2008 godina e zgolemen od 14,9 milioni USD
na 33 milioni USD, {to pretstavuva zgolemuvawe
za 121 otsto. Glavniot i tradicionalen izvozen
partner ostanuva Srbija (vklu~uvaj}i go i Kosovo),
so 16,2 milioni USD, {to pretstavuva 65 otsto od
vkupniot izvoz, dodeka drugite zemji vo koi najmnogu
se izvezuvat makedonskite domati se Bugarija so
13%, Hrvatska so 6%, Bosna i Hercegovina so 4%
od vkupniot izvoz vo 2009 godina, kako i Grcija,
Crna Gora, Slovenija, Romanija, Rusija i Albanija
so pomali iznosi koi{to fluktuiraat od godina vo
godina.
Pazarni informacii za Polska
Porast na cenata na krastavicite – Vo prvata
polovina od maj, cenata na krastavicite pak
se poka~i poradi nedovolnata ponuda i sè
u{te golemata pobaruva~ka. Cenata na dolgite
krastavici iznesuva{e od 1,12 do 1,37 evra/kg, dodeka
porastot na cenata na kratkite krastavici be{e
u{te pogolem i iznesuva{e od 1,25 do 1,50 evra/kg.
Pad na cenata na ranata zelka – Pobaruva~kata na
bela zelka e sè u{te golema – vo prvata polovina
od maj nejzinata cena dostigna duri do 0,36 evra/kg.
Vo me|u vreme cenata na mladata bela zelka opa|a,
no opa|a~kiot trend ne e mnogu silen, a pri~ina
za toa e lo{oto vreme. Do sredinata na maj cenata
na mladata zelka se sni`i za 0,12 – 0,24 evra/par~e.
Pad na cenata na uvezenata piperka – Na piperkata
od doma{no proizvodstvo vo Polska sè u{te se ~eka,
dodeka vo momentot na pazarot mo`e da se najde
samo uvezena piperka. Cenata na uvezenata piperka
kontinuirano opa|a, pa vo prvata polovina na maj
na golemoproda`nite pazari vo Bronitce cenata
na uvezenata piperka od Holandija iznesuva{e 2,98
evra/kg.
www.fresh-market.pl
Podatocite se prezemeni od UNCOMTRADE.
Izvozot na zemjodelski i prehranbeni
proizvodi od Srbija zgolemen
za 19,4 otsto
Spored podatocite od Centarot za istra`uvawe
na Stopanskata komora na Srbija, vrednosta na
izvozot na zemjodelski proizvodi i prehranbeni
proizvodi od Srbija vo prvite tri meseci e 416
milioni USD, {to pretstavuva zgolemuvawe za 19,4
otsto vo sporedba so minatata godina. Dobrite
rezultati se postignati poradi povolnite uslovi
od preferencijalniot status vo evropskiot pazar i
liberalizacijata na razmenata so zemjite od zapaden
Balkan (CEFTA). Spored podatocite od dr`avnata
kancelarija za statistika na Srbija, izvozot na
zemjodelskite i drugi prehranbeni proizvodi vo
prvite tri meseci od 2010 godina zazema 20,6% od
vkupniot izvoz, dodeka vrednosta na uvozot e 237,1
milioni USD ili za 9,7 pogolem otkolku izvozot vo
istiot period od minatata godina, so 6,3% u~estvo
vo vkupniot uvoz. Suficitot vo trgovskata razmena
na gorespomenatite proizvodi vo ovoj period e 179,4
milioni USD.
www.agropress.rs
Rusija – perspektiven
potro{uva~ki pazar
Rusija kako potro{uva~ki pazar nudi se pogolemi
mo`nosti za ovo{jeto i zelen~ukot od Holandija.
Uvozot na mnogu vidovi ovo{je i zelen~uk se zgolemuva
taka {to doma{noto proizvodstvo nabrzo nema da
bide dovolno za da ja zadovoli pobaruva~kata od
Rusija. Istovremeno kupuva~kata mo} }e se zgolemi od
ovaa godina i supermarketite }e pretstavuaat va`na
uloga vo proda`bata na ovo{je i zelen~uk vo Rusija.
Ovaa se prognozite na istra`uva~kata agencija
„Marktmonitor ovo{je i zelen~uk” od Rusija. Uvozot
na ovo{je i zelen~uk vo Rusija e zgolemen za 60
otsto vo poslednite pet godini. Zgolemuvaweto na
uvozot e najzabele`itelno kaj domatite, piperkite
i krastavicite. Do 2008 godina kromidot be{e
najuvezuvaniot zelen~uk, no od 2008 godina, na prvo
mesto se domatite. Holandija e {esta po red zemja
od koja Rusija najmnogu uvezuva domati so 5 otsto od
vkupniot uvoz, dodeka zaedno so Izrael se najva`nite
izvoznici na piperki vo Rusija.
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
36 | MOJA ZEMJA
www.tuinbouw.nl
RUBRIKA
[panija – najgolem izvoznik na
piperki vo Evropa
[panija ostanuva da bide najgolemiot izvoznik
na piperki vo Evropa, dodeka Holandija e broj
dva spored ostvareniot profit. Izvozot na
piperki od Holandija (vklu~uvaj}i go i reizvozot)
poka`uva trend na rastewe vo periodot od
2000 do 2009 godina. Na germanskiot pazar,
holandskite izvoznici im ja prezedoa rabotata
na {panskite, taka {to vo poslednite ~etiri
godini Germanija ima uvezeno pove}e piperki od
Holandija (vklu~uvaj}i go i reizvozot), otkolku od
[panija. Vo momentot snabduvaweto so piperki
od [panija e relativno slabo. Kultiviranite
piperki za izvoz vo Almerija se skoro potro{eni
dodeka vo Mur~ija proizvodstvoto ovaa godina e
okolu 15-20% namaleno vo sporedba so minatata
godina. Kako rezultat na malata ponuda na
piperki cenite na ovoj zelen~uk se visoki.
Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo maj 2010
(vo levovi)
Proizvod
Poteklo
Cena
Domat
Doma{no / Turcija
Piperka (zeleni)
Turcija
2,60
Piperka (baburi)
Turcija
6,00
Krastavici
Doma{no /
Makedonija
1,30/1,17
Zelka
Doma{no /
Makedonija
0,65/0,50
„Zlaten deli{es”
Italija
1,43
„Crven deli{es”
Italija
1,43
1,50/1,17
1 evro – 1,95 lev
Izvor: www.ams.usda.gov
www.freshplaza.com
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo maj 2010
(vo kuni)
Hrvatskoto vino i vo Kina
Hrvatskoto vino e retko videno nadvor od
Hrvatska. No, otsega }e mo`ete da go vidite i vo
Kina! Za Britancite ne e daleku da otidat do
Hrvatska za da gi probaat izvonrednite vina na
hrvatskite proizvoditeli na vino, no so potegot
na hrvatskite proizvoditeli Frawo Toljani} i
Mirjana Zelenika, vo hrvatskata distribucija
na vino mo`e da se vidi nekoj napredok. Ovie
proizvoditeli imaat dolgotraen dogovor za
izvoz na nivnoto vino na kineskiot pazar.
Spored dnevniot vesnik „Novi list”, Toljani}
i Zelenika }e izvezuvaat vino vo kineskiot
grad Gulin, kade {to planiraat da otvorat
zaedni~ko pretstavni{tvo. Toljani} izjavi za
vesnikot „Novi list: „Nie veruvame deka mo`eme
da napravime dobra rabota na kineskiot pazar, i
toa ne samo zatoa {to na{ite vina se so dobar
kvalitet, tuku isto taka zatoa {to na ovoj pazar
ima nedostig na vino, i toa osobeno na belo vino”.
Mora da se napomene deka Velika Britanija ima
{iroka paleta na dobropoznati i popularni
brendovi vo proda`ba, taka {to strategijata na
ovie proizvoditeli na vino od Hrvatska za vlez
na kineskiot pazar ima smisla. Vinarijata na
semejstvoto Zelenika, „Izvor na `ivot”, vo Ilok,
isto~niot del na Hrvatska i vinarskata vizba
na semejstvoto Toljani}, „Gospo|a” vo Vrbnik, na
ostrovot Krk, se dobropoznati proizvoditeli na
vino vo Hrvatska. Zelenika i Toljani} planiraat
da go izvezat svoeto vino vo ograni~ena serija
(limited edition). Prvite vina koi }e bidat
isprateni vo Kina }e bidat kvalitetnite suvi
vina „Zlahtina” i nivnite penlivi vina.
www.guide2croatia.net
Proizvodi
Osijek
Split
Zagreb
Domat
12,17
13,33
12,25
Piperka
16,50
Piperka (babura)
19,67
21,67
24,00
Krastavici
9,00
10,33
7,25
Zelka
4,93
3,33
5,00
Pe~urki
21,33
22,00
17,50
Jabolko „ajdaret”
3,37
5,17
4,25
Jabolko
„jonagold”
4,50
5,83
4,25
Jabolko „zlaten
deli{es”
5,00
5,67
4,75
Grozje
21,33
20,00
22,00
16,50
1 evro – 7,25 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo maj
2010 (vo dinari)
Proizvod
Belgrad
Novi Sad
Domat
150
150
Piperka
350
350
Piperka
(babura)
400
350
Krastavici
90
80
Zelka
50
50
Jabolko
„ajdaret”
50
45
Jabolko „crven
deli{es”
70
70
Jabolko
„zlaten
deli{es”
70
60
1 evro – 100,3 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.rs.gov.yu
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo maj
2010 (vo evra)
Proda`ni ceni vo Kosovo vo maj 2010 (vo evra)
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Min
Maks
Prosek
Jabolko
„ajdaret”
Proizvod
0,40
0,48
0,44
Jabolko „zlaten
deli{es”
0,58
0,63
0,61
Jabolko „crven
deli{es”
0,65
0,70
0,68
Trpezno grozje
2,90
2,90
2,90
Domat
1,50
1,55
1,53
Piperka
1,90
1,90
1,90
Piperka
(babura)
2,75
2,75
2,75
Zelka
0,30
0,40
0,35
Krastavici
0,72
0,75
0,74
Pe}
Jabolko
0,22
0,60
0,50
Grozje
1,72
Domat
1,04
0,85
0,95
Piperka
0,85
0,85
0,95
Zelka
0,21
0,22
0,57
Krastavici
0,50
0,25
0,55
2,00
Izvor: www.food-ks.org
Proda`ni ceni vo Albanija vo maj 2010
(vo leki)
Proizvod
Tirana
Fier
Kor~a
Jabolko „ajdaret”
55
44
39
„Zlaten deli{es”
71
105
62
Domat
78
80
64
Piperka (zelena)
138
140
136
Zelka
31
32
31
Izvor: www.amiscg.org
Ceni od dobito~nite pazari za maj vo RM
Krastavici
33
33
26
Sto~ni pazari
Kategorija
min.
Golemoproda`ni ceni za maj vo RM
Proizvod
Klasa
Prva
Domati
Min.
40
Maks.
June 6-18
meseci
45
43
Molzni kravi
Vtora
Zabele.
Kumanovo
Merka
110
160
170
120
200
KG/@.m
165
110
190
KG/@.m
min.
130
100
100
KG/@.m
maks.
140
110
120
KG/@.m
KG/@.m
najzastap.
Najzast
Prilep
165
Tele 1-6 meseci maks.
najzastap.
1 evro – 134,3 leki
Izvor: www.kash.org.al
Skopje
KG/@.m
135
100
120
min.
46000
36000
42000
Grlo
maks.
80000
74000
74000
Grlo
najzastap.
70000
61000
55000
Grlo
min.
140
180
130
KG/@.m
KG/@.m
Krastavica
20
40
25
Bel Piper
80
90
85
maks.
160
180
140
Kompir
13
18
18
najzastap.
160
180
130
KG/@.m
Zelka
10
15
10
min.
110
120
120
KG/@.m
Kromid
20
35
25
maks.
130
150
130
KG/@.m
Grav
80
100
90
najzastap.
130
140
120
KG/@.m
Kru{i
50
70
70
min.
6700
5000
3600
Grlo
Jabolko
10
15
10
maks.
8600
7400
6900
Grlo
Jagodi
40
50
40
najzastap.
Grlo
Portokal
25
30
25
Limon
35
40
35
Banana
35
40
35
Maloproda`ni ceni za maj vo RM
Proizvod
Domati
Klasa
Prva
Min.
Maks.
Najzast
58
78
69
Vtora
Jagniwa do
18kg.
Jagniwa nad
18kg.
Ovci
8000
6100
5500
min.
170
150
170
KG/@.m
maks.
180
160
180
KG/@.m
najzastap.
180
150
170
KG/@.m
min.
Goenica od90maks.
110kg
najzastap.
90
110
90
KG/@.m
120
130
100
KG/@.m
Prasiwa od
20-35kg.
Jariwa
Krastavici
31
60
40
Bel Piper
95
107
102
Kompir
15
21
21
Zelka
20
30
24
Kromid
40
55
45
120
120
100
KG/@.m
min.
130
100
110
KG/@.m
maks.
140
120
120
KG/@.m
120
najzastap.
140
110
KG/@.m
Seno (bala)
najzastap.
70
80
13-18 kg
Lucerka(bala)
najzastap.
50
8 kg
10-15 kg
Slama (bala)
najzastap.
40
30
4-6 kg
Grav
95
130
110
Kru{i
105
120
110
Izvor: www.mzsv.gov.mk
Cre{i
100
110
100
*Cenite se izrazeni vo denari
Jagodi
85
120
100
35
50
45
55
65
60
50
60
50
38Portokal
| MOJA ZEMJA
Limon
Banana
ZPIS- Pazarni informacii
Download

moderna sviwarska farma vo tatarinovac moderna sviwarska farma