За да дојде до содржините изнесени во оваа книга, македонскиот читател треда добро да се намачи, под
услов да знае релевантни светски јазици и да располага
со доволно време. При одбирот на подрачјата, настаните,
творците и делата, М.Токарев покажува големо познавање на глобалниот архитектонски сензибилитет, при
што, изнесеното го усогласува со интересот на професионалците, студентите и пошироката читателска публика.
Вреднувањето на придонесот на одделните земји и
творци претставува основна карактеристика на ова дело,
меѓутоа и на оние сегменти кои методолошки не можеле
да бидат опфатени со првата книга. Познавајќи ја содржината на првата книга, може да се каже дека вторава
претставува еден вид нејзино неопходно продолжение
и надополнување. Поделбата на основната содржина на
книгата не е извршена механички, туку според обемот на
придонесот на одделните региони или земји, со цел да се
издвои и да се истакне највредното, а притоа да не се засегне достоинството и да се поттикне ривалитетот.
Претставувањето на одделните региони, земји и
творци со текст и илустрации е направено со веќе афирмираната дескриптивна и графичка вештина на авторот
М. Токарев. Изборот на вистинската мерка за обемот на
основниот текст, за периодот или за творецот претставува
важна карактеристика на оваа книга. Применетиот пристап во обработката на материјата, создава можност за нејзино лесно сваќање и меморирање, поради што и ова дело
на М. Токарев заслужува висока педагошка оценка.
Проф. Александар Никољски
Целокупната замисла на М. Токарев за ова издание поделено во три книги, го одразува авторовото
продлабочено истржување на оваа обемна материја
и сведочи за широкиот опфат на неговиот увид за состојбите во архитектурата на XX век. Самиот наслов
на вторава книга упатува на два нејзини значајни
аспекти. Првиот е широкиот географски опфат кој
практично го покрива, со различни степени на деталност, целиот свет. Вториот е во одредена смисла
двозначен, зошто во новите мајстори, покрај непосредните следбеници на „поборниците“ и мајсторите на „модерната“, тој ги вбројува - претставува
и најновите и актуелни имиња на светската архитектонска сцена. Со овој чин авторот се ослободува
од вообичаената инхибиција да не се пишува за архитектите кои штотуку се појавиле, туку да се чека
потребната „временска дистанца“ за да се одбележи
нивниот придонес.
Начинот на кој е обработена материјава сведочи
за научната акрибичност на авторот, педантност со
која се врши изборот на творците и нивните дела,
како и за прецизноста во описот на нивните особености. Ваквиот пристап додава еден вид енциклопедичност на книгава и ја прави предмет на интерес
не само за архитектите и студентите по архитектура, туку и за почитувачите на архитектонското творештво и за пошироката културна јавност воопшто.
Д-р проф. Влатко П. Коробар
65
MIHAIL TOKAREV
100 GODINI
MODERNA ARHITEKTURA
KNIGA VTORA
DOSTIGNUVAWATA NA ODDELNITE ZEMJI
I NOVITE MAJSTORI NA MODERNATA
SKOPJE 2005
Posebno izdanie
Special Edition
Izdava~: Avtorot
Published by: the Author
Recenzenti:
Aleksandar Nikoqski
Vlatko P. Korobar
Reviewers:
Aleksandar Nikoljski
Vlatko P. Korobar
Urednik i tehni~ki urednik:
Avtorot
Editor and Technical Editor:
The Author
Lektura:
Iskra Panovska-Dimkova
Proofreader:
Iskra Panovska-Dimkova
Prevod na angliski jazik:
Verica Spaseva
Translated into English by:
Verica Spaseva
Korektura:
Donka Tokareva i avtorot
Revisers:
Donka Tokareva and the Author
Skenirawe:
Andrej Tokarev
Scanning:
Andrej Tokarev
Obrabotka na prilozite:
Dizajn studio BAUHAUS,
Vladimir Deskov
Processing of photos and graphics:
Design Studio BAUHAUS,
Vladimir Deskov
Dizajn i layout:
Dizajn studio BAUHAUS,
Emilija Ta{kova i avtorot
Design and Layout
Design Studio BAUHAUS,
Emilija Ta{kova and the Author
Naslovna strana:
Dizajn studio BAUHAUS,
Dimitar Gligorov i avtorot
Cover Design
Design Studio BAUHAUS,
Dimitar Gligorov and the Author
Pe~at:
Data Pons
Print:
Data Pons
Tira`:
750 primeroci
Printing:
750 copies
Bilo kakvo razmno`uvawe na
ovaa kniga bez pismeno odobrenie
na avtorot se kaznuva spored
~l. 157 st. 1 od Kazneniot zakonik
na Republika Makedonija
Any kind of reproduction of this book
without author’s written permission is
punishable under Article 157, paragraph 1
from the Criminal Code of the Republic of
Macedonia
Na koricata: Majkl Hopkins. Sedi{teto na dr`avnite prihodi, Notingem (1992-95)
100
GODINI
MODERNA
ARHITEKTURA
*
ARHITEKTURATA NA
INDUSTRISKATA EPOHA
100
YEARS
OF MODERN
ARCHITECTURE
*
ARCHITECTURE OF
THE INDUSTRIAL EPOCH
Maksvel Fraj. Son~evata
ku}a, Hempstid (1936)
KNIGA VTORA
DOSTIGNUVAWATA NA ODDELNITE
ZEMJI I NOVITE MAJSTORI NA MODERNATA
MODERNATA ARHITEKTURA VO TRETA DIMENZIJA
Umetnosta treba da se stremi kon rasko{na skromnost
Klod Nikola Ledu
Arhitekturata poglednata niz prizmata na
umetnosta, obi~aite i zakonodavstvoto.1804
Golemiot proekt 100 godini moderna arhitektura niz tekst i sliki, avtorot Mihail Tokarev go prezentira vo tri celini (knigi) kako eden vid logi~en razvitok na negovata prethodna kniga Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek (Skopje,1999). Vo ovaa
nova trilogija, avtorot iznesuva edno impozantno kompleksno i pove}eslojno delo, koe sigurno
}e ima golemo zna~ewe za sfa}aweto na graditelskite procesi vo niza svetski sredini za
vreme na pove}edeceniskiot razvitok na arhitekturata na novoto vreme.
Prvata kniga Tokarev ja posvetuva na golemite dvi`ewa i majstorite na modernata,
vtorata ja naso~uva kon arhitekturata na oddelni zemji spored sopstven izbor, a tretata se
odnesuva na arhitekturata na HH vek na prostorot na nekoga{na Jugoslavija, prirodno so
poseben akcent na arhitekturata vo Makedonija do nejzinoto osamostojuvawe vo 1991 godina,
pa i deset godini potoa.
Bidej}i modernata arhitektura i nejzinata epoha gi razbi tradicionalnite podelbi na
izdvoeni i osameni sredini i bidej}i, na toj na~in, donese objektivna opasnost od edna golema
i globalna duhovna uravnilovka - spored na{eto dlaboko uveruvawe, edinstven lek i protiv
duhot na parohijata i protiv duhot na sevladeja~kiot globalen svet , bez identitet i bez
kulturni potpori (dve opasnosti koi ednakvo morame da gi razbereme i ednakvo da gi odbieme),
e vistinskoto znaewe i vistinskoto, kriti~ko razbirawe na realnite tradicii i dostreli
na modernata arhitektura.
Na takov na~in go razbirame i ovoj gigantski napor {to go vlo`uva Mihail Tokarev.
Odamna izminaa vremiwata na retkite seriozni knigi, analizi, tolkuvawa i vrednuvawa
na modernata arhitektura. Se se}avame na knigata na Zigfrid Gidion, koja relativno brgu se
pojavi i na ovie prostori, no podednakov, ako ne i pogolem interes predizvika sega ve}e
legendarniot Nikola Dobrovi} so nekolkute trajni knigi za sovremenata arhitektura, pri
{to prvata ja ima otpe~ateno celosno na svoj tro{ok, namesto za istite pari da si go kupi
stanot na ul. Stevan Sremac vo Belgrad. Se ~ini deka na ovie prostori sli~na sudbina imaat
i drugi samopregorni borci za zdrava kriti~ka misla i teorija na modernata arhitektura, a
me|u niv, verojatno, se vbrojuva i Mihail Tokarev.
Brojot na objavenite dela za modernata arhitektura denes e neizmerno zgolemen. Toa
trae ve}e tri decenii, a tie i ponatamu se pojavuvaat, raznovidni se, otkrivaat mnogu aspekti
za ~itawe i prepoznavawe na golemata istorija na arhitekturata na na{eto vreme, otkrivaat
idei, ku}i, iskustva, dostignuvawa, a ponekoga{i zabludi.
Ako kon toa se dodadat re~isi bezbrojnite monografski dela za arhitektite, a kon niv:
pregledite na modernoto gradewe spored vidot na programata, funkcijata i sodr`inata, spored profesionalnite dvi`ewa i spored zemjite, spored estetikata i graditelskiot jazik,
spored materijalite ili spored oblikovnite koncepti i konfiguracii; toga{ navistina }e
se najdeme vo eden lavirint, vo edna beskrajna materija i pred golema odgovornost za selekcija
i za postavuvawe opredelbi vo presret na taa vol{ebna riznica, odnosno }e se najdeme vo
~uvstvitelnoto podra~je na sintezata i mudrosta. Toa, verojatno, e i najgolemata vrednost i
najgolemiot predizvik na deloto {to se nao|a pred nas.
67
Tokarev pred sebe ima brojni svedo{tva za modernata arhitektura, {to sekako ne e mala
rabota nitu mal uspeh. Toj e {iroko informiran. Negovata bibliografija e impresivna,
bogata, razgraneta i vo eden golem panoptikum dava na uvid izvori, dela, avtori, zemji i dvi`ewa {to isto taka pretstavuva eden vid posebna karakteristika na arhitekturata na na{eto
vreme. Ovoj re~isi bo`estven mozaik na ku}i i idei za niv, tolku e otvoren i vo postojano
dvi`ewe, {to nas nî obzema radost {to mu pripa|ame na eden svet {to go gradi svetot, sekoj
na svoj na~in, spored svoite afiniteti i spored sopstvenoto ~uvstvo, znaewe i sistem na
vrednosti. Poglednato od toj aspekt, Tokarev na seto toa mu dava zna~aen prilog, edna golema
freska na modernata, hrabro opi{uvaj}i gi i dokumentiraj}i gi vol{epstvata koi se imaat
slu~eno za vreme na 100-te godini neimarstvo, pa i ne{to podolgo.
Mo`e da se ka`e deka vo knigite na Tokarev ima izvesna enciklopediska lapidarnost.
Verojatno deka vo toa se ~uvstvuva `elbata na eden u~itel po istorija na arhitekturata, na
svoite ~itateli /studenti vo racete da im dade eden instrumentarium, fakti, grafi~ki prilozi na ku}i, odnosno eden vid riznica od koja tie bi mo`ele da izvlekuvaat svoi zaklu~oci,
da gi izbiraat svoite pati{ta i sostavi, kako i da crpat bogatstva.
Onie tvorci na modernata, koi Pevzner gi ima nare~eno pioneri , a Dobrovi} pobornici , Tokarev isto taka gi naveduva, no poskrateno i pokoncizno, so relevantni podatoci i
izbalansirani primeri. Razmerot na tekstovite vo knigata e skladen i proporcionalen na
mestoto, ulogata i pridonesot na oddelnite tvorci ili na konkretnata nasoka so koja avtorot
se zanimava.
Sosema e prirodno {to arhitekturata od vtorata polovina na HH vek vo ova delo ima
posebno mesto. Krizata i nezadovolstvoto od dotoga{ na{iroko primenuvaniot graditelski
jazik, od koj re~isi celosno e otstraneta dlabokata socijalna i kulturna smisla, a vo prv
plan se staveni: graditelsko-komercijalnata produkcija, radikalniot pragmatizam, interesot
za masovno gradewe, pred sî na stanbeni naselbi vo vid na spalni i paviljoni vo zelenilo;
go dovedoa pod pra{awe celoto moderno dvi`ewe. Pri~inata za takvoto nezadovolstvo be{e
opravdana, no lekovite {to bea ponudeni se poka`aa kako mnogu evtini.
Se poka`a deka i radikalniot eklekticizam ne mo`e da ñ pomogne na neophodnata
golema transformacija, dodeka poserioznoto razbirawe na postmodernite poraki i barawa,
nekako be{e pridu{eno od neodmerenoto i lekomisleno potpirawe vrz istorijata i proverenite tradicionalni arhitektonski urneci.
Glasovite koi podlaboko i potemelno bi zboruvale za celinata na potrebnite promeni
vo arhitekturata, namesto samo za nejzinata kozmetika, bea retka pojava. ^arls Xenks, koj od
svoja strana odigra sjajna uloga vo raspravata so krutiot modernisti~ki {ematizam, vo definiraweto na postmodernata ne predlo`i mnogu pove}e od t.n. radikalen eklekticizam,
odnosno od t.n. dvojno kodirawe. Paralelno so toa, docnomodernizmot ja bara{e svojata pozicija, neokonstruktivizmot i dekonstruktivizmot si imaa nekakov svoj pat, a me|u seto toa,
na razli~ni strani se grade{e vo eden nov pole`eren neomodernizam, koj opstojuva i denes,
bez obyir na toa koj kako }e go nare~e. Golemite pobornici odamna si zaminaa!
Novite tehniki na crtawe i prezentirawe, pa i na izveduvawe so pomo{ na mo}nite kompjuterski ma{ini ovozmo`ija nekakva nova vizuelna sloboda, poigruvawe i sozdavawe skulpturi za koi nekoga{ ne mo`e{e nitu da se sonuva. Pluralizmot na idei i arhitektonski
re{enija stana prirodna pojava, taka {to treba da se potsetime na Kristijan Norberg [ulc,
koj svojata prekrasna kniga za Smislata vo zapadnata arhitektura (
) ja zavr{uva so pretska`uvawe za doa|aweto tokmu na edna takva arhitektura.
Sledej}i ja vistinskata slo`enost na nastanite vo poslednite 20-ina godini vo arhitekturata voop{to, i samiot kraj na ovaa prva kniga od trilogijata na Mihail Tokarev se
nao|a vo dilemi so koi sekoga{ neizbe`no se sre}avame koga graditelskite nastani, dela i
tvorci se mnogu blisku do nas, ili pak koga se kontradiktorni, ponekoga{ la`ni, ~estopati
68
ispolneti so neo~ekuvani presvrti ili so dela koi neretko ne mo`at lesno da se postavat na
nivnoto vistinsko mesto, bez predrasudi i bez pomodarstvo, koi nekako postojano go sledat
ovoj neimarski zanaet.
Se ~ini deka Tokarev kon krajot na svojata kniga se vra}a na nejziniot po~etok: arhitekturata da se poka`e vo seta svoja rasko{na pojava na golemata kulturna, prostorna i socijalna
programa na HH vek, no isto taka da uka`e na seta otvorenost na nejzinite mo`ni pati{ta,
kako i na neizvesnite zaklu~oci koi bi mo`ele da se donesat do kolku se raboti izbrzano i
nevnimatelno.
Koga ^arls Xenks ja pogrebuva{e modernata preku ona pro~ueno urivawe na stanbeniot
kompleks na arhitektot Minoru Jamasaki vo Sent Luis (juli 1972), ~ija smrt navodno be{e
posmrtna kambana i za celiot modernizam (a ne samo za negovite radikalni i kompletno
neuspe{ni masovno podigani klonirani hibridi), dve zna~ajni ne{ta ostanaa vo senka:
- Najprvo, toa be{e naglaseniot socijalen neuspeh na edna tipologija na domuvawe, posebno
vo SAD, iako stanbenite naselbi ne pominaa podobro nitu vo drugite zemji sî do denes,
{to zna~i deka na arhitekturata ne smee{e da ñ se pripi{e op{testven krah.
- Potoa, poznatoto sudewe na postmodernata, vo koe na nekoj na~in ima u~estvuvano i samiot Xenks, spored moe ubeduvawe ne be{e sudewe na samiot arhitektonski jazik i na brojnite
otkritija {to toj gi donese, tuku na negovata zloupotreba, neograni~enoto posegnuvawe po
istoriskite graditelski formuli, sudewe na nemaweto ~uvstvo za mera i za tvore~ko ~itawe
i tolkuvawe na samata postmoderna.
Problemot so site dieti , koi so pomal ili so pogolem uspeh na mnogumina im se prepi{uvaat/pripi{uvaat, pa i vo arhitekturata, e tokmu vo toa {to ne se menuva na~inot na `ivot
i ishrana, odnosno {to ne se svrtuvame kon su{tinata na debeleeweto, tuku sakame da gi
namalime kilogramite na brz i efikasen na~in, bez da se promenat bitnite pri~ini za
nivnoto zgolemuvawe i talo`ewe. Seto toa na nekoj na~in go vidovme i vo ramkite na arhitekturata od poslednite 15-ina godini, {to vo pogolema mera gi zafati i na{ite sredini, no
ovoj esej ne e posveten na toa. Ovie tematski pra{awa Mihail Tokarev gi postavuva na krajot
od svojata kniga, no odgovorot na niv navistina mora sekoj sam da si go dade. Vo ova ne{to
verojatno se sodr`i i najslo`enata zada~a na dene{nata arhitektura.
Verojatno nitu eden qubitel na sedmata umetnost go nema zaboraveno filmot Golemoto
) od italijanskiot re`iser Marko Ferero (roden vo 1928). So ovoj
lapawe (
film (snimen vo 1973) toj go predizvika celiot festival vo Kan, preku eden re{itelen napad, vo vid na otvorena kritika na radikalnoto potro{uva~ko op{testvo, poradi negoviot
(denes vidliv) samoubistven pohod kon golemoto lapawe. Vo ova remek-delo na naturalisti~kiot realizam, ~etvorica drugari ({to gi igraat M. Mastrojani, U. Towaci, F. Noare i M.
Pikoli) nekolkute dena na lov i izlet gi pominuvaat vo divja~ko jadewe i vo drugi oblici
na lakomo bolno gnetewe na hrana, pijalaci i na tela. Tie se odnesuvaat kako da nastapuva
krajot na svetot i kako ve}e navistina da ne postoi nitu eden sistem na vrednosti. Takvo isto
golemo lapawe , kako da ja ima zafateno i dene{nata arhitektura {to verojatno pretstavuva
golema opasnost i za nea i za nas samite.
Denes, navidum, kako da nema cvrsti, op{ti i stabilni principi, no toa voop{to ne zna~i,
osven za mediokritetnite arhitekti, deka voop{to nema principi. Izraznite mo`nosti na
graditelskiot jazik denes se beskrajni, no toa ne zna~i deka mo`e koj kako saka da udira po
ku}ite i po nivnite formi, odnosno ne zna~i deka arhitekturata pretstavuva opereta nameneta samo za novokomponiraniot bogata{ki sloj korisnici. Arhitekturata otsekoga{ pretstavuvala podra~je na zna~ewe i dostoinstvo, na odgovornost i humanisti~ka smisla. Zatoa
- arhitektite, za potrebite na klinikako ne mo`e da bide dobro do kolku
entite (koi mo`at da bidat
), ja pretvorat arhitekturata ednostavno vo
eden vid glamur, presti`, rivalstvo, vo ki~ i holivudsko-lasvegaska laga.
69
Brzite po/modni skokovi, baraweto {to e
a {to
, potskoknuvaweto od forma
na forma, od parodijata na francuskite budoari vo
arhitekturata, ve~noto koristewe na formuli i odnapred prifateni ubavi produktivni motivi /elementi, kako {to
se: tenkite stolbovi niz ~etiri kata izdvoeni od fasadata, ili mo}nite, ogromni nakloneti
natstre{nici nad pettiot ili nad desettiot kat vo vid na kapa, {apka, zavr{etok, znak, dekoracija, kapak, odnosno vo vid na izvik vidi me sega ili vo vid na prividenie, sekade i
sekoga{; nitu na arhitekturata nitu na nejzinite korisnici nema da im ja donesat tolku
posakuvanata sre}a, sli~no kako {to ne donesoa sre}a nitu istoricizmot, formalizmot,
tehnicizmot, kako i pro, pre i postmodernizmot.
Arhitekturata, voop{to, pretstavuva tolku seriozna ~ove~ka (poedine~na i op{testvena)
tvorba, {to vo nea ne mo`at da opstanat glumata i psevdoumetnosta. Toa e edna od najgolemite
pouki, {to gi imame dobieno pred sî od narodnata, vernakularna, tradicionalna arhitektura
bez arhitekti (spored B. Rudovski, no i spored Rajt, Le Korbizje, ^. Mur, T. Ando i mnogu
drugi tvorci).
Vo takva svetlina treba da se sogleda i ova delo na Mihail Tokarev, koe pretstavuva
presek, pogled i slika na arhitekturata za vreme na nejzinite mnogu va`ni posledni 100 godini.
Taa slika vo ova delo e pretstavena realno, bogato, re~isi rasko{no, pa i reljefno, nekako
vo tri dimenzii, a vo soglasnost so vistinskata sostojba i rezultatite na ovaa disciplina,
poglednata vo ramkite na eden intenziven istoriski, ekonomski, politi~ki i kulturen period,
period na razli~ni previrawa i mnogu neo~ekuvani transformacii. Vpro~em, od ovoj vid
kniga ni{to pove}e ne smee da se bara. ^itaweto i razbiraweto na knigite i nivnite vnatre{ni poraki, kako i na samata arhitektura, pretstavuvaat odgovorna i mnogu va`na individualna rabota.
Kako ja izvr{uvame taa rabota? - Lo{o, zatoa {to:
- I ponatamu arhitekturata ja u~ime, ja sfa}ame, ja ocenuvame i ja prodavame kako umetnost
na golemite yvezdi , a ne kako `ivotna ramka za milioni (i mnogu pove}e) nejzini korisnici,
odnosno gra|ani, za koi taa pretstavuva potreba i ramka, a ne nekakov luksuz.
- Ne gi prou~uvame nastanokot i logikata na duhot na arhitekturata i nejzinite oblici.
- Ne ja barame smislata na gradbata, tuku se zaveduvame so nejzinoto likovno dejstvo , koe
nitu go ima, nitu mo`e da go ima, do kolku nema zna~ewe, sodr`ina, poetika na `ivotot, pa i
nekoj vid ~ove~ki ideali, kako {to toa go pora~uva{e Valter Gropius u{te vo dale~nata
1922 godina.
Stanbenite naselbi sî u{te pretstavuvaat golem proizvoden pogon, a urbanizmot ne se
sfa}a kako izgradba na `ivotot, tuku kako izdavawe lokacii na odredeni sposobni investitori, koi na mnogu mesta se pojavija kako developeri . Takanare~enoto pravewe ku}i
nekako ostana nadvor od poleto na izgradba na kulturata i zaedni{tvoto, taka {to ona proza koe zboruva golemata Agnes Heler, sega stana demode. Arhitek~uenoto
turata denes se nao|a pred fantasti~ni mo`nosti, na koi ne im e mestoto ovde da se nabrojuvaat,
no nejzinite celi mora temelno i radikalno da se preispitaat.
Vo koe op{testvo? - Vo ova kakvo {to e, no ~itaj}i /pronao|aj}i gi vo nego tvore~kite i
graditelskite sili, a ne samo silite na potro{uva~kata, na marketingot, na golemite pari
i malite zadovolstva na u{te pomalite streme`i. Prirodno e deka arhitekturata sekoga{
}e bide onakva kakva {to e nejzinata graditelska zaednica, i deka arhitektite sekoga{ }e ja
imaat ulogata {to im ja dodeluva nivnoto vreme. Me|utoa, ovoj odnos ne e nitu slep, nitu
deterministi~ki, nitu apsoluten. Za sre}a vo taa drama na sekoja arhitektura, vo sekoe vreme
i sekoga{, se nao|aat lu|e, idei, grupi, vizii i arhitekti, koi umeat da ja otkrijat vnatre{nosta na ne{tata, odnosno da go poseduvaat prefinetiot oset za edna druga nepresu{na
graditelska alternativa, vo koja se sodr`i seta smisla na ovaa golema disciplina.
Taka nie gi sfa}ame knigite za modernata arhitektura, a me|u niv i ova delo na Mihail
70
Tokarev, koe sodr`i tekstovi i dokumenti za razmisluvawe, za upatuvawe, za veruvawe, no i
za somnevawe vo isto vreme. Nikoj ne gi poseduva apsolutnite vistini, ne postoi istorija na
arhitekturata vo vid na gotva~ so recepti za novi jadewa, {to bi pretstavuvalo sramna
uloga. Ne postoi nitu nasoka ili arhitektura koja bi bila za sekoga{ i za sekade. Nema nitu
~itawe na arhitekturata koe bi bilo edno edinstveno.
Zatoa nie ja pozdravuvame ovaa kniga na Mihail Tokarev, kako u{te edno lekovito pole
za pobogato, pootvoreno, posodr`ajno razbirawe na graditelskite periodi. Sî drugo ostanuva
na nas samite, a toa e najgolemoto iskustvo koe go prifa}ame zasekoga{.
Oktomvri, 2004
Ranko Radovi}
71
Socijalniot stav na {vedskite arhitekti se naglasuva i vo procesot na reurbanizacija na starite naselbi, pri {to se za~uvuva
graditelskoto nasledstvo. Takov e primerot
so reurbanizacijata na gradot Vesteras, spored proektite na arhitektot Erik Har
Har. Ovoj
avtor isto taka ima podignato i industriski
objekti i rabotni~ki naselbi so moderni re{enija, koi spored svojot duh se povrzani so
tradicijata. Takvata arhitektura ima naglaseno ~uvstvo za odnos me|u objektot i gradskiot organizam.
Najva`na uloga vo razvojot na {vedskata
moderna arhitektura me|u dvete svetski vojni imaat arhitektite: Almkvist, Asplund,
Sundal i Markelius.
Tvore{tvoto na Osvald Almkvist (18441950) e povrzano so industriski objekti, od
koi najmnogu se istaknuvaat: rabotni~kata
naselba na fabrikata za ~elik vo Domnarvet i objektite na tri elektri~ni centrali,
gradeni me|u 1921 i 1928 godina. Vo oblikuvaweto na ovie objekti avtorot celosno raskinuva so minatoto.
Sl.2a. Erik Gunar Asplund. [umsata kapela
na Ju`nite grobi{ta vo Stokholm (1918-20)
ERIK GUNAR ASPLUND
(1885-1940)
Erik Gunar Asplund e najzna~aen pretstavnik na modernata arhitektura vo [vedska i zna~aen pripadnik na skandinavskata
arhitektura. Toj `ivee relativno kratko, taka {to negovoto majstorsko tvore{tvo ostanuva nedovr{eno.
Asplund e roden vo Stokholm, kade {to
studira na Visokoto tehni~ko u~ili{te i na
Umetni~kata akademija. Studiite gi zavr{uva vo 1909 godina i vedna{ se nafa}a so proektirawe na stanbeni objekti. Vo 1913/14 godina toj patuva niz Grcija i Italija, so cel
podobro da se zapoznae so anti~kata arhitektura. Vlijanieto na anti~kata arhitektura
e mnogu prisutno vo ranoto tvore{tvo na Asplund, za potoa toj da iznajde na~in za nejzino
sovremeno intepretirawe.
18
Sl.3. Erik
Gunar Asplund.
Gradskata
biblioteka,
Stokholm
(1920-27).
Osnova na
prizemjeto i
izgled
Raniot tvore~ki period na Asplund se
razviva od 1914 do 1928 godina, koga uspeva
{vedskata arhitektura da ja promeni od tradicionalna vo moderna. Vo negovite prvi dela e prisuten eden strogo odreden red, po ugled na anti~kite primeri, {to mo`e da se
potvrdi niz nekolku zna~ajni dela.
Planovite i proektite za Ju`nite grobi{ta vo Stokholm, Asplund gi raboti vo sorabotka so arhitektot Sigurd Leverenc
Leverenc. Tamu, tie ja gradat t.n. {umska kapela (1918-20),
koja izgleda iskreno i privle~no so svojot
ednostaven i rusti~no tretiran klasicizam.
I pokraj skromnite dimenzii na enterierot,
toj izgleda monumentalno poradi odmerenata
proporcionalnost.
Kinoto Skandija vo Stokholm (1922-23),
po izgradbata predizvikuva voodu{evuvawe,
pred sî poradi pravoagolnata forma, bo~no
postavenite balkoni i re~isi celosnoto ot-
sustvo na dekoracija. Estetskoto dejstvo na
ovoj objekt e postignato so ramnote`ata na
vertikalnite i horizontalnite potezi.
Gradskata biblioteka vo Stokholm
(1920-27) ima simetri~no re{enie, so golema
cilindri~na ~italnica, koja e zaobikolena
so pravoagolnite kubusi na ostanatite prostorii. Celiot objekt e zasnovan vrz klasi~nata ednostavnost i strogost, koja odgovara
na toga{noto vreme. Nabrzo, vo sledniot period, Asplund pronao|a novi pati{ta vo razvojot na arhitekturata.
So re{enieto na planot i objektite za
Stokholmskata izlo`ba (1930), Asplund se
prika`uva kako napreden moderen arhitekt.
Toj uspeva da napravi `ivopisna kompozicija
postavena po dol`inata na ezerskiot breg,
sostavena od nekolku objekti, me|u koi dominiraat zgradata na restoranot i kulata na
pe~atot. Vlezniot trem na izlo`bata i denes
izgleda moderno so ~eli~nite stolbovi i jakata pokrivna plo~a, pri {to kompozicijata
e dopolneta so znamiwa. Zgradata na restoranot se odlikuva so ekspresionisti~ka upotreba na ~elik i staklo, taka {to se sozdava
naglasena arhitektonska lesnotija. Toa e
postignato so vitite stolbovi, golemite
stakleni povr{ini i istaknatite {areni
natstre{nici.
Bakteriolo{kiot zavod vo Stokholm
(1933-37), so svoite objekti, za toa vreme
pretstavuva golem zafat, kade {to se pravi
re{itelen ~ekor napred kon modernata arhitektura. Me|utoa, Asplund ne mu veruva
slepo na internacionalniot stil, tuku nego
go prisposobuva za doma{ni potrebi. Na takov na~in, toj ja postavuva osnovata za sozdavawe na skandinavska moderna arhitektura
so regionalni karakteristiki.
Upravnata zgrada i bibliotekata vo sostav na Bakteriolo{kiot zavod, ve}e poseduvaat elementi na koi se ~ita avtorskiot rakopis na Asplund. Nekoi mislat deka toj objekt ne e dovolno „moderen“, no avtorot tokmu
toa sakal da go postigne. Kaj laboratoriskite zgradi se manifestira negovata ume{nost
so ednostavni sredstva da postigne originalnost, izbegnuvaj}i ja bezli~nosta na ortodoksniot funkcionalizam i pravej}i moderna
likovna kompozicija.
Sl.5. Erik Gunar Asplund. Upravnata zgrada i bibliotekata
na Bakteriolo{kiot zavod, Stokholm (1933-37)
Sl.4. Erik Gunar Asplund. Vlezniot trem
na Stokholmskata izlo‘ba (1930)
Sl.6. Erik Gunar Asplund. Sudot vo Geteborg (1934-37). Osnova i izgled
Adaptacijata i dogradbata na Sudot
(Gradskiot sovet, 1934-37) vo Geteborg pretstavuvaat remek-delo vo sozdavaweto edinstvo me|u starata i novata arhitektura. Primenetata metodologija za postignuvawe na
harmonisko edinstvo na staroto i novoto i
denes pretstavuva {kolski primer, pri {to
novoto e vidlivo na prv pogled. Pokraj primenetata stakleno-~eli~na konstrukcija, atriumot na objektot e zbogaten so skulptura
i izgleda sosema moderno. So upotrebata na
novi konstruktivni i funkcionalni re{enija i vo osnovata na objektot e vidliv re{itelniot ~ekor kon modernoto. Na masivnite ortogonalni stari yidni potezi, Asplund pravi kontrast so pomo{ na tenki krivoliniski (organski) yidni linii.
Vald-krematoriumot na Ju`nite grobi{ta vo Stokholm (1935-40), pretstavuva remek-delo na vkupnoto tvore{tvo na Asplund.
Ansamblot e sostaven od tri kapeli, krematorium i kolumbarium. Glaven predizvik za
Asplund e da se sozdade umetni~ki obliku-
Sl.7. Erik Gunar Asplund. Vald krematoriumot na Ju`nite grobi{ta,
Stokholm (1935-40)
vana okolina, vo koja ve}e postoela dlaboka
jama sozdadena od eksploatacija na ~akal.
Ovaa jama Asplund ja pretvora vo ribnik, na
~ija vodena povr{ina se ogleda nezavisno
postaveniot golem krst, kako simbol na hristijanstvoto. Objektite gi rasporeduva skalesto po naklonot na terenot, pri {to najvisoko e postaven krematoriumot.
Glavniot vlez vo ansamblot e napraven
vo vid na golem trem so mno`estvo stolbovi
oblo`eni so mazen mermer. Na takov na~in,
so ramnote`a na vertikali i horizontali,
avtorot postignuva spokojstvo, koe e neophodno za ovoj vid objekti. Celiot ansambl poka`uva eden majstorski pristap vo povrzuvaweto na klasi~noto i modernoto sfa}awe
na graditelstvoto. So takviot tvore~ki dostrel, podocna mo`e da se sporedi samo proektot na grupata TAS (na ~elo so Gropius)
za ambasadata na SAD vo Atina, kako i nekoi
dela na Filip Xonson.*1
Vo vtorata polovina na XX vek, vo vremeto na t.n. postmoderna arhitektura, koga
se baraat novi pati{ta vo arhitektonskoto
tvore{tvo, deloto na Asplund dobiva novo
zna~ewe. Toa e osobeno ceneto kaj arhitektite, koi se borat protiv bezli~nosta na internacionalniot stil i se stremat kon sozdavawe osoben izraz na arhitekturata na pragot na XXI vek. So svoeto tvore{tvo, Asplund pedago{ki vlijae vrz svoite pomladi
sorabotnici, me|u koi najmnogu se istaknuva
danskiot arhitekt Arne Jakobsen.
Sl.8. Sven Markelius. Koncertnata zgrada, Helsingborg (1932). Osnova i izgled
Eskil Sundal e voda~ na grupata arhitekti koi go zastapuvaat purizmot so naglaseni socijalni i moralni aspekti. Na toj na~in, vo 30-tite godini, [vedska stanuva primerna zemja na modernata arhitektura, pred
sî poradi svojata socijalna programa. Ovie
tendencii se jasno vidlivi na objektot na
@enskoto sredno u~ili{te vo Stokholm
(1932-36) od Nils Arbom i Helge Cimdal
Cimdal.
Vo 30-tite godini, zasileno vlijanie vrz
{vedskite arhitekti vr{i deloto na Le Korbizje. Toa e najvidlivo vo tvore{tvoto na
Sven Markelius (1889-1972), ~ii najpoznati
dela se: Koncertnata zgrada vo Helsingborg
(1932) i stanbenite zgradi vo Stokholm
(1935).
Sigurd Leverenc (1885-1975) ima avtorski rakopis, koj najmnogu doa|a do izraz kaj
slednive objekti:
- teatarot vo Malme (1936-43), koj ima
originalna osnova, a goleminata na auditoriumot mo`e da se menuva, zavisno
od brojot na gleda~ite,
- crkvata Bjorkhagen vo Skarpnek kaj
Stokholm (1960), koja poka`uva besprekornost na avtorskiot pristap, sozdaden niz postojano usovr{uvawe. Na objektot se istaknuvaat kubisti~kite volumeni na ras~lenetata horizontala,
~ija fasada e oblo`ena so tula.
Sl.9. Sigurd Leverenc. Teatarot vo Malme (1936-43).
Osnovi (tri varijanti) i izgled
19
Sl.27a. Kaija i Heiki Siren. Kapelata vo Otaniemi
kaj Helsinki (1957). Vnatre{nost
Sl.26. Viljo Revel. Gradskiot sovet, Toronto, Kanada
(1958). Osnova i izgled
- Jorma Jervi so gimnazijata vo Helsinki
(1955), ~ij kroven konstruktiven sostav e vidliv vo enterierot na auditoriumot, i
- Kaija (1920-) i Heiki Siren (1918-) so kapelata na Visokoto tehni~ko u~ili{te vo
Otaniemi kaj Helsinki (1957), so ramen staklen yid niz koj se gleda krstot postaven pred
bliskata {uma.
Mo`e da se zaklu~i deka finskata arhitektura e zbogatena so prifatenite demokratski idei i humanisti~ki postavki, {to
Sl.27. Jorma Jervi. Gimnazijata vo Helsinki (1955).
Vnatre{nost
24
zaedno so kreativnoto prisposobuvawe kon
ambientot, ñ pomaga od krajot na pedesettite
godini da zazeme edno od vode~kite mesta vo
razvojot na modernata arhitektura.
Toga{, preku delata na Reima Pietile
(1923-93) se sproveduva idejata za tretirawe
na arhitekturata kako skulptura, so regionalni elementi vo oblikuvaweto. Takov e negoviot Finski paviljon za Svetskata izlo`ba vo Brisel (1958), izgraden od monta`ni
drveni panelni elementi vrz lesna ~eli~na
konstrukcija. Stepenestata ras~lenetost na
fasadnite yidovi pominuva i vo krovnite
partii, so {to se dobiva neophodno bazilikalno osvetluvawe na izlo`beniot prostor.
Vo 60-tite godini, vo finskata arhitektura se gradat objekti so bogato plasti~no
Sl.28. Pietile i Patelainen. Crkvata vo
Tampere (1966). Osnova i izgled
oblikuvawe, no sepak so jasna funkcionalna
zamisla. Najpoznati arhitekti od toj period
se Reima Pietile i R. Patelainen
Patelainen, ~ii najzna~ajni dela se:
- crkvata vo Tampere (1966), koja ima romboidna osnova, oformena od konkavni
elementi so naglaseni vertikalni procepi i so svetli fasadni povr{ini bez
kakva bilo dekoracija,
- stanbeniot ansambl vo Tapiola (1969),
so reljefni formi, sozdadeni so pomo{
na iskr{ena osnova i promenliva katnost, ~ii balkoni se oformeni od prirodno drvo.
Bra}ata Timo i Tuomo Suomalainen vo
1961 godina pobeduvaat na konkurs za izgradba na crkvata na plo{tadot Taivalahti vo
Helsinki. Nivnata neobi~na ideja za potkupolen prostor vkopan vo karpestiot teren,
predizvikuva nedorazbirawe me|u investitorite, taka {to proektot e realiziran duri
vo 1968/69 godina so izvesni izmeni, pri {to
e izostavena i kulata kambanarija. Kupolata
e napravena od stotina monta`ni gredi, koi
se spojuvaat vo centralen prsten {to go dr`i
„nebesniot“ disk. Me|u gredite probiva silno zenitalno osvetlenie vo vnatre{nosta na
crkvata, koja e oblikuvana so prirodnata
struktura na karpite i so kr{eniot kamen.
Vo tekot na 60-tite godini, vo finskata
arhitektura se vodi rasprava me|u sledbenicite na Alvar Alto, Reima Pietile i pomladite arhitekti, koi imaat studirano kaj
Sl.29.Timo i Tuomo Suomalainen. Crkvata na plo{tadot
Taivalahti, Helsinki (1968-69). Izgled i vnatre{nost
Sl.30. Mati Mekinen i Karina Lefstrem. Administrativniot i proizvodniot objekt na kompanijata za mleko
Valio, Helsinki (1979)
Blomstet, na relacijata me|u neformalnata
i konstruktivnata umetnost. Nezavisno od
toa, vo 70-tite godini se pojavuva eden vid
konstruktivizam, kako glaven pravec vo finskata arhitektura, ~ija cel e da sozdade edna
anonimna i fleksibilna arhitektura. Od nea
se o~ekuva da gi razre{i prisutnite socijalni problemi, koi bea zgolemeni so urbanizacijata vo 60-tite godini.
Toga{ se nudi edna arhitektonska estetika zasnovana na ubavinata na konstrukcijata i materijalite, na harmoniskoto proporcionirawe, kako i na gri`livo re{enite detali. Na takov na~in se napraveni samo nekolku proekti za industriski objekti, kako
{to e sistemot Modular (1970-74) na Kristijan Gulihsen i Juhani Palasma
Palasma. Poradi toa,
ovaa nasoka ne mo`e da izvr{i vlijanie vrz
grade`nata industrija, koja e povrzana so
sopstveniot grub sistem na prefabrikacija.
Kako oddelni uspe{ni primeri na ovoj
konstruktivizam mo`e da se navedat nekolku
industriski objekti, kako {to e fabrikata
Marimeko (1972) na Erki Kairamo i Reijo
Lahtinen
Lahtinen. Odbivaweto da se prifati prefabriciranata izgradba se dol`i pred sî na nejzinata nesoodvetnost so finskata arhitektonska tradicija.
Postmodernizmot pottiknuva nova arhitektonska debata vo Finska, {to ima vlijanie i vo arhitektonskata praktika. Postmoderniot istoricizam i individualnite eksperimenti so formite pridonesuvaat da se
nadmine prozai~nosta i tehnolo{kata priroda na modernizmot. Toa se pravi so pomo{
na delumno navra}awe kon ra~noto proizvodstvo i kon upotrebata na raznovidni materijali i formi. Karakteristi~ni primeri
na takviot „omeknat modernizam“ pretstavuvaat crkvite na Juha Leiviske
Leiviske.
Od druga strana, zna~ajni primeri za
primena na sovremenata tehnologija pretstavuvaat:
- centarot za obuka na metalskite rabotnici vo Teisko (1976) od Peka Helin i
Tuomo Sitonen
Sitonen, kako i
- administrativniot objekt na kompanijata za mleko Valio vo Helsinki (1979)
od Mati Mekinen i Karina Lefstrem
Lefstrem.*4
Samosvojstveniot razvoj na finskata arhitektura prodol`uva i vo sledniot period,
pri {to nejziniot poseben identitet ima koreni vo avtohtoniot op{testven i kulturen
razvoj so neguvawe na osobeno ~uvstvo kon
okolinata. I pokraj prisutnite zaedni~ki
karakteristiki na finskata moderna, vo vtorata polovina na HH vek bi mo`ele da se izdiferenciraat dve nasoki so prepoznatlivi
karakteristiki.
Osobeno vnimanie zaslu`uva helsin{kata {kola, koja e jasno povrzana so delata na:
Le Korbizje, Alto, Leverenc i Ivan Leonidov. Nejzinite pripadnici gi cenat, pa duri
i gi prifa}aat urnecite na navedenite majstori, no sekoga{ kriti~ki gi odbiraat najdobrite, pri {to pravat svoja interpretacija
vo duhot na aktuelniot moment.
Sl.31. Juha Leiviske. Crkvata Meniste,
Kuopio (1986-92)
Od druga strana, {kolata od Oulu ima za
cel da napravi simbioza na nacionalniot arhitektonski romantizam i regionalniot pejza`. Taa nasoka poteknuva od delata na Reima
Pietile, koj, inspiriran od Rudolf [tajner,
nastojuva da ja povrze tradicijata na klasi~niot funkcionalizam so formite na prirodata. Negoviot u~enik Lauri Louskari odi
u{te podaleku, pri {to na uverliv na~in ja
obedinuva svojata organska arhitektura so
tradicionalniot klasicizam i regionalnata
drvena industrija, so istovremeno vklopuvawe vo pejza`ot.
Juha Leiviske (1936-) se nao|a pod vlijanie na geometriskite formi na grupata De
Stajl, za kon krajot na HH vek da ja obedini
vitalnosta na finskata arhitektura so sî
u{te otvorenite perspektivi na modernata.
Negov prv zna~aen proekt pretstavuva crkvata Sv. Tomas vo Oslo (1970-75), a potoa se istaknuva so razli~ni objekti, me|u koi e i Ambasadata na Germanija vo Helsinki (1986-93).
Vo crkvata Meniste na parohiskiot centar vo Kuopio, Finska (1986-92), najva`en
element na kompozicijata pretstavuva dnevnoto svetlo, ~ii indirektni refleksii dostignuvaat maksimum za vreme na bogoslu`bata. Potpiraj}i se na deloto na Alto, De Stajl
i na Blomstet, Juha Leiviske formira prostorno stabilen organizam, vo vid na simbioza
me|u postojnata okolina i noviot objekt.
Kari Niskasari i Jorma Ehman kaj kulata za nabquduvawe vo Oulu (1989) pravat oblikovna sinteza na Altoviot bel period so
tradicionalniot prostoren red.
Guliksen (1932-), Kairamo (1936-) i Vormala (1942-) vo 1973 godina formiraat zaedni~ka firma, no i ponatamu eden od niv se
javuva kako nositel na odreden proekt, pri
{to naj~esto se pojavuva imeto na Kairamo.
Centarot Itekeskus kaj Helsinki (1987)
e napraven so ambicija da go za`ivee monotoniot pejza` na predgradieto. Iako e smesten me|u avtopat i linija na metro, avtorite
uspevaat da sozdadat centar {to go zaslu`uva
svoeto ime. Negov glaven beleg pretstavuva
administrativnata kula, koja so svojata transparentnost no}no vreme nalikuva na svetilnik. Ostanatite objekti vo centarot imaat
otvoreni fasadi so vidliva metalna struktura i paneli od tula.
Dogradbata na stokovnata ku}a Stokmen
vo Helsinki (1989), so nadol`nata fasada od
kristalna staklena tula, pretstavuva pandan
na stariot del od objektot napraven od masiven yid od tula. Na potesnata strana, dogradbata kontaktira so stara stokovna ku}a napravena vo neorenesansen stil. Dopirot so
nea avtorite go pravat so naglasen modernizam, upotrebuvaj}i go motivot na El Lisicki
za govornicata na Lenin.
Dvoku}ata vo Espo kaj Helsinki (1990)
pretstavuva kubi~na struktura koja li~i kako da e napravena za nekoja son~eva riviera,
25
Sl.40. Arne Jakobsen. Gradskiot sovet, Majnc,
Germanija (1970-73)
Sl.41. Jern Utzon. Ku}ata Utzon, Helebek (1952).
Osnova i izgled
28
Sl.42. Jern Utzon. Operata vo Sidnej (1957-73). Izgled i vnatre{nost
na Mis van der Roe, za na krajot da pristignat
i vlijanijata od japonskata arhitektura. Site
tie vlijanija danskite arhitekti gi pretopuvaat za doma{ni potrebi i gi soedinuvaat
so svojata tradicija.
JERN UTZON (roden 1918) spa|a vo grupata pomladi danski arhitekti, koi so svojata metodologija na rabota se istaknuvaat i
vo stranstvo. Negovata originalna arhitektura polna so fantazija se gleda kaj:
- ku}ata Utzon vo Helebek (1952), koja
ima kompozicija so edna jaka geometriska prizemna horizontala, ~ij yid orientiran kon elovata {uma e napraven
od fugirana tula, a yidot kon ubavite
vizuri ima stakleno-~eli~na struktura; i
- ku}ata-vila vo Holte (1953), koja e inspirirana od japonskiot na~in na gradewe i ureduvawe na neposrednata okolina.
Umetni~kata i visokozanaet~iska primena na tulata, Utzon ja potvrduva so gradeweto celi stanbeni naselbi, kade {to ekspresionisti~kata struktura na individualnite ku}i e postavena vo priroden ambient,
kakvi {to se stanbenite naselbi vo Helsingor (1958-60) i vo Fredenborg (1962-63).
Operata vo Sidnej (1957-73) e izgradena
glavno spored konkursniot proekt na Utzon.
Sl.42a. Jern Utzon. Crkvata Bagsvaert,
Kopenhagen (1969-76). Presek i izgled
koja u~ilnica ima svoj dvor, dodeka administrativnite i kabinetskite prostorii se smesteni vo poseben trakt so
P+1 nivo kon ulicata;
- administrativnata zgrada Jespersen
(1955), koja e napravena spored principite na Mis van der Roe za arhitektura
„od koski i ko`a“. Sli~no na nea e koncipirana i zgradata na avionskata kompanija SAS vo Kopenhagen (1959).
Aktivnosta na Jakobsen prodol`uva i
ponatamu, pri {to toj se istaknuva i so svoite realizacii vo stranstvo, gradej}i objekti
vo kontekst na sredinata, kako {to se:
- Ambasadata na Danska vo London, so ritam
inspiriran od okolnata stara arhitektura,
no so prenaglasen volumen, koj vo izvesna mera e olesnet so povlekuvaweto na gornite katovi zad uli~niot front;
- Gradskiot sovet vo Majnc (1970-73), Germanija, koj e smesten pokraj rekata Rajna i e oblikuvan so nova struktura, inspirirana od
strukturata na bliskite gotski objekti.
Po Vtorata svetska vojna, kako {to poka`uva i tvore{tvoto na Jakobsen, proektantite se pod vlijanie na arhitekturata od
SAD i toa najprvin na onaa od Rajt, a potoa
Sl.43. Vilhelm Volert i Jergen Bo. Muzejot
Lujzijana kaj Kopenhagen (1958)
Vrz prostranoto ve{ta~ko plato, pokraj
morskiot breg umetni~ki se rasporedeni armiranobetonski lu{pi visoki do 60 m, pod
koi se smesteni: sali, foajea i edna golema
sala za 2.700 gleda~i.
Svojata majstorska postapka za umetni~ki spoj na funkcijata, konstrukcijata i oblikot vo soglasnost so okolinata i tradicijata na regionot, Jern Utzon ja poka`uva so
podigaweto na crkvata Bagsvaert vo Kopenhagen (1969-76). Nejziniot volumen koj skalesto se spu{ta kon plo{tadot e sozdaden so
pomo{ na armiranobetonska konstrukcija i
lesni monta`ni fasadni elementi so srebrenikava boja. Toa ovozmo`uva vnatre{nosta
na objektot da bide oblikuvana so izvitkani
tavani niz koi prodira bazilikalno indirektno svetlo, so {to se sozdava nedofatliva
i spokojna slikovitost.
Me|unarodnata reputacija na Jern Utzon
se potvrduva i so podigaweto na zgradata za
Nacionalnoto sobranie na Kuvajt (1971-83),
vo ~ie oblikuvawe se primeneti elementi na
regionalnata arhitektura.
Vo Danska i ponatamu ne se tolku va`ni
individualnite ostvaruvawa, tuku golemo zna~ewe ima visokoto prose~no nivo na svesno
odmerenite i zanaet~iski sovr{eno izvede-
nite objekti. Kon krajot na 50-tite godini, se
javuvaat izvesni kolebawa za ponatamo{niot
razvoj na arhitekturata so kratkotrajno svrtuvawe kon minatoto. Toa e vidlivo kaj klasicisti~kata arhitektura na Gradskiot sovet
vo Kastrup (1957-60) od Haldor Gunlegson i
Jern Nilsen
Nilsen. Od druga strana, Vilhelm Volert
i Jergen Bo
Bo, so muzejot Luizijana kaj Kopenhagen (1958), sozdavaat edna prekrasna ramka
za eksponatite na sovremenata umetnost.
Vo tekot na 60-tite godini, kako rezultat na stopanskiot napredok, grade`ni{tvoto vo Danska silno se razviva, so {iroka primena na prefabricirana izgradba. Stanovite
vo kolektivnite zgradi dobivaat pogolema
povr{ina, kako {to e slu~ajot so naselbata
Heje Gladsakse kaj Kopenhagen (1960-64), koja
e celosno podignata so prefabrikacija. Toga{ zapo~nuva da se koristi i konceptot na
otvorena arhitektura, {to ovozmo`uva
golem stepen na fleksibilnost, osobeno kaj
op{testvenite objekti, kako {to se:
- Univerzitetot vo Odenze (1966-76) od
grupa avtori,
Sl.44. Hans Dising i Oto Vajtling. Umetni~kiot ansambl na Severna Rajna
Vestfalija, Diseldorf (1976-86)
- bolnicata vo Herlev (1960-76), isto taka od grupa avtori, kako i
- u~ili{tata vo: Riskov, Skanderborg i
Viborg (1968-74) od Knud Fris i Elmar
Moltke.
Naskoro vo Danska se javuva ostra reakcija protiv enormniot razvoj na stanbenata
arhitektura, a se pretpo~itaat pomalite stanovi so pogolema gustina i so pomala viso~ina, kade {to postojat popovolni mo`nosti
za zaedni~ki `ivot. Takov e primerot so
stanbenata naselba Galgebaken vo Herstederne (1969-74), sozdadena od po{irok avtorski tim.
Vo 70-tite godini, kulturnata klima i
ekonomskata stabilnost na Danska pridonesuvaat da se zgolemi interesot za kulturnoistoriskoto nasledstvo, taka {to se konzerviraat i se revitaliziraat golem broj stari
vredni objekti. Sepak, toa ne go popre~uva
razvojot na administrativno-upravnite objekti i objektite za op{testven standard, so
{to danskata arhitektura postignuva uspeh
i vo stranstvo.
Sl.45. Hening Larsen. Univerzitetot Trondhajm, Norve{ka
(1975-78, 1990-93). Izgled i vnatre{nost
29
Sl.46. Knud Fris i Elmar Moltke. Turisti~kata naselba Ebeltoft (1987-88)
Hans Dising i Oto Vajtling vo 1975 godina go prezemaat ateljeto na Arne Jakobsen
i vo slednata godina go dobivaat konkursot
za umetni~kiot ansambl na Severna Rajna
Vestfalija vo Diseldorf (1976-86), na koj
ima u~estvuvano i Xejms Stirling. Ovoj muzejski objekt spa|a me|u najdobrite evropski
primeri za toa vreme, koj poka`uva deka varijantite na ve}e klasi~nata moderna sî u{te ne se izbri{ani.
Hening Larsen vo 1972 godina pobeduva
na konkursot za univerzitetot Trondhajm vo
Norve{ka, ~ie planirawe i izgradba }e se
odviva niz dve fazi (1975-78, 1990-93). Koncepcijata na ovoj ansambl se bazira na postavkite deka univerzitetot pretstavuva promenliv organizam {to postojano treba da se
prisposobuva na novite potrebi. Celiot ansambl, so oddelnite objekti vo nego, formira
ulici pokrieni so staklo, ~ija klima mo`e
da se kontrolira. Na takov na~in, ovoj zafat
pravi logi~na vrska me|u nasledenata gradska struktura i prirodnata okolina.
Vo poslednite decenii na XX vek rasko{niot talent na Hening Larsen sî pove}e
doa|a do izraz, taka {to toj pobeduva na nekolku zna~ajni me|unarodni konkursi. Spored negovi proekti se izgradeni: Ministerstvoto za nadvore{ni raboti vo Rijad, Saudiska Arabija (1979-84), i Operskata ku}a vo
Kopenhagen, koja vedna{ po sve~enoto otvorawe vo po~etokot na 2005 godina e proglasena „nov nacionalen spomenik“.
Arhitektonskata klima za gradewe na
objekti so ednostavni formi koi se vklopuvaat vo urbanata ili vo prirodnata sredina,
prodol`uva i vo 80-tite godini. Soodveten
primer za toa pretstavuva turisti~kata naselba Ebeltoft (1987-88) od Knud Fris i
Elmar Moltke
Moltke, koi vo sozdavaweto na arhitektonskiot izraz go upotrebuvaat tradicionalnoto drvo so `ivopisen kolorit.
Odr`uvaweto na izlo`bata na danskoto
graditelstvo vo Odenze (1989) poka`uva deka
mladata generacija arhitekti e zafatena so
zapadniot bran na postmodernata arhitektura. Iako upotrebata na elementite na t.n.
haj-teh arhitektura se javuva kako nezaobi30
Sl.47. [mit, Hamer i Lasen. Novata kralska
biblioteka, Kopenhagen (1995-99). Osnova i izgled
Sl.48. [mit, Hamer i Lasen. Sedi{teto na Nikredit, Kopenhagen (1998-2001)
kolen fakt, sepak evidentno e deka takvite
tendencii vo Danska dobivaat poumerena varijanta. Za toa svedo~i administrativno-upravniot objekt Kas Stalbig vo Pandrup
(1989) od Arne Kjaer i Klaus Kristensen
Kristensen.*6
Vo poslednata decenija na HH vek, glavniot grad Kopenhagen e zafaten so golema urbana obnova vo krajbre`niot pojas, kade {to
se gradi na mestoto na dotoga{nite supstandardni objekti. Toga{ zapo~nuva javen arhitektonski natprevar, {to dobiva silen zamav, a vo koj najgolem uspeh postignuva grupata [mit, Hamer i Lasen
Lasen. Spored nivnite
konkursni trudovi se gradat:
- novata Kralska biblioteka (1995-99),
vo vid na kubi~na transparentna dogradba na postariot objekt,
- sedi{teto na NNC (1999), vo vid na lesen kompakten kubus so golem centralen pove}ekaten hol, i
- sedi{teto na Nikredit (1998-2001) so
visoko tehnologizirana struktura,
sli~na na onaa {to vo toa vreme ja pravi @an Nuvel vo Francija.
*6 Poop{irno vo: Amsoneit, Wolfgang. Contemporary
European Architects I, str.52-56
Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v., VIA,
tom 11, str.282-303
Dictionary of 20th–Century Architecture
Faber, Tobias. Neue Dänicshe Architecture
Novite tendencii vo holandskata arhitektura zapo~nuvaat so deloto na Hendrik
Berlah (1856-1934) vo po~etokot na HH vek,
za {to svedo~i negovata zgrada za berzata vo
Amsterdam (1903). Poradi golemoto zna~ewe,
deloto na Berlah e posebno razgledano vo
ramkite na prvata kniga od ovaa materija. No
u{te pred Berlah, arhitektot Petrus J. H.
Kujpers go odbele`uva krajot na eklekticizmot, a osobeno krajot na neogotikata. I dvajcata avtori ja poddr`uvaat arhitekturata
koja se navra}a na zanaet~iskata ve{tina.
Petrus J. H. Kujpers (1827-1921), preku
naglaseno simetri~nite objekti, nudi edna
`ivopisna arhitektura, koja se nao|a na granicata me|u neogotikata i ranata moderna.
Vo oblikuvaweto na objektite, toj primenuva
ekspresionisti~ki elementi i se zalaga za iskreno prika`uvawe na materijalot, {to vr{i vlijanie i na idnata amsterdamska {kola.
Od po~etokot na HH vek mo`e da se zboruva za Berlahova arhitektonska {kola, koja
svoevremeno ~estopati e narekuvana amsterdamska {kola. Blagodarenie na nea, holandskata arhitektura trgnuva po eden specifi~en pat so prostudirani proekti i realizacii. Vo niv e zastapena majstorska upotreba
na tulata, kako primaren grade`en materijal, i logi~nata konstrukcija koja proizleguva od nea.
Ve}e okolu 1910 godina, zapo~nuva edno
sosema sprotivno dvi`ewe na ~elo so Mi{el
de Klerk (1884-1923). Ovaa t.n. nova amster-
damska {kola vo princip, e protiv ideite
na Berlah, bidej}i za najvisoka cel go smeta
individualnoto umetni~ko oblikuvawe. Poradi toa, ~estopati e zapostavena logi~nata
upotreba na materijalot i konstrukcijata.
Ovoj period trae od 1912 do 1922 godina i se
odlikuva so eden vid ekspresionizam, sli~en
na onoj {to vo toa vreme se razviva vo germanskata arhitektura.
Novata amsterdamska {kola predizvikuva interes i nadvor od Holandija, osobeno
so nejziniot stil na gradewe stanbeni objekti vo predgradijata na Amsterdam. Obrnuvaj}i mu pregolemo vnimanie na oblikuvaweto,
ovaa {kola go zapostavuva re{avaweto na
vistinskite stanbeni problemi vo modernoto domuvawe, proizlezeni od potrebite na
po{irokite socijalni sloevi. Novite stanbeni zgradi vo ju`en Amsterdam (1921-22) se
pod celosno vlijanie na ovaa romanti~arska
{kola na ~elo so Mi{el de Klerk. Duri i
samiot Berlah ne mo`e sosema da se oslobodi
od nejzinoto sugestivno vlijanie.
So formiraweto na grupata De Stajl vo
1917 godina, se pojavuva nova tendencija vo
holandskata arhitektura, koja istovremeno
se sprotivstavuva na Berlahoviot objektivizam i na romanti~niot ekspresionizam na
Mi{el de Klerk. Na toj na~in, romantizmot
vo holandskata arhitektura e definitivno
pobeden. Najzna~ajni arhitekti na grupata De
Stajl se: Piter Aud
Aud, Robert vanÄt Hof
Hof, Herit Tomas Ritveld i drugi. Po raskinot so
Sl.49. Nova amsterdamska {kola. Administrativnoto sedi{te na {est brodski kompanii
vo ju`en Amsterdam (1921-23). Izgled i vnatre{nost
Sl.50. Dejker i Bajvut. U~ili{teto
na otvoreno, Amsterdam (1928-32).
Osnova i izgled
II.. HOLANDIJA
voda~ot na grupata, Van Duzburg, Piter Aud
trgnuva po svoj pat, pri {to, zadr`uvaj}i gi
principite na De Stajl, igra glavna uloga vo
razvojot na zapadnoevropskiot funkcionalizam. Nemu mu se pridru`uvaat nekolkumina zna~ajni arhitekti, me|u koi: bra}ata Van
der Vluht
Vluht, Johanes Dejker
Dejker, Kor van Esteren
Esteren,
Herit Ritveld
Ritveld, Mart Stam i drugi.
Od 1912 godina, vo Holandija ne e mo`no
da zapo~ne kakvo bilo gradewe bez odobrenie
na t.n. Komisija za umetnost, koja ~estopati
go popre~uva probivot na avangardnoto tvore{tvo. Taka se slu~uva, proektot za u~ili{teto na otvoreno vo Amsterdam, izraboten
vo 1928 godina od Dejker i Bajvut
Bajvut, da bide realiziran vo 1930/32 godina. Vo ova u~ili{te,
prostorot za slobodni aktivnosti, vo urbani
uslovi e postaven na otkrieni terasi, a sportuvaweto vo specijalna sala so podvi`ni nadvore{ni yidovi, {to ovozmo`uva maksimalen prestoj na decata na vozduh. Od istite avtori e i sanatoriumot Zonen{tral vo Hilversum (1927-31), ~ie paviljonsko re{enie,
viso~ina i upotrebeni materijali se podredeni na namenata za odmor i lekuvawe.
31
Sl.65. Rem Kolhas. Vilata Pacio, Roterdam (1984-88)
Holandskiot teatar za tanci vo Hag
(1984-87) ima nadvore{nost vo koja dominiraat koloritot i dramati~nosta, dodeka
vnatre{nosta e funkcionalna i kompaktna,
i pokraj nejzinata iznenaduva~ka prostorna
impresija.
Umetni~kiot hol vo Roterdam (1987-92)
pretstavuva prv objekt od takov vid podignat
vo Holandija, kako del od eden ultramoderen
sofisticiran ansambl, vo koj se nao|aat u{te
i eden muzej, kako i Nacionalniot institut
za arhitektura od Jo Kunen. Trite objekti se
rasporedeni okolu Muzejskiot park na arhitektot-pejza`ist Iv Brunie.
Objektot na Umetni~kiot hol e prisposoben na lokacijata, taka {to gi povrzuva
razli~nite nivoa na parkot i okolnite ulici. Negovite 3.300 m2, mo`at da prifatat 25
izlo`bi godi{no i toa po 5-6 istovremeno.
Arhitektonskiot izraz e poln so iznenaduvawa, kako na primer sudirot na plastikata
so temniot beton, koi se upotrebeni na nekoi
fasadi. Naklonetata uli~ka, koja go deli objektot na dve partii, gi ohrabruva minuva~ite da pominat niz nea, a istovremeno ovozmo`uva nepre~en vlez za hendikepiranite.
Ako se znae deka vo tekot na prvata godina
Sl.66. Rem Kolhas. Umetni~kiot hol, Roterdam
(1987-92). Izgled i vnatre{nost
36
Sl.67. Rem Kolhas. Golemata palata vo Eurolil, Lil (1990-94). Panorama, izgled i vlezen hol
od funkcioniraweto vo nego imaat vlezeno
120.000 posetiteli, toga{ mo`e da se ka`e
deka ovoj objekt e celosno uspe{en.
Vo 1988 godina, Rem Kolhas i negovata
firma OMA prifa}aat da napravat prostorno re{enie na kompleksot Eurolil vo Lil,
Francija. Vo ovoj kompleks, osven trgovskiot centar na @an Nuvel i administrativnodelovnata kula na Kristijan de Portzampark,
se nao|a i Golemata palata na Rem Kolhas.
Golemata palata (1990-94) e smestena me|u tri frekventni soobra}ajnici i vo elipsovidniot oblik so dol`ina od 300 m sodr`i:
sala za rok-koncerti za 15.000 gleda~i, tri
auditoriumi, izlo`ben hol so 18.000 m2 i parking za 1200 vozila. Za da go iznenadi posetitelot, na vlezot, vedna{ po neumereniot
natur-beton, Rem Kolhas postavuva eden vid
„svetle~ki stolb“, koj otkriva edna za~uduva~ka dvojna skala. Upotrebenite evtini materijali, kako plastika i sli~no, se nametnati od maliot buxet, no ovaa te{kotija avtorot ja pretvora vo originalnost. Sli~no
kako i prostornoto re{enie na Eurolil,
kompleksnosta na Golemata palata odrazuva
edna introvertna urbana koncepcija.
Sl.68. Rem Kolhas. Stanbenite zgradi Neksus,
Fukuoka, Japonija (-1991)
Po realizacijata na kompleksot Eurolil, arhitektonskata javnost za Rem Kolhas
opravdano zboruva deka na arhitektonsko-urbanisti~ko nivo toj gleda po{iroko, zemaj}i
gi predvid socijalnite i humanite aspekti.
So nastojuvawata za tretman na arhitekturata kako golema umetnost i so upotrebata
na dinami~na konstrukcija koja predizvikuva
~udewe i zbunetost, Rem Kolhas opravdano
se vbrojuva me|u arhitektite dekonstruktivisti. Negovata sî pogolema popularnost mu
ovozmo`uva da pravi pogolem broj interesni
proekti. Po uspehot postignat so Eurolil,
toj e anga`iran da napravi prostorno re{enie za bibliotekata na Univerzitetot @isie
vo Pariz.
Centarot za umetni~ka i mediska tehnologija vo Karlsrue, Germanija (1990), pretstavuva proekt so koj vo neoklasi~nata urbana sredina se vmetnuva eden futuristi~ki
objekt. Pojdovna to~ka na konceptot pretstavuva urbaniot kontekst na `elezni~kata stanica, pri {to taa i muzejot se superponiraat
za da se oformi „muzej na stanicata“ ili „stanica na muzejot“. Ovoj objekt u{te od avtopatot treba da bide zabele`liv vo vid na
transparentna arhitektura, koja pravi „vizuelen spektakl“.
Steknatata reputacija vo Evropa na
Rem Kolhas mu ovozmo`uva da podiga objekti i na drugite kontinenti. Taka, na
primer, vo Japonija gi gradi stanbenite
zgradi Neksus vo Fukuoka (-1991), koi imaat neobi~na dinami~na kompozicija. Nivniot prv kat naj~esto ima dvojna viso~ina,
sozdadena so pomo{ na nazap~uvawa vo vid
na branovidni {ed krovovi.
Sl.69. Rem Kolhas. Edukatoriumot na Univerzitetot
vo Utreht (-1993)
Da~ Haus (1993) vo Holandija, so svoite
prizemni horizontalni formi, celosno se
integrira me|u visokite drvja vo gustiot
{umski predel. Seto toa e pomognato so ras~lenetosta i transparentnosta na volumenite, pri {to me|u niv se za~uvani vrednite
primeroci od drvja.
So Edukatoriumot na Univerzitetot vo
Utreht (-1993), Rem Kolhas manifestira edna
„disciplinirana“ individualna sloboda so
poetsko razdvi`uvawe na volumenite. Ovde
vertikalniot yid stanuva naklonet, pa duri
i paraboli~en. Sepak, takvata sloboda e
sklopena vo vid na sistem koj nalikuva na
kristal.*8
Ku}ata vo Bordo, Francija (-1998) pretstavuva dekonstruktivisti~ka parafraza na
Korbizjevata vila Savoj, bidej}i nejzinite
naturbetonski geometriski volumeni se razdvi`eni vo site nasoki. So pomo{ na izdol`enite stakleni ekrani, bez pre~ki se ostvaruva celosna integracija na vnatre{niot i
nadvore{niot prostor.
*
Golemot arhitektonski format na Rem
Kolhas ne obeshrabruva, tuku pottiknuva pojava na novi talentirani holandski arhitekti, rodeni kon krajot na 40-tite i vo tekot
na 50-tite godini na HH vek. Vo tekot na 80tite godini, tie pravat golem broj eksperimenti, osobeno vo oblasta na industriskite
objekti. Vo toj period holandskata arhitektura istovremeno poka`uva i nekoi vidlivi
znaci na navra}awe kon izvorniot (klasi~niot) modernizam.
Sl.70. Jo Kunen. Holandskiot arhitektonski
institut, Roterdam (1988-93)
Sl.71. [urd Suters. Cirkusot vo Zandvort (1986). Izgled i vnatre{nost
JO KUNEN (1949-), po diplomiraweto
tri godini raboti na Univerzitetot vo Ajndhoven i vo Mastriht, a sorabotuva so Xejms
Stirling i Aldo van Ajk. Vo 1979 godina toj
otvora svoe atelje i gi realizira prvite objekti: bibliotekata i izlo`benata galerija
vo Herlen (1983). Negovata Trgovska komora
vo Mastriht (1988) gi kombinira modernata
ednostavnost, {ipovite i {irokite pregradi od tula, koi istovremeno potsetuvaat na
stariot grad i na sosedniot industriski kompleks. Prisustvoto na vodata vo arhitektonskata kompozicija e vidlivo kaj zdru`enieto
Has vo Tilburg (1989).
So proektot za Holandskiot arhitektonski institut vo Roterdam (1988-93), Jo Kunen
pobeduva na konkursot na koj u~estvuva i Rem
Kolhas, koj toga{ na sprotivnata strana od
parkot ve}e go realizira proektot za Umetni~kiot hol. Objektot na Kunen e vidlivo po-
Sl.72. [urd Suters. Ministerstvoto za transport
i vrski, Hag (1990). Osnova i sala za sostanoci
delen na pove}e sekcii koi odgovaraat na zna~ajnite kolekcii na Institutot, ~ii volumeni dinami~no se rasporedeni vrz terasestiot teren. Raznolikosta na kompozicijata
e potencirana so sprotivstavuvaweto na yidovite od tula i lesnata transparentna struktura, koi se obedineti so vodena povr{ina.
[URD SUTERS (1947-) se javuva kako golem majstor za vladeewe so prostorot, materijalite i boite, kako nasledeni kvaliteti
od holandskata moderna vo po~etokot na HH
vek. Negoviot cirkus vo Zandvort (1986) ima
eden frivolen i efemeren arhitektonski izraz poln so poezija, {to pove}e dolikuva za
nekakva ulica vo nekoe amerikansko grat~e.
Sepak, kolku {to mo`e da se ka`e deka ovoj
objekt e postmoderen, u{te pove}e mo`e da
se ka`e deka toj e prisposoben za svojata
funkcija.
Ministerstvoto za transport i vrski vo
Hag (1990) pretstavuva temelna obnova na
eden objekt od 40-tite godini, koj vo 1971 godina go prima sedi{teto na Ministerstvoto.
Avtorot pravi sosema nov funkcionalen raspored i obezbeduva prigoden pristap za vozila. Upotrebata na materijalot i bojata vo
vnatre{nosta sozdava edna napregnata ramnote`a.
BEN VAN BERKEL (1957-) se izjasnuva
deka pripa|a na edna poinakva generacija, koja kriti~ki gleda na delata na Rem Kolhas,
baraj}i podlaboka logika vo prostornata organizacija i vo upotrebata na materijalite.
Toj tvrdi deka delata na Bernar ^umi, Rem
Kolhas i na Piter Ajzenman pretstavuvaat
eden vid ilustracija na novite koncepti za
„antiarhitektura, koja ~estopati se narekuva
dekonstruktivizam“.
Ben van Berkel e voodu{even od delata
na in`enerite-arhitekti od sredinata na HH
vek, kako {to se Pjer Luixi Nervi i Feliks
Kandela, pri {to nastojuva da istra`uva kako nau~nik, no i „da gi prekr{i“ ideite pred
da gi redefinira.
37
III.. VELIKA BRITANIJA
Pojavata na modernite idei i koncepcii
vo arhitekturata na Velika Britanija, najprvin se zabele`uva kaj stanbenite objekti
na Filip Veb (crvenata ku}a vo Kent, 1859),
a potoa na ku}ite od ^arls Vojsi (vilata vo
Lester{ir, 1901). Mo`ebi u{te pozna~ajna
e pojavata na ^arls Mekinto{ so bibliotekata na Umetni~koto u~ili{te vo Glazgov
(1909). Sepak, modernite koncepcii na navedenite avtori pretstavuvaat izolirani nastojuvawa, bidej}i razvojot na novata arhitektura vo Velika Britanija docni re~isi dve
decenii vo odnos na Francija i zemjite od
sredna Evropa.
So isklu~ok na nekolku ostvaruvawa, do
funkcionalisti~ki presvrt vo arhitekturata na Velika Britanija doa|a duri vo 30-tite
godini na HH vek. Kon toa pridonesuva kratkotrajniot prestoj na zna~ajnite germanski
arhitekti, koi emigriraat pred nacisti~kata represija i vospostavuvaat sorabotka so
talentirani arhitekti od Velika Britanija.
Valter Gropius sorabotuva so Maksvel Fraj,
Marsel Broer so Frensis Jork, a Erih Mendelson so ruskiot emigrant Sergej ^ermaev.
Nivnite napori gi poddr`uva u{te eden drug
ruski emigrant, Bertold Lubetkin, koj vo
London doa|a od Pariz vo 1931 godina. Na takov na~in arhitektonskite koncepcii {to
se sozdadeni vo {kolata Bauhaus se preneseni
i vo Velika Britanija.*10
Sl.79. Ouven Vilijams. Fabrikata Buts kaj
Notingem (1927-33)
40
Sl.80. Ouven Vilijams i dr. Delovniot objekt Dejli ekspres, London (1930-32). Izgled i vnatre{nost
Ouven Vilijams (1890-1969) so svoite dela spa|a me|u prvite najzna~ajni tvorci na
modernata arhitektura vo Velika Britanija.
Negovite objekti se istaknuvaat so prostudirani armiranobetonski konstrukcii, od
{to proizleguva i nivniot nadvore{en izgled. Najzna~ajni me|u niv se slednive dva objekta:
- Fabrikata Buts vo Biston kaj Notingem
(1927-33), so pe~urkasti stolbovi koi gi nosat me|ukatnite konstrukcii, dodeka objektot ima staklena obvivka, zategnata od plo~a
do plo~a;
- Pliva~kiot bazen vo Vembli kaj London
(1934), koj vo vremeto na svoeto zavr{uvawe
pretstavuva najgolem zatvoren bazen na svetot. Toj e zamislen od armiranobetonski ramki so krovna konstrukcija od lakovi na tri
zgloba, potpreni na stolpci koi izleguvaat
nad pokrivot, sli~no na kontrafori. Vo gradeweto se primeneti monta`ni elementi.
Ouven Vilijams vo sorabotka so H. Elis
i V.L. Klerk
Klerk, go podiga delovniot objekt Dejli ekspres vo London (1930-32), koj so stakleno-~eli~nata yid-zavesa go pretska`uva
doa|aweto na arhitekturata so visok tehnolo{ki sjaj. Nejzinata silueta e oformena so
tri terasesti povlekuvawa na glavniot venec
i so polukru`no izvitkanite formi namesto
}o{iwa.
Sl.81. A. Konel, B. Vord, M. Fraj. E{mol haus. Amersam, Bekingem{ir (1930). Osnova i izgled
Amijas Konel (1901-80), Bejzil Vord
(1902-76) i Maksvel Fraj (1899-1987) vo 30tite godini ja reaktiviraat idejata na Filip
Veb i ^arls Vojsi za izgradba na objekti so
udobni i moderno oblikuvani stanovi. Ku}ite se gradeni glavno od armiran beton i
imaat nepravilni osnovi, ramni pokrivi i
golemi prozorci, koi se orientirani kon
sonceto. Taka na primer:
- E{mol haus vo Amersam kaj Bekingem{ir
(1930) ima trikra~na osnova so centralen
vlezen hol, pri {to maksimalno gi zadovoluva potrebite za oson~uvawe, provetruvawe
i za vizuri;
Sl.82. Bertold Lubetkin i dr. Stanbenata zgrada
Hajpoint No1, London (1935). Osnova i izgled
- Triagolnata ku}a vo Grejsvud (1933) na Konel i Vord, spa|a vo najoriginalnite stanbeni objekti vo Evropa. Nejzinata osnova e
vo vid na nepravilen triagolnik, koj se poka`uva vo oblikot na objektot so pomo{ na
ume{no rasporedenite volumeni; i
- Son~evata ku}a vo Hempstid (1936) na Maksvel Fraj
Fraj, koncipirana pod direktno vlijanie na Gropius, pa i na Le Korbizje.
Maksvel Fraj e avtor i na rabotni~kata
naselba Ledbrouk grou vo London (1936), koja
slu`i za primer, poradi planiraweto i rasporedot na prostoriite so maksimalno osvetluvawe. Vo po~etokot na 50-tite godini, toj
se javuva kako sorabotnik na Le Korbizje vo
podigaweto na gradot ^andigar vo Penxab.
Frederik Xiberd (1908-84) go prodol`uva razvojot na stanbenata arhitektura, osobeno na kolektivnoto domuvawe, gradej}i vo
edno londonsko predgradie eden stanben
kvart so moderni blokovi, oblikuvani so
geometriski formi, ramni pokrivi i {iroki
prozorski otvori.
Na sli~en na~in, podocna, so bogato parterno ureduvawe Xiberd go planira i Gradskiot centar na noviot grad Harlou (1947).
Centarot sodr`i grupacija na administrativni, trgovski i objekti za kulturni potrebi, so ~ija pomo{ se oformuvaat plo{tadite
nameneti za pe{aci. Vedna{ po vojnata, Frederik Xiberd zapo~nuva so podigawe na drugi
zna~ajni objekti, kako {to se: aerodromot
Hitrou vo London (1950-69) i bolnicata Alster vo Belfast (1953-61).
Grupata Tekton (1932-48), {to ja osnova
ruskiot emigrant Bertold Lubetkin (190190), glavno se zanimava so proektirawe na
stanbeni objekti, vo ~ie re{enie e upotreben
racionalen pristap vo oblikuvaweto i vo zadovoluvaweto na funkcionalnite potrebi.
Stanbenata zgrada Hajpoint No 1 vo London (1935) pretstavuva karakteristi~en primer so krstovidna osnova i ~isti ramni geo-
metriski fasadni povr{ini. Sepak, ovaa grupa stanuva poznata so slednite dve ostvaruvawa:
- Zdravstveniot centar Finsberi vo London
(1938) ima simetri~no paviljonsko re{enie
na prizemje i kat, pri {to vo sredinata se
smesteni zaedni~kite prostorii, dodeka vo
prizemjeto na krilata se nao|aat poliklinikite, a nad niv se rasporedeni kabinetite.
- Objektite na zoolo{kata gradina vo London
se najpoznati po paviljonot za gorila (1933) i
bazenot za pingvini (1938). Elementite na bazenot se oblikuvani so plasti~nite formi na
armiranobetonskite rampi, koi do maksimum
se prisposobeni za potrebite na pingvinite.
Rejli so Krebtri i sorabotnicite, ja gradat stokovnata ku}a Piter Xons vo London
(1938) so stolbovi povle~eni zad stakleniot
fasaden yid, koj meko se izvitkuva okolu agolot na ulicite. Celata kompozicija zavr{uva so terasest ramen krov.
Po Vtorata svetska vojna, vo Velika Britanija kratko vreme se eksperimentira so novi metodi vo stanbenata izgradba, pri {to
se usovr{uvaat nekolku tipovi na stanbeni
objekti. Toga{ se formira dvi`eweto Wu
taun, ~ii ~lenovi se zalagaat za rastovaruvawe na gradskite centri so pomo{ na novi,
t.n. satelitski naselbi. Vo niv se smestuvaat
site funkcii koi nemaat naglasen centralisti~ki karakter. Na takov na~in, vo Velika
Britanija se podignati {esnaeset relativno
primerni gradovi, ~ija koncepcija e poddr`ana vo skandinavskite zemji i vo Germanija.
Verojatno najgolem uspeh po Vtorata
svetska vojna, britanskata arhitektura ima
postignato so gradeweto na u~ili{ni objekti, koi se karakteriziraat so maksimalno osvetlenie i provetruvawe na prostoriite. Nedostigot od kvalifikuvani rabotnici i grade`en materijal, doveduva do racionalizacija na gradeweto so pomo{ na prefabricirani elementi.
Sl.83. Bertold Lubetkin
i dr. Bazenot za pingvini
vo zoolo{kata gradina,
London (1938)
Sl.84. Rejli i Krebtri.
Stokovnata ku}a Piter
Xons, London (1938)
41
Sl.104. Xejms
Stirling i Majkl
Vilford.
Kni`arnicata na
Venecijanskoto
bienale (1989-92)
Sl.101. Xejms Stirling i Majkl Vilford. Dr`avnata galerija, [tutgart (1977)
garda, kon eden istoriski kola` i se naso~uva kon suptilniot simbolizam.
Za razlika od drugite postmodernisti,
kako {to se Majkl Grejvs i ^arls Mur, Xejms
Stirling nikoga{ ne ja upotrebuva istorijata kako ednostavna dekoracija, tuku kako
pole za istra`uvawe. Negovite „pozajmuvawa“ od istorijata sekoga{ se podredeni na
vkupnata proektna postapka, odnosno tie
pretstavuvaat eden vid urbana obnova, koja
koristi pomo{ni formi proizlezeni od na-
Sl.102. Xejms Stirling i Majkl Vilford.
Galerijata Klor, kako dogradba na galerijata
Tejt, London (1980-86)
Sl.103. Xejms Stirling i Majkl Vilford.
Umetni~kiot centar na Univerzitetot
Kornel, Itaka, Wujork (1983-88)
46
Sl.105. Majkl Vilford i dr. Filharmonijata, Los Anxeles, Kalifornija (1988).
ru{enata urbana okolina. Poglednat na takov na~in, ovoj pristap navleguva vo kontekstualizmot, {to }e izvr{i vlijanie vrz negovite u~enici Leon i Robert Krir.
Tvore~kiot pristap na Xejms Stirling
i Majkl Vilford, najdobro go ilustrira dogradbata na Dr`avnata galerija vo [tutgart,
Germanija, koja e izgradena spored nivnite
proekti od vtoriot krug na konkursot (1977).
Vo prostorniot sklop jasno e vidliv rasporedot na volumenite na relacijata staro-novo, pri {to osnovnata filozofija na postariot objekt na nov na~in se interpretira vo
dogradbata. Vo izgledot na dogradbata jasno
e ~itliv grade`niot materijal, upotreben i
na postariot objekt, no na eden nov na~in i
so druga tekstura. ^elikot, kako nov grade`en materijal, {to ne mo`e da se povrze so
stariot objekt, strukturalno i koloristi~ki
sozdava jak i navidum protivre~en arhitektonski sklop.
Slednite dela na Xejms Stirling nudat novi razmisluvawa za
kompozicijata na formite, taka
{to negovata filozofska sklonost otvora pat za noviot ekspresionizam. Takvata tendencija e ve}e prisutna kaj galerijata Klor
(1980-86) kako dogradba na galerijata Tejt vo London. Arhitekturata na dogradbata, preku iznenaduva~kata transformacija na
formite i fasadnite materijali,
bara ramnote`a so stariot objekt.
Nau~niot centar vo Berlin
(1979-88), kako koncept pretstavuva uspe{na transformacija na monofunkcionalnata administrativna zgrada vo kompozicija od nekolku objekti so tipolo{ki karakteristiki na: tvrdina, crkva,
amfiteatar i kambanarija. Ovoj
tipolo{ki ansambl se {iri okolu starata
sudska zgrada podignata vo XIX vek. Od druga
strana, Umetni~kiot centar na Univerzitetot Kornel vo Itaka, Wujork (1983-88) ima
kompleksna sodr`ina, koja se manifestira
preku ramnote`a na razli~nite `ivopisni
„istoriski“ volumeni koi izniknuvaat od
{umata.
Kni`arnicata za Venecijanskoto bienale (1989-92) e oblikuvana vo vid na loxa dolga
20 m, koja e smestena me|u drvja tokmu na pristapot od pristani{teto za ~amci. Srtot lebdi nad ostatokot od pokrivot so pomo{ na
edna staklena lenta, a nad vlezot, vrz kubi~en
postament, se izdiga eden cilinder so lasersko svetlo. Raznobojnoto svetlo {to se probiva niz drvjata, go pravi objektot vidliv od
venecijanskata laguna. Streata od strmniot
krov ja pokriva patekata okolu stakleniot
izlog na objektot, kade {to se izlo`uvaat
knigite i katalozite za proda`ba.
Sl.106. Majkl Vilford i dr. Britanskata ambasada,
Berlin (1999-2000)
Sl.107. Beri Geson.
Kolekcijata Barel,
Glazgov (1972-83).
Izgled i vnatre{nost
Sl.109. Ri~ard Roxers. Proekt za forumot
vo Tokio (1989). Nadol`en i popre~en presek
RI^ARD ROXERS (1933-)
Ped krajot na svojot `ivot, Xejms Stirling zapo~nuva da gi realizira:
- slo`eniot kampus na politehnikata Temasek vo Singapur (1990-95), i
- Muzi~koto u~ili{te so Teatarskata
akademija vo [tutgart (1992-96).
Po bolesta i smrtta na Xejms Stirling,
firmata prodol`uva da raboti, taka {to pod
rakovodstvo na Majkl Vilford i ponatamu
pobeduva na zna~ajni me|unarodni konkursi,
kako {to se:
- Zgradata na filharmonijata vo Los Anxeles (1988), kade {to kru`nata koncertna sala
pretstavuva centar na dinami~nata kompozicija, koja go po~ituva ortogonalniot raspored na postojniot Gradski muzi~ki centar.
- Centarot Kjoto, Japonija (1991), {to kako
slo`en kompleks vo edna futuristi~ka kompozicija ja opfa}a `elezni~kata stanica i
nejzinata okolina. *11
*
Angliskata ~uvstvitelnost kon kulturnoto nasledstvo i avtorskata ume{nost za
adaptacija i dogradba na stari vredni objekti
se prisutni vo delata na pogolem broj arhitekti. Taka, na primer, Beri Geson ja razviva
ovaa postapka paralelno so Xejms Stirling,
{to e vidlivo kaj kolekcijata Barel vo Glazgov (1972-83), koja sodr`i umetni~ki dela od
slikarstvoto, skulpturata i primenetata
umetnost. Adaptacijata i dogradbata se napraveni po `elba na donatorot, taka {to centralnite odai na negovata rezidencija se
vgradeni vo noviot objekt. Dolgite stakleni
dvovodni krovni lenti i naklonetata drvena
struktura so stakloto, ovozmo`uvaat maksimalno dnevno osvetluvawe na eksponatite.
Multidisciplinarniot priod i timskata rabota se karakteristi~ni za arhitektite
vo Velika Britanija, pri {to te{ko mo`e
da se razlikuva individualniot pridones vo
sozdavaweto na odredeno delo. Takov e slu~ajot so Ri~ard Roxers, koj od 1963 godina sorabotuva so Norman Foster, a od 1970 godina
so Renco Pijano. Nivniot pristap vo sozdavaweto na centarot @or` Pompidu vo Pariz
(1971-77) e posebno obraboten vo ramkite na
prvata kniga od ovaa materija.
Vo 1977 godina e formirana firmata Ri~ard Roxers i partnerite, koja slednata godina pobeduva na konkursot za sedi{teto na
kompanijata Lojd vo London (1979-86). Isto
kako i kaj centarot vo Pariz, i ovde se sledi
skulpturalnata ekspresionisti~ka linija na
haj-teh arhitekturata. Objektot e koncipiran za da ja izrazuva postojanata ekspanzija
na kompanijata, {to zna~i deka mo`e da se
dograduva ~ekor, po ~ekor so dodavawe ili
odzemawe na elementi, bez da se naru{i ne-
goviot integralen arhitektonski izraz. Toa
barawe e zadovoleno so sozdavaweto na t.n.
dolgotrajna centralna zona (hol po celata
viso~ina od 12 kata) i t.n. kratkotrajna strani~na zona, koja ja sodr`i tehnologijata.
Ovaa ideja za postojana promenlivost e izrazena preku postojanoto prisustvo na kranovite, koi se sostaven del od arhitektonskata kompozicija.
Ri~ard Roxers bez dvoumewe se trudi da
gi sprovede vo praktika revolucionernite
idei na grupata Arhigram, taka {to za London predlaga urbanisti~ki proekt na idninata. Toa e eden vid lunaren park, pri {to
Sl.108. Ri~ard Roxers. Sedi{teto na kompanijata
Lojd, London (1979-86). Skali{nite kuli so
„nedovr{enite“ katovi i vnatre{nost
47
Sl.110. Ri~ard Roxers. Sudot za ~ovekovi prava,
Strazbur (1989-95). Izgled i vnatre{nost
`elezni~kite linii bi bile pod kejot na rekata Temza, a avtopatot pod samata reka. Za
Ri~ard Roxers, socijalniot koncept, tehnologijata i formata se nedelivi, taka {to razviva nov prostor kaj konkursniot proekt za
forumot vo Tokio (1989), kako mesto za sredbi na golem broj gra|ani. So ovoj proekt, fantasti~nite idei na grupata Arhigram se dovedeni pred realizacija.
Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur
(1989-95) ima koncepcija proizlezena od javnata priroda na objektot, negovoto simboli~no zna~ewe i od negovata mestopolo`ba
pokraj re~nata krivina. Iako tehnolo{kata
komponenta vo ovoj objekt e sekundarna, sepak
taa e jasno prisutna vo negovata struktura.
Vo kompozicijata dominiraat koso zase~enite cilindri vo koi se smesteni salite i horizontalata od kancelariskite katovi, koi
se terasesto rasporedeni eden nad drug.
Sl.111. Ri~ard Roxers. Zgradata Zofenster, Berlin
(1990). Maketa
48
So avangardnata visokotehnologizirana
arhitektura, Ri~ard Roxers osvojuva golem
broj arhitektonski nagradi i stru~ni priznanija. Me|u nagradenite ostavurawa spa|aat
i slednive:
- Zgradata Zofenster vo Berlin (1990) e
predvidena da se smesti na zna~ajna lokacija
za obedinetiot Berlin, odnosno me|u `elezni~kata stanica „Zoolo{ka gradina“ i trgovskiot centar. So cel da stane eden vid urbana dominanta na Berlin i da ja obele`i glavnata pe{a~ka zona, ovoj objekt e zamislen kako najvisok vo gradot, so vidikovci, restorani, hotel itn. Dve servisni kuli zazemaat
va`ni pozicii na nadol`nata fasada i formiraat dinami~na silueta.
- Konkursniot trud za urbanisti~kiot poteg
Potstdamer-Lajpciger plac vo Berlin (1991)
e napraven so cel prazniot prostor od
1.000.000 m2 da se pretvori vo dinami~en `ivoten prostor so mo`nost za smestuvawe na
razli~ni sodr`ini. Ri~ard Roxers predlaga
edna ramka za fleksibilen razvoj na mestoto,
pri {to odnovo gi vospostavuva formite na
nekoga{niot Potsdamer plac. Toj gi re{ava
soobra}ajnite problemi so voveduvawe na novi nasoki na javniot soobra}aj i so golema
promena vo transportot. Dokolku se sprovede
negovata integralna strategija, potro{uva~kata na energija bi se namalila za 40%.
- Mileniumskata kupola vo London (1996-99)
e podignata so cel da se odbele`i preminot
od HH vo XXI vek. Taa ima ednostavna koncepcija, koja nalikuva na ogromen {ator so
pleksiglasen pokriv od 100.000 m2, koj so pomo{ na sajli e obesen na 12 ~eli~ni jarboli.
Okolu kupolata se rasporedeni edinicite so
potrebnite tehni~ki uredi za funkcionirawe na objektot. So takvata ednostavna koncepcija, se naglasuva cirkuskata karnevalska
atmosfera, odnosno celta za koja i e namenet
ovoj objekt.*12
Sl.112. Ri~ard Roxers. Mileniumskata kupola, London (1996-99).
Izgled i vnatre{nost
NORMAN FOSTER (1935-)
Po diplomiraweto vo Man~ester, Norman Foster magistrira na univerzitetot Jejl
vo SAD, kade {to go prima vlijanieto na
Sergej ^ermaev i Luis Kan
Kan. Vo 1963 godina,
zaedno so Ri~ard Roxers vo London ja formira firmata Tim 4, a potoa sorabotuva na
mnogubrojni proekti so Bakminster Fuler
Fuler.
Od 1975 godina toj postojano go zgolemuva
brojot na sorabotnicite vo svojata firma, taka {to vo sredinata na 90-tite godini ima
nad 250 sorabotnici razmesteni vo nekolku
ateljea niz Evropa i Azija. Od golemiot broj
proekti, realizacii, konkursi i razli~ni
priznanija, te{ko mo`e da se napravi potesen izbor koj bi dal relativno pocelosna slika za tvore{tvoto na Norman Foster.
Ve}e vo prvoto zaedni~ko ostvaruvawe,
Grik Van haus kaj Kornvol, Velika Britanija (1964-65), Norman Foster i Ri~ard Roxers go poka`uvaat konceptot za t.n. odr`liva arhitektura, koja tro{i minimum energija. I pokraj nejzinoto terasesto vkopuvawe
vo naklonetiot teren, so pomo{ na naklonetata zenitalna staklena lenta se dobiva neophodnoto indirektno osvetluvawe.
Nabrzo po formiraweto (1967), firmata
Foster go podiga svoeto zna~ajno ostvaruvawe sedi{teto na IBM vo Ko{am, Hemp{ir
(1970-71). Ovoj objekt za potrebite na 750-1000
vraboteni e podignat za 18 meseci na najekonomi~en mo`en na~in, pod parolata „postojan objekt po cena za privremeni kancelarii“. Takvata lesna monta`no-demonta`na
Sl.114. Norman Foster. Osiguritelnata kompanija Vilis Faber & Dumas,
Ipsvi~ (1973-75). Osnovi i izgled
struktura so staklena obvivka, koja nema potreba da se odr`uva, stanuva karakteristi~na
i za idnite objekti na Norman Foster.
Norman Foster, isto kako i Ri~ard Roxers, go prodol`uva istra`uvaweto na utopiskata arhitektura na grupata Arhigram, a
pred sî na t.n. nedeterminirana arhitektura
na Sedrik Prajs
Prajs, ~ii postavki se o~igledno
prisutni vo negovite prvi dela. Taka na primer, kaj sedi{teto na osiguritelnata kompanija Vilis Faber & Dumas vo Ipsvi~
(1973-75), Norman Foster razviva edna apstraktna estetika i se navra}a na izvornite
zna~ewa na modernata. Sjajot na nejzinata celosno izvitkana fasada nudi novi mo`nosti
za atrakcija i istovremeno nudi vol{ebno
osloboduvawe od agresivnata telesnost na
funkcionalizmot do 70-tite.
So povtornoto otkrivawe na Misovata
yid-zavesa i nejziniot logi~en razvoj vo nova
estetika so nose~ki ramki, Norman Foster
stanuva eden od nositelite na revitaliziraniot evropski modernizam. Takviot pristap
vr{i golemo vlijanie na arhitektonskata
konkursna scena vo Germanija, koja ja prifa}a negovata apstraktna „umetni~ka tehnika“.
Centarot za vizuelni umetnosti Senzberi i kriloto Kresent na Univerzitetot vo
Norvi~ (1976-77, 1989-91) go razvivaat konceptot na arhitekturata od ~elik i staklo {to
se razviva{e vo Anglija u{te vo XIX vek. Kon
moderniot oblik, Norman Foster dodava novi tehnolo{ki pronajdoci za za{teda na
energijata, kako {to se aluminiumskite sendvi~i napolneti so pena i visokoreflektira~kata nadvore{na povr{ina. So cel da se
sozdade celosno sloboden izlo`ben prostor,
ovoj objekt e oformen so pomo{ na prostorna
~eli~na re{etka so raspon od 35m. Iako imalo prostor za kontinuirana „nadzemna“ dogradba, kriloto Kresent e vkopano pod terenot, taka {to ne se naru{uvaat atraktivnite
vizuri kon okolinata i se sozdava poekonomi~na klimatska kontrola na objektot. Po
realizacijata na ovoj objekt, 42-godi{niot
Norman Foster dobiva niza nagradi i stanuva poznat {irum svetot.
Sl.115. Norman Foster.
Centarot za vizuelni umetnost
na Univerzitetot vo Norvi~
(1976-77, 1989-91).
Izgled i vnatre{nost
Sl.113. Norman Foster i Ri~ard Roxers.
Grik Van haus kaj Kornvol (1964-65). Presek i izgled
49
vtoriot krug komisijata go izbira proektot
na Norman Foster. Vo konkursniot trud toj
predlaga okolu starata konzervirana zgrada
da se podigne podium, koj zaedno so zgradata
bi bil pokrien so {atorest krov.
Po barawe na Parlamentot, Norman
Foster na dvapati ja menuva i dopolnuva idejata, taka {to na nov na~in ja vozobnovuva
kupolata (1995-99) nad sobraniskata sala, vo
vid na funkcionalna stakleno-~eli~na
struktura. Vo sredinata na kupolata e postaven prevrten staklen konus koj ja reflektira dnevnata svetlina vo vnatre{nosta. Pod
mre`estata transparentna pokrivna struktura na kupolata, publikata mo`e da se dvi`i
preku spiralna rampa. No}e niz kupolata se
osvetluva neboto nad ovoj star i nov istoriski objekt.
Objektot funkcionira spored principot na odr`liva arhitektura, taka {to re~isi celosno koristi obnovlivi prirodni
izvori na energija. So pomo{ na pokrivnite
solarni kolektori, son~evata energija se
pretvora vo toplinska, a so pomo{ na maslo
koe cirkulira, se odveduva vo suterenot kade
{to se skladira. Na takov na~in, lete objektot se ladi, a zime skladiranata toplina od
suterenot se vra}a vo rabotnite prostorii.
Kupolata so svojot sistem na `aluzini ja zabrzuva ventilacijata i go popre~uva navleguvaweto na son~evite zraci.
Sl.121. Norman Foster. Upravata na Golemiot
London (1999-2002). Panorama i presek so
energetska {ema
Rekonstrukcijata i adaptacijata na Britanskiot muzej vo London pretstavuva nov
predizvik za Norman Foster. Ovoj istoriski
ansambl so kompleksna sodr`ina za prvpat e
otvoren za publikata vo 1759 godina, za podocna (1820-50) Robert Smirke da napravi
dogradbi, me|u koi i kru`na ~italnica vo vid
na potkupolen objekt smesten vo kvadraten
atrium. Po preselbata na Britanskata biblioteka vo bibliotekata Sent Pankras, Norman Foster e izbran da napravi proekt za
preureduvawe. Toj odlu~uva slobodniot prostor okolu kru`nata ~italnica da go pokrie
so stakleno-~eli~na mre`esta prostorna re{etka, a okolu ~italnicata da postavi dvojni
polukru`ni skali, koi vodat na pogornite
nivoa. Na takov na~in treba da se dobie integralen korisen prostor so najpogodna mikroklima.
Na pragot na XXI vek, firmata na Norman Foster dobiva sî pove}e pora~ki i pobeduva na golem broj me|unarodni konkursi.
Od proekt do proekt, Foster pravi posebni
istra`uvawa i postojano nudi nekoi noviteti, kako vo konstrukcijata i oblikot taka i
vo poekonomi~noto gradewe, no isto taka
vnimava i na ekolo{kata odr`livost na objektite.
Za potrebite na XXI vek Norman Foster
go proektira aerodromot ^ek Lap Kok vo
Hong Kong (1992-97), a potoa i Mileniumskata kula vo London (1996) so viso~ina od 400m.
Upravata na Golemiot London (19992002) e predvideno da se smesti pokraj rekata
Temza vedna{ do Tauer Brix. Neobi~nata
sferi~na forma na objektot proizleguva od
nau~nata analiza za odr`liva arhitektura,
odnosno za neutralizirawe na negativnoto
vlijanie na sonceto lete i za spre~uvawe na
gubeweto toplina zime. Ovaa visokotehnologizirana struktura e dopolneta so podzemni instalacii so termoizmenuva~i.
Vo po~etokot na noviot milenium, firmata Foster go podiga neobi~niot 40-katen
administrativno-deloven oblakoder na Sent
Meri Aks, No 30 (2002) vo srceto na delovniot centar na London. Vo gradeweto na ovoj
objekt za potrebite na edna {vajcarska osiguritelna kompanija u~estvo zemaat pove}e
firmi, me|u koi: dru{tvoto ARUP za kon-
Sl.122. Norman Foster. Administrativno-delovniot
oblakoder na Sent Meri Aks No 30 (2002)
strukcijata i [MIDLIN za specijalnoto
zastakluvawe. Ovoj objekt so oblik na {i{arka sovr{eno gi zadovoluva programskite
zada~i: da se dobie maksimalna povr{ina na
minimalen prostor, minimalni odblesoci
kon okolnite objekti, da se zgolemi prisustvoto na son~evite zraci vo najdolnite katovi i da se podobri ventilacijata.
Aerodinami~nata forma go namaluva
vlijanieto na vetrovite vrz konstrukcijata
i obvivkata, taka {to vo prizemnite partii
ne se pojavuvaat vrtlozi. Kako rezultat na
navedenite uslovi, ovaa kula so 180 m viso~ina se nosi od dijagonalno razviena ~eli~na
mre`a po perimetar, dodeka centralnoto jadro gi prima samo vertikalnite tovari, so
{to celiot konstruktiven sistem e racionaliziran.*13
DRU[TVOTO ARUP (1963-) e formirano od nekoga{niot ~len na grupata Tekton
Ouve Erap (1895-1988) i Filip Dauson (1924-)
i so tek na vremeto stanuva globalen koncern, koj vrabotuva mnogu multidisciplinarni grupi, koi se zanimavaat re~isi so site
oblasti na arhitekturata i urbanizmot. Vo
Sl.123. Dru{tvoto ARUP. Internej{enel garden
festival hol, Liverpul (1984)
52
Sl.124. Dru{tvoto ARUP. Ku}ata na
osiguritelnoto dru{tvo, Kingsvud (1985-91).
Izgled i vnatre{nost pod rotondata
dobar del od nivnoto arhitektonsko tvore{tvo e naglasena in`enerskata komponenta,
taka {to vo toa svojstvo tie se javuvaat i kako
partneri na Norman Foster kaj bankata vo
Hong Kong. Za da se pretstavi nivnoto obemno tvore{tvo dovolno e da se prika`at samo
nekolku realizacii od sredinata na 80-tite
do sredinata na 90-tite godini na HH vek.
Internej{enel garden festival hol vo
Liverpul (1984) e napraven za odr`uvawe na
hortikulturna izlo`ba, za potoa da se pretvori vo sportski centar so pliva~ki bazen.
Zaoblenite formi na objektot se napraveni
od dve polukupoli, koi se noseni od dve polukru`ni prostorni re{etki. Polukupolite
se pokrieni so aluminium, a izdol`eniot polucilinder me|u niv so proyirni plasti~ni
paneli. Na takov na~in, ovoj objekt ja razviva
tradicijata na stakleni gradini podigani
u{te vo sredinata na XIX vek.
Ku}ata na osiguritelnoto dru{tvo vo
Kingsvud (1985-91) ima kompleksna sodr`ina
so: administrativen del, restoran, bazen,
sportski tereni i drugo. Pri proektiraweto
na ovoj slo`en objekt, osobeno vnimanie e
posveteno na negovata energetska efikasnost. Taka na primer, specijalnata fasadna
zavesa go prifa}a son~evoto zra~ewe i go
transformira vo toplina za zagrevawe na
slu`beniot bazen.
Paviljonot na Velika Britanija na
EKSPO Ä92 vo Sevilja, so svojata struktura
i ponatamu ja usovr{uva t.n. odr`liva arhitektura so visokoenergetska efikasnost.
Ovoj navidum stakleno-~eli~en „kafez“ e opremen so specijalni uredi za da ja prifati
son~evata energija i da go obezbedi potrebnoto zasen~uvawe i ventilacija. Za taa cel,
nad pokrivot se postaveni posebno kreirani
viti lameli.
Domot na kulturata vo Istanbul (199094) e zamislen da pretstavuva nacionalen
simbol na Turcija i na nejzinoto bogato kulturno nasledstvo. Toj treba da sodr`i nekolku sali, od koi najgolema e simfoniskata
sala za 2.500 posetiteli. Objektot se nao|a
na periferijata od gradot vo ubav {umski
predel koj porano slu`el za odmor na sultanite. Vo ramkite na kompozicijata na ovoj
ansambl se opfateni i dva istoriski objekti.
Od ponovite sportski objekti na dru{tvoto ARUP, popoznati se:
- golemata tribina na hipodromot vo
Gudvud, Saseks (1988-90), i
- proektot za Olimpiskiot stadion vo
Man~ester (1992).
Me|u arhitektite koi na krajot od 80tite godini rabotat na edno natprose~no nivo, spa|a i Jan Ri~i so negovata administrativna zgrada B8 vo Stokli Park (1988-90),
koja e napravena od lesna prefabricirana
metalna struktura. Objektot e zaobikolen so
visok trem, ~ij pokriv ima podvi`ni solarni
elementi.
Vo tekot na grade`niot bum vo 80-tite
godini, London e pretvoren vo me|unaroden
graditelski raj, koj privlekuva pove}e svetski kompanii i oddelni amerikanski arhitekti. Toa na indirekten na~in go oslabuva
interesot za javnite objekti, kako i za objektite za socijalno domuvawe. Dodeka siluetata na London se ispolnuva so mermerni
oblakoderi, koi imaat rasko{ni atriumi, dr`avniot i gradskiot soobra}aen sistem se celosno zapostaveni.
Vo atmosfera na golema pobaruva~ka na
zlato, se sozdava cela serija ekstravagantni
novi administrativni kuli, restorani i stokovni ku}i. Toga{ svojata {ansa za afirmacija ja dobiva pomladata generacija arhitekti, koi imaat za~ekoreno vo ~etvrtata dece-
Sl.125. Dru{tvoto ARUP i N. Grim{ou. Paviljonot na Velika Britanija na EKSPO Ä92,
Sevilja. Presek i izgled
Sl.126. Ralf Erskin. Delovniot objekt Ark, Hamersmit kaj London
53
Sl.134. Edvard Kulinan. Centarot za posetiteli na manastirot Fauntijn, Jork{ir (1987-72)
kite yidovi na objektot se napraveni od „suva“ kamena yidarija, vrz koja se izdiga ramen
yid od {ti~ki i staklo, koj e za{titen so strmen pokriv od kameni plo~i. Razigranata silueta na ovoj objekt rasposlan po terenot, celosno se vklopuva vo ambientot.
Sl.133. Evans i [alev. Kralskiot sud, Truro kaj
Kornvol (1985-88). Vnatre{nost
Sl.135. Zaha Hadid. Barot Munsun, Saporo,
Japonija (1989)
56
Zaha Hadid (1950-), po poteklo od Irak,
spa|a me|u onie mladi arhitekti koi ñ davaat
pottik na britanskata arhitektura po depresijata {to nastanuva vo 1988 godina. Nejziniot nekonvencionalen, `ivopisen i ekstravaganten arhitektonski izraz e stimuliran
od suprematizmot na Kazimir Malevi~ i na
El Lisicki. Bidej}i edna od celite na Zaha
Hadid e da zbuni i da {okira, nejzinite prvi
objekti Filip Xonson gi prika`uva na izlo`bata za dekonstruktivisti~kata arhitektura vo Wujork (1988). Kako i mnogu drugi arhitekti od Velika Britanija, i Zaha Hadid
na pragot na 90-tite godini svojata {ansa za
afirmacija ja nao|a vo stranstvo.
Stanbeno-delovniot objekt vo Berlin
(1987-94), Zaha Hadid so sorabotnicite go
pravi od eden nizok (P+2) i eden povisok
(P+7) del, koj so svoite nakloneti yidovi so
metalen sjaj nalikuva na brod zakotven na agolot me|u dve ulici. Me|utoa, vo masivniot i
agresiven dekonstruktivisti~ki volumen,
ovoj objekt sodr`i voobi~aeni stanovi na dve
nivoa, so galeriski pristap.
Barot Munsun vo Saporo, Japonija
(1989), ima vnatre{no ureduvawe koe e prenaglaseno, agresivno, neudobno i koe otskoknuva nad bleskaviot ambient. Takvata postap-
Sl.135a. Zaha Hadid. Protivpo`arnata stanica
Vitra, Vajl na Rajna (-1993)
ka e krunisana so ~eli~nata struktura, koja
nalikuva na tornado zamrznato vo vozduhot.
Protivpo`arnata stanica Vitra vo Vajl
na Rajna (-1993) ima voobi~aena sodr`ina
smestena vo neobi~na forma. Taa e izgradena
od prednapregnat beton i nevrameno staklo,
{to kako postapka e karakteristi~no za minimalizmot. Osnovnata forma se sostoi od tri
zraka, koi vo vid na molwa go oblikuvaat krovot i asociraat na po`arnikarskata brzina.*14
TERI FAREL (1938-), nekoga{niot u~enik na Luis Kan i Robert Venturi, odigruva
zna~ajna uloga vo britanskata arhitektura
preku razrabotkata na postmoderniot arhitektonski re~nik, me|utoa, negoviot re~nik
e poblizok do onoj na Stirling, Holajn i
Rosi, otkolku do amerikanskiot. Vnimanieto
na javnosta toj go privlekuva, najprvo so sedi{teto na televiziskata stanica AM vo
London (1981-82), za ~ie oblikuvawe primenuva prevrten klasi~en re~nik, vo vid na pop
art karikatura.
Pri oblikuvaweto na `elezni~kata stanica ^ering Kros vo London (1987-90), Teri
Farel ja upotrebuva monumentalnata gra|anska sintaksa za da poka`e eden od mo`nite
na~ini za povrzuvawe na postmodernizmot so
komercijalnata izgradba, koja vo Velika
Britanija go dostignuva svojot maksimum vo
80-tite godini na HH vek.
Re~isi site objekti na Teri Farel se
proektirani za bogati nara~ateli, koi mu
imaat dadeno celosna sloboda vo razvivaweto na arhitektonskata ideja. Za potrebite na
Vladata i nejziniot Intelixens servis M16,
na bregot na rekata Temza, toj go podiga ansamblot Voksol Kros (1988), koj nalikuva na
prekuokeanski brod so „klunot“ naso~en kon
rekata.
Na po~etokot na noviot milenium Teri
Farel so sorabotnicite vo ramkite na Me|unarodniot aerodrom In~on vo Seul, Ju`na
Koreja go podiga slo`eniot Transporten
centar (-2002), koj so gradot e povrzan preku
metro, patni~ki i brz voz. Negovata izvitkana stakleno - ~eli~na forma ja simbolizira korejskata sveta ptica `erav, no isto
taka pretstavuva simbol na dinamizmot, letaweto i idninata.
Sl. 136. Teri Farel. Sedi{teto na televiziskata
stanica AM vo London (1981-82)
Sl. 136a. Teri Farel. @elezni~kata stanica ^ering Kros vo London (1987-90)
Od iznesenoto se gleda deka Velika Britanija ima poseben pridones vo razvojot na modernata arhitektura vo vtorata polovina na
HH vek. Vo ramkite na prvata kniga od ovaa
materija oddelno se razgledani nastojuvawata na britanskite arhitekti za iznao|awe na
novi pati{ta vo arhitekturata, {to osobeno
se odnesuva na grupata Arhigram i nejzinite
sledbenici. Pridonesot vo razvojot na docnomodernata i postmodernata arhitektura e oddelno analiziran preku tvore{tvoto na: Xejms
Stirling, Ri~ard Roxers, Norman Foster,
Ralf Erskin, Sedrik Prajs i drugi.
Od ovoj kratok pregled mo`e da se zaklu~i deka modernata arhitektura vo Velika
Britanija ne pravi golemi skokovi, tuku so
eden postojan raste` postepeno se zbogatuva
so novi idei i realizacii. Na takov na~in,
vo vtorata polovina na HH vek, vo vremeto
na postmodernata, taa doa|a vo centarot na
vnimanieto. Za toa pridonesuvaat i objavenite teoriski raspravi na zna~ajni avtori, kako
{to se: ^arls Xenks, Brent Brolin i drugi.*15
Sl. 136b. Teri Farel. Voksol Kros , London (1988)
Sl. 136v. Teri Farel.
Transportniot centar na
Me|unarodniot aerodrom
In~on kaj Seul (-2002).
Pogled od avion
*10 Poop{irno vo:Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10, str.156-167
Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v., VIA,
tom 11, str.43-76
Owen Wiliams. Casabella No 651 + 652, 1997/98,
str.48-64
Landau, Royston. New Directions in British Architecture.
*11 Poop{irno vo James Stirling. The Prizker Architecture
Prise, 1981
*12 Vidi Rogers, Richard. Arhitektura: modernisti~ki pogled
*13 Poop{irno vo: Benedeti, Aldo. Norman Foster
Jodidio, Philip. Sir Norman Foster
Sir Norman Foster. The Pritzker Architecture Prize, 1999
*14 Vidi Zaha Hadid, 1983-9. El Croquis No 52 + 73 +103,
Madrid 2002
*15 Poop{irno vo Amsoneit, Wolfgang. Contemporary
European Architects I
Meyhöfer, Dirk. Contenporary European Architects II
Jodidio, Philip. Contemporary European Architects III,IV,V
Contemporary British Architects
D‘enks, ^arls. Moderni pokreti u arhitekturi
Rogers, Richard. Arhitektura: modernisti~ki pogled
57
Sl.159. Emil Ajo. Stanbeniot kompleks Le Kurtiljer, Panten (1955-61)
Od krajot na 50-tite godini, vo francuskata arhitektura se pojavuva edna plejada arhitekti so golem broj proekti i realizacii.
Od niv te{ko mo`e da se selektiraat najzna~ajnite, no sepak nekoi od niv zaslu`uvaat
pogolemo vnimanie.
Gijom @ije (1912-87) so sorabotnicite ja
podiga katedralata Notr-Dam vo Roajan
(1954-59) koristej}i go iskustvoto na Ogist
Pere vo gradeweto crkvi, taka {to pravi
moderna interpretacija na gotskata tradicija. Vo 1973 godina toj zapo~nuva so realizacijata na proektot za Me|unarodniot centar vo Pariz, koncipiran so prostorno-volumenska ramnote`a na hotelot (oblakoder)
i horizontalniot potez na Kongresniot centar, kombiniran so trgovija. Celata kompozicija e napravena so produhovena kriva linija.
Emil Ajo (1902-88) se afirmira so gradewe na stanbeni kompleksi, sozdadeni od
kombinacija na kuli i blokovi so slobodni
izvitkani osnovi i so upotreba na `ivopisen
kolorit. Takvi se:
- stanbeniot kompleks Le Kurtiljer vo
Panten (1955-61),
- stanbeniot kompleks La Grand Born vo
Griwi-Bobiwi (1964-71), i
- stanbenata naselba vo Nanter (1969-75).
Za povtornoto za`ivuvawe na eksperimentalniot duh vo francuskata arhitektura
pridonesuva reformata na arhitektonskata
nastava vo 1962 godina, so {to de fakto e ukinat monopolot na [kolata na ubavite umetnosti. Vo toa vreme, urbanisti~kite utopiski proekti na Pol Mejmon i Jona Fridman
vr{at vlijanie vrz nekoi arhitektonski timovi, koi tie idei gi interpretiraat na poprozai~en na~in. Sepak, vo predgradijata na
Pariz ovie timovi sozdavaat ubavi primeri
na francuskiot neobrutalizam.
Novite naselbi vo pariskiot region stanuvaat izvori na novi arhitektonski temi,
koi proizleguvaat od nastanatata kriza vo
64
1968 godina. Toga{ zapo~nuva i edna {iroka
debata za idninata na arhitektonskoto obrazovanie i praktika. Golem del od arhitektite nastojuvaat vo izgradbata na novite naselbi da primenat ednostavna multiplikacija na prefabricirani kelii (kapsuli). Pokraj naselbite vo pariskiot region, takvi
primeri se:
-satelitskata naselba vo Grenobl (1968)
na timot AUA
AUA, i
-gradskiot centar vo Ivri (1970-78) od
@an Renodi.
Osven vo oblasta na stanbenata izgradba,
paralelno so baraweto novi pati{ta, kolebawata se prisutni i vo drugite arhitektonski oblasti. Taka na primer, Pjer Vago (roden 1910) i Borneman vo internacionalen
stil ja gradat bibliotekata vo Bon, Germanija (1956-58), dodeka @anar postignuva interesno plasti~no oblikuvawe kaj objektot
za pazar so gara`na ku}a vo Tuluz (1961).
Anri Bernar go sozdava kompaktniot ansambl Dom na radioto vo Pariz (1959-61), so
kru`ni paviljoni na delovnite objekti i so
kula vo sredinata, vo koja se ~uva kolekcijata. Od svoja strana @or` Majol nudi edna
prefineta struktura preku stanbenite zgradi Horizonti vo Ren.
Avtorskiot tim Ozel, Zerfis, Kamelo
i De Meji ja proektira stanbeno-delovnata
naselba Defans (1965-70), koja pretstavuva
prv satelitski grad i eden od najgolemite zafati vo povoenata izgradba na Pariz. Gradot
ima dinami~na kompozicija, sozdadena od
kombinacija na visoki i niski administrativno-delovni i stanbeni objekti, a negovoto
oformuvawe trae 20-tina godini.
Sl.160. @anar. Objektot za pazar so gara`na
ku}a, Tuluz (1961)
Sl.161. Anri Bernar. Domot na
radioto, Pariz (1959-61)
Sl.162. Ozel, Zerfis, Kamelo, De Meji. Stanbeno-delovnata
naselba Defans, Pariz (1965-70). Plan i panorama
Kasan i Boduen ja podigaat kontroverznata visoka zgrada, kulata Monparnas vo Pariz (1973), koja so svojata temna silueta se izdiga nad horizontot vo ju`niot del na gradot.
Kon sredinata na 70-tite godini, pod vlijanie na italijanski idei, se javuva reakcija
protiv takvite „inovativni“ gradski {emi.
Novata inicijativa ja zapo~nuvaat Bernar
Ije i Antoan Grimba{
Grimba{, koi se zalagaat za arhitektura zasnovana vrz urbanite vrednosti.
So zalo`bite na Bernar Ije, 1975 godina e
proglasena za Godina na kulturno-istoriskoto nasledstvo, pod parolata „idnina za na{eto minato“.
Generalno gledano, sî do 80-tite godini
na HH vek arhitektonskata scena vo Francija poka`uva nepovolna slika na stilski eksperimenti. Nedostasuva tradicijata na eden
vid golema ekspresionisti~ka {kola, ili
pak vlijanieto na modernoto dvi`ewe od 20tite godini. Golemiot Le Korbizje, koj po poteklo e od [vajcarija, vo Francija gradi do
60-tite godini, no zasekoga{ ostanuva stranec. Poedine~nite nastojuvawa za „reinterpretacija“ na ranoto tvore{tvo na Le Kor-
bizje ne davaat plod, kako {to toa uspe{no
go pravi Ri~ard Mejer vo SAD.
Poradi navedenata sostojba, najgolemo
vnimanie vo 70-tite godini predizvikuvaat
objektite sozdadeni od avangardni stranski
arhitekti. Toa najmnogu se odnesuva na centarot @or` Pompidu vo Pariz (1971-77) napraven vo anglisko-italijanska koprodukcija. Renco Pijano (1937-) i Ri~ard Roxers
(1933-) ovoj klu~en objekt na postomodernata
arhitektura go pravat so ~eli~ni stolbovi
pred fasadata za da se obezbedi celosna
fleksibilnost na vnatre{nosta. Zaradi istata cel, instalacionite cevki se izneseni
pred fasadata, taka {to zaedno so eskalatorite u~estvuvaat vo sozdavaweto na arhitektonskiot izraz. So sli~na postapka, desetina
godini podocna Renco Pijano so sorabotnicite ja pravi dogradbata na Institutot za
akusti~ki / muzi~ki istra`uvawa vo Pariz
(IRCAM, 1988-89).
Vtoroto najvlijatelno delo na 80-tite
godini vo Francija mu pripa|a na danskiot
arhitekt Oto von [prehelsen (1929-87), koj
vo sorabotka so Pol Andro
Andro, go pravi proek-
Sl.163. Oto von [prehelsen i Pol Andro. La Tet de Defans, Pariz (1984-89)
tot za t.n. La Tet de Defans (1984-89). Vo negovi ramki tie sozdavaat moderen monumentalen vlezen plo{tad vo najzna~ajnata prigradska naselba na Pariz. Vo sredinata na
kompozicijata e postavena portata na Defans, kako supermoderna interpretacija na
golemata Triumfalna porta vo Pariz od
XIXvek. Mo`e da se zabele`i deka poradi
grandioznosta na ovoj objekt se gubi humanata
komponenta na prostorot.
[panskiot arhitekt Rikardo Bofilj
(1939-) e tretiot stranec {to go pottiknuva
razvojot na francuskata arhitektura vo 70tite i vo 80-tite godini. Negovite objekti
vo pariskite predgradija, so postmoderniot
klasicizam ja zadovoluvaat francuskata
sklonost za arhitektonski gigantizam. Taka,
kaj stanbenite objekti vo naselbata Marn-laVale (1972-82) so pomo{ na arhitektonskata
gramatika na Paladio, se obedinuva tradicijata od vremeto na Luj XIV so onaa na Le
Korbizje.
Sl.164. Tomislav i Boris Garevski. Sedi{teto
na biroto Axe Architectes, Pariz
65
Evidentno e deka Kristijan de Portzampark razviva eden liri~en arhitektonski jazik, koj mo`e da se nare~e muzi~ki priod kon
modernizmot. I pokraj prisustvoto na barokni crti vo negovite kompozicii, toj trasira
sopstven pat koj se dvi`i na vidlivo rastojanie od postmodernizmot. So golemiot proekt za Gradot na muzikata, vo 1994 godina De
Portzampark ja dobiva presti`nata nagrada
Pricker, no toj postignuva zavidni rezultati i so svoite idni proekti, kako {to se:
- stanbenata kula vo Fukuoka, Japonija
(1989-91),
- administrativnata kula so oblik na
~izma {to se izdiga nad `elezni~kata
stanica Lil-Evropa (1992-95),
- dogradbata na Kongresnata palata vo
Pariz (1996-2000), i
- kulata na kompanijata za igra~ki Bandel vo Tokio.
Kaj kulata LVMH vo Wujork (1995-98), po~ituvaj}i ja dadenata visinska regulacija,
Kristijan de Portzampark pravi elegantna
forma na stiliziran cvet, koj no}e sveti so
promenlivi nijansi, od zlatna do zelena. Vrvot na kulata ima pokriena terasa i trikaten
staklenik, koi slu`at za javni potrebi, priemi i sl. So ova delo, Kristijan de Portzampark se stava ramo do ramo so Filip Xonson,
koj vo blizinata ja ima podignato kulata
AT&T, kako i so Edvard D.Stoun so kulata
Xeneral Motors.*19
@AN NUVEL (1945-)
@an Nuvel pretstavuva markantna tvore~ka li~nost me|u francuskite i svetskite
arhitekti vo po~etokot na 90-tite godini.
Toj e edinstveniot arhitekt, koj mnogu to~no
i koherentno go izrazuva duhot na svoeto vreme. Od edno do drugo delo, @an Nuvel doka`uva deka dosledno ja po~ituva svojata deviza: „Objektot treba da go izrazi duhot na ona
{to ja dvi`i epohata“. So pravo se smeta deka
toj e pripadnik na haj-teh arhitekturata, no
toa go pravi na eden pone`en i popoeti~en
na~in otkolku arhitektite vo Velika Britanija. Po razbuduvaweto na t.n. provokativen futurizam so centarot @or` Pompidu,
francuskiot arhitekt @an Nuvel, kako
izvor za tvore~ka inspiracija, zapo~nuva da
ja koristi nau~nata fantastika od filmovite na Ridli Skot.
Po zavr{uvaweto na [kolata na ubavite
umetnosti, vo 1970 godina @an Nuvel go otvora svoeto prvo atelje zaedno so Fransoa Sewer
wer. Vo 1988 godina toj sozdava zaedni~ka firma so Emanuel Katani (1951-), vo koja rabotat
nad 90 arhitekti sorabotnici. @an Nuvel ja
pravi koncepcijata i kreacijata, a Emanuel
Katani ja vodi upravata i organizacijata.
Sl.172. Kristijan de Portzampark.
Kulata LVMH, Wujork (1995-98)
Po prekinuvaweto na javnoto finansirawe na mnogubrojnite golemi proekti, vo
po~etokot na 90-tite godini na HH vek, Francija se nao|a vo nepovolna ekonomska sostojba. Poslednite realizacii od toj vid se zavr{uvaat blagodarenie na privatni investicii, koi stanuvaat sî pozna~ajni. Za revitalizacijata na francuskata arhitektura pridonesuva t.n. haj-teh arhitektura, koja e ve}e
prisutna kaj objektite na angliskiot arhitekt Norman Foster.
Sl.173. @an Nuvel i Arhitektonsko studio.
Institutot na arapskiot svet, Pariz (1981-87).
Izgled i vnatre{nost na holot so dijafragmite
Sl.171. Kristijan de Portzampark.
Administrativnata kula Lil-Evropa (1992-95)
68
Sl.174. @an Nuvel. Stanbenata zgrada Nemosi, Nim (1985-87)
Vo dru{tvoto na golemite arhitekti,
@an Nuvel vleguva so Institutot na arapskiot svet vo Pariz (1981-87) kako eden od
golemite dr`avni proekti, koj e realiziran
vo sorabotka so grupata Arhitektonsko studio
dio. So multifunkcionalnosta i arhitektonskiot izraz, ovoj objekt pretstavuva „izlog“ na arapskata kultura na zapad. Bogatite
arapski trezori se pretstaveni so edna prostudirana transparentnost, a vo negoviot nadvore{en izgled, aluminiumot, stakloto i betonot se soedineti so edna tehni~ka hrabrost. Vo prostorniot sklop na objektot, eden
procep go oddeluva muzejot od drugite sali.
So pomo{ na elektronski uredi se opredeluvaat vidot i formata na fasadnite dijafragmi, ovozmo`uvaj}i razli~no osvetluvawe
i za{tita od sonce.
Stanbenata zgrada Nemosi vo Nim
(1985-87) pretstavuva najoriginalno re{eno
op{testveno domuvawe. Zad ovaa „ma{ina za
`iveewe“, koja e oble~ena vo metal, se krijat
neobi~ni mo`nosti za 17 varijantni re{enija na stanovite so edno do tri nivoa. „Nehumanata ma{inska estetika“ vo ovoj slu~aj
e pot~ineta na potrebata za za{tita od `e{koto sonce, a dinami~nata kompozicija na
ovoj objekt nalikuva na brz voz.
Operata vo Lion, koja e izgradena vo 1831
godina, so proektot (1986-93) za pro{iruva-
Sl.175. @an Nuvel. Operata vo Lion (1986-93)
Sl.177. @an Nuvel. Kongresnata
palata, Tur (1989-93). Osnova,
maketa i izgled na vlezot
Sl.176. @an Nuvel. Fondacijata Kartie,
Pariz (1991-94). Presek i izgled
we na @an Nuvel dobiva tripati pove}e
prostor. Toa e postignato so ume{no vkopuvawe vo terenot, no i so zamena na klasicisti~kiot krov so eden transparenten polucilinder visok 20 m, kade {to se smesteni prostoriite na baletskata grupa.
Hotelot [email protected] vo Bulijak kaj Bordo
(1987-93) e sostaven od ~etiri paviljoni i
restoran, rasporedeni vo senkata na selskata
kambanarija. Ovoj objekt ima celosno nov arhitektonski izraz, koj proizleguva od fasadnata obvivka napravena vo vid na crvenikava
metalna re{etka vrz temnosivo skele. Na takov na~in e sozdadena edna lesna i navidum
kr{liva struktura.
Fabrikata Kartie vo Vileret, [vajcarija (1989-90), @an Nuvel, so Emanuel Katani, ja podiga vo eden planinski {umski predel, kade {to so lesnata i transparentna hajteh arhitektura objektot ne se nametnuva na
pejza`ot.
Fondacijata Kartie vo Pariz (1991-94),
so kompleksnata sodr`ina se prostira na
osum nadzemni i isto tolku podzemni nivoa,
taka {to ne ja nadminuva siluetata na okolnite postari objekti. Nejzinata staklena
struktura ovozmo`uva pogledot da navleze vo
vnatre{nosta, koja izobiluva so prirodna
svetlina. @an Nuvel uspeva na eden nematerijalen, poetski na~in da gi otstrani vistin69
Sl.186. Pol [emetov i Borha Ujdobro. Galerijata na evolucijata, Pariz (1990-94). Izgled i vnatre{nost
Kako del od Golemite raboti vo Francija, se podiga edna niza raznovidni javni objekti. Arhitektite Pol [emetov (1928-) i
Borha Ujdobro (1936) se edinstvenite koi
imaat podignato dva objekta vo ramkite na
Golemite raboti: Ministerstvoto za finansii vo Pariz (1982-90) so dol`ina od 900 m i
Galerijata na evolucijata vo Pariz (1990-94).
Za smestuvawe na galerijata, tie temelno ja
renoviraat zapu{tenata zgrada na @il Andre od 1877 godina. Na toj na~in, taa stanuva
edna od najspektakularnite zgradi od ~elik
i staklo vo Pariz. Od drugite dela na [eme-
Sl.187. Viskoni, Pankreak, Hulio Silva. Pariskiot
forum (80-tite). Atrium
72
tov i Ujdobro popoznati se: Francuskata ambasada vo Wu Delhi i dogradbata na Halite
so Forumot vo Pariz.
Poznatiot Pariski forum (80-tite) e
podignat vo blizina na centarot @or` Pompidu na mestoto od starite pazarni hali, od
strana na Viskoni i Pankreak
Pankreak, vo sorabotka
so skulptorot Hulio Silva
Silva. Ovoj objekt e sozdaden od lesna izvitkana skeletna konstrukcija i staklo, {to kako struktura pretstavuva asocijativen kontinuitet na nekoga{nite hali, ~ii fragmenti delumno se za~uvani i prezentirani vo novata kompozicija.
Sl.188. @an-Mi{el Vilmot. Muzejot [jado,
Lisabon (1990-94). Izgled i vnatre{nost
@an-Mi{el Vilmot (1948-) vo Francija
se javuva kako najgolem majstor za vnatre{na
arhitektura, ureduvaj}i gi: privatnite apartmani na Fransoa Miteran vo Elisejskata palata, oddelot za dekorativni umetnosti vo
Luvr (1989-93), kako i mebelot za Luksembur{kata banka vo Luksemburg (1994).
Muzejot [jado vo Lisabon (1990-94),
Vilmot go obnovuva po katastrofalniot po`ar vo 1988 godina. Za da dobie {to pokoherentno dvi`ewe na posetitelite, toj na umetni~ki na~in vmetnuva edna obesena ~eli~na
skala i dve metalni pasareli.
Sl.189. Filip Stark. Paviljonot za primeneta umetnost
vo muzejot na Groningen, Holandija (1990-94). Desno
Sl.190. Filip Stark. Objektot Baron vert, Osaka,
Japonija (1990-92)
Sl.192. Filip Stark. Azahi Bir Azumba{i hol,
Tokio (1989)
Filip Stark (1949-) e u{te eden poznat
dizajner od Francija vo poslednata decenija
na HH vek. Toj dobiva me|unarodna popularnost so Paviljonot za primeneta umetnost vo
muzejot na Groningen, Holandija (1990-94),
kako i so objektot Baron vert vo Osaka, Japonija (1990-92). Objektot vo Osaka ima monoliten volumen koj se izdiga vo blizina na
grobi{tata, od ~ii kameni spomenici verojatno e inspirirana i negovata forma. So
takvata forma i so prozorcite vo vid na puknatini, ovoj objekt ne nalikuva nitu na eden
drug sozdaden pred nego.
Gradot Tokio mu izrazuva gostoprimstvo
na eksperimentalniot duh na Filip Stark,
kade {to toj podiga dva zna~ajni objekti. Sedi{teto na edna grade`na firma, nare~eno
Nani Nani (1989), ima oblik na morsko ~uSl.191. Filip Stark. Sedi{teto na grade`nata
firma, Tokio (1989)
dovi{te, koe isplivuva na povr{inata. Egzoti~nosta na takvata forma se zgolemuva so
toa {to objektot e oble~en so patiniran bakaren lim, probien so mali otvori. Koga na
investitorot mu bil pretstaven modelot na
objektot, toj pra{al: „[to e toa, {to e toa?“,
ili na japonski nani nani?, spored {to i objektot go dobiva svoeto neobi~no ime.
Azahi Bir Azumba{i hol (1989), so neobi~nata forma sozdava likovna eksplozija vo
istoriskoto jadro na Tokio. Negovata obi~na
kvadratna osnova dobiva oblik na vazna obvitkana so visokosjaen granit. Vrz ramniot
pokriv na objektot e postavena stilizirana
skulptura na pozlaten plamen, koj kontrastira na temnata, sjajna i stroga geometriska
forma na objektot.
Pol Andro (1938-), so diplomiraweto na
tri poznati fakulteti vo Pariz (1961/63/68),
stanuva {irokoobrazovan arhitekt i in`ener. Toa pridonesuva da stane glaven arhitekt za aerodromite vo Pariz, a osobeno za
razvoj na aerodromot [arl de Gol vo Roasi.
Na takov na~in, toj steknuva me|unarodna reputacija, pri {to e zadol`en za razvojot na
okolu 50 aerodromi {irum svetot, me|u koi
vo: Xakarta (1986), Teheran (1996), Manila
(1999) i dr.
Aerodromot Roasi 2F (1990-98) pretstavuva prodol`en razvoj na postojniot aerodrom za potrebite na patnicite od podra~jeto [engen na Evropskata Unija. Objektot so
dol`ina od 400 m i so povr{ina od 130.000 m2
se razviva na ~etiri nivoa so golemi parkinzi, taka {to e prisposoben da opslu`i 10 milioni patnici godi{no. Negovata stakleno~eli~na struktura so krivi formi sozdava
edna `ivopisna arhitektura so golema transparentnost. Posebniot avtopat {to go opslu`uva ovoj objekt minuva niz negovata simetrala vo vid na Ärbet.
Sl.193. Pol Andro. Aerodromot Roasi 2 F kaj Pariz (1990-98). Panorama i vnatre{nost
73
Sl.217. Ginter Beni{ i Oto Fraj. Pliva~kiot bazen,
Minhen (1967-72). Vnatre{nost
Sl.215. Olimpiskiot
kompleks, Minhen
(1967-72).
Panorama od vozduh
Oto Fraj (1925-) kon krajot na 60-tite i
vo po~etokot na 70-tite godini steknuva slava so originalniot pronajdok na t.n. {atoresti pokrivni konstrukcii, sostaveni od ~eli~na mre`a i proyirni plasti~ni elementi.
Takvite konstrukcii za prvpat gi primenuva
na Germanskiot paviljon za EKSPO Ä67 vo
Montreal, izraboten vo sorabotka so Gutbrot
brot.
Vedna{ potoa, vo sorabotka so Ginter
Beni{ (1922-), Oto Fraj gi podiga poznatite
sportski objekti za Olimpijadata vo Minhen
(1967-72). Objektite se izgradeni na terenot
kade {to se deponirani ostatoci od urnatinite na Minhen od Vtorata svetska vojna. Vrz
vozvi{enieto nad tie urnatini e ureden
Olimpiskiot park, so `ivopisna konfiguracija, zelenilo i vodeni povr{ini. Urbanisti~koto re{enie na olimpiskiot kompleks go ima napraveno Ginter Beni{ so Jirgen Jedike
Jedike.
Olimpiskiot stadion vo Minhen ima delumno pokrieno gledali{te, kade {to formata na {atorestiot krov potsetuva na si-
Sl.216. Ginter Beni{ i Oto Fraj. Olimpiskiot
stadion, Minhen (1967-72)
80
luetata od Alpite. Pliva~kiot bazen ima
sosema proyirna struktura, a gimnasti~kata
sala se odlikuva so svojot `ivopisen kolorit vo enterierot.
Hajnle i Vi{er
Vi{er, vo blizina na olimpiskite borili{ta vo Minhen go podigaat
Olimpiskoto selo, oformeno od kombinacija na visoki i niski stanbeni strukturi. Visokite objekti imaat terasesti formi, sozdadeni so stepenesto povlekuvawe na balkonite. Po odr`uvaweto na olimpiskite igri,
ovaa moderna naselba e mnogu te{ko prifatena od gra|anite na Minhen. Se smeta deka
toa e rezultat od nedostigot na socijalnata
komponenta vo sodr`inata na objektite, kako
i od otsustvoto na vremenskata dlabo~ina,
{to pretstavuva ~etvrta dimenzija na arhitekturata.
*
Vo 70-tite godini, koga kulminira docnomodernata arhitektura, se ~ini deka nastapuva celosna konfuzija me|u mecenite na
arhitekturata vo Germanija. Investitorite
se zasolnuvaat zad profitno orientiranite
Sl.219. Jozef Paul Klajhis. Hotelot
^etiri sezoni, Berlin (1993)
Sl.218. Hajnle i Vi{er. Olimpiskoto selo, Minhen (1968-72). Panorama i izgled na edna ulica
Sl.222. Osfald Matijas Ungers. Arhitektonskata biblioteka Ungers, Keln (1989-90). Izgled i vnatre{nost
Sl.220. Jozef Paul Klajhis. Administrativnotrgovskiot objekt, Berlin (1994-96)
grade`ni metodi i racionalnoto iskoristuvawe na zemji{teto. Dr`avnite organi se zafa}aat so beskrajnoto doteruvawe na zakonite za planirawe, a arhitektite raspravaat
za pragmatskata etika. Duri kon krajot na 80tite godini nastapuva re~isi celosno osloboduvawe od ekonomskata recesija.
Kon krajot na 70-tite godini, po~ituvaj}i go internacionalniot stil, germanskata
arhitektura ja do~ekuva postmodernata. Nejzinite vlijanija vidlivo se reflektiraat na
Me|unarodnata arhitektonska izlo`ba vo
Berlin, koja se odviva vo vremeto od 1984 do
1989 godina. Pod koordinacija na Jozef Paul
Klajhis
Klajhis, vidni svetski arhitekti se pokaneti
da gradat vo Berlin, pri {to doma{nite
tvorci se postaveni na marginite. Analogno
na izlo`bata Interbau za kvartot Hanza od
1956/57 godina, Berlin stanuva me|unaroden
arhitektonski centar vo koj arhitekturata
povtorno se tretira kako javen medium na politikata i industrijata.
Za `al, rekonstrukcijata na Berlin, vo
pogled na arhitektonskiot izraz ne se odviva
bez te{kotii, pred sî poradi birokratskiot
pritisok. Vlijatelniot direktor za izgradba
na Berlin, Hans [timan ne bara arhitektonski inovacii, tuku ja ohrabruva t.n. kriti~ka
rekonstrukcija so skromni objekti „oble~eni“ prvenstveno so kamen i tula. Takviot
stav, Jozef Paul Klajhis go deklarira na
sledniot na~in: „Arhitekturata mora da ja
odrazuva op{testvenata `elba za uniformnost, ne vo smisla na nova neutralnost, tuku
kako principielen stav“. Osven vo Berlin,
i vo drugite germanski gradovi, a osobeno vo
Frankfurt, se gradat zna~ajni objekti, spored nagradenite proekti od odr`anite me|unarodni konkursi. Nekolku germanski arhitekti ja koristat mo`nosta da se afirmiraat
na me|unarodno nivo.
OSVALD MATIJAS UNGERS (1926-)
najnapred gradi nekolku zna~ajni objekti vo
Frankfurt, kako {to se: Germanskiot arhitektonski muzej, postaven na bregot na rekata
Rajna (1980-83), Kongresnata sala 9 so galerija (1980) i t.n. saemska Gejt haus (Nojen tor).
Saemskata Gejt haus (1983) e komponirana
od tri geometriski elementi: kamena plo~a,
kamen portal i stakleno jadro. Vo sredinata
na 80-tite godini, ovoj objekt stanuva primer
za germanskata racionalna „nova ~istota vo
arhitekturata“. Sepak, nejzinoto tri~leno
ras~lenuvawe nalikuva na nekoi {totuku izgradeni dela na Filip Xonson i Majkl
Grejvs. Kako teoreti~ar na arhitekturata, na
Ungers mu se pripi{uva razrabotkata na
postmoderniot kontekstualizam vo eden
„neodoliv“ jazik na gradot, za {to poseben
pridones ima dadeno i Leon Krir
Krir.
Arhitektonskata biblioteka na Ungers
(1989-90) e napravena kako aneks na negovata
ku}a vo Keln, {to e izgradena 30 godini po-
rano, vo vid na manifest na racionalnata i
skulpturalnata arhitektura. So napravenite
modifikacii i pro{iruvawa, Ungers ku}ata
ja pretvora vo minijaturen privaten grad, kade {to umetnosta i prirodata se soedineti
vo eden urban ansambl na mnogu mal prostor.
Fasadite na ovaa neobi~na kompozicija se
napraveni od tula i bazalt, doneseni od rodnoto mesto na Ungers. Bibliotekata podocna
e nameneta za studiski istra`uvawa vo ramkite na „Arhitektonskata fondacija Ungers“.
Rezidencijata na Germanskata ambasada
vo Va{ington (1995), Ungers ja koncipira vo
vid na moderen anti~ki hram so trem od kolosalni betonski stolbovi, koi nosat lesna
staklena pokrivka. Monumentalnosta na objektot se zgolemuva so negovata postavenost
na vozvi{enie, koe nalikuva na „zelen Akropol“.
Sl.221. Osfald Matijas Ungers. Saemskata Gejt haus,
Franfurt na Majna (1983). Izgled i vnatre{nost
81
Sl.240. Tomas Hercog. Dizajn centarot, Linc
(1989-93). Izgled i vnatre{nost
Dizajn centarot (za odr`uvawe na kongresi i izlo`bi) vo Linc (1989-93), pretstavuva visokotehnolo{ka interpretacija na
staklenite (kristalni) palati od XIX vek.
Za da se obezbedi maksimum dnevna svetlina,
krovnata povr{ina na ovoj objekt so la~en
raspon od 127 m e pokriena so specijalni
svetlosni paneli. Ovie paneli, proizvedeni
od firmata Kristijan Bartenbah, se debeli
samo 16 mm i propu{taat indirektna svetlost, a gi reflektiraat nepovolnite zraci.
Po gradeweto na Izlo`beniot hol vo
Hanover (1995-96), koj ima krov so oblik na
prevrteni lu{pi, Tomas Hercog se zafa}a so
podigawe na objekti koi se prvenstveno nameneti za proizvodstvo na energija. Takvi se:
fotovolta`nata strea pred halata za snabduvawe vo Erfurt (1999-2001) i solarnata
fabrika vo Minhen (1997-2001).*23
Principite {to gi postavi i razraboti
Tomas Hercog gi prifa}aat pogolem broj arhitekti, taka {to mo`e da se zboruva za „ger86
manski pristap“ vo integracijata na arhitekturata i ekologijata. So toa, osnova~kata parola na {kolata Bauhaus „misli globalno,
dejstvuvaj lokalno“ definitivno za~ekoruva
vo sekojdnevniot `ivot, {to odi vo prilog na
tvrdeweto deka na pragot na XXI vek „definitivno se zatvora krugot na modernizmot“.
Bals i Vilson e internacionalen tim,
sostaven vo 1980 godina od avstraliskiot arhitekt Piter Vilson (1950-) i od Julija Bals
Vilson (1948-) rodena vo Minster i {koluvana vo Karlsrue i London. Tie stanuvaat
poznati so: proektot za garden folly na EKSPO Ä90 vo Osaka, Suzuki haus vo Tokio
(1993) i Palatata na tehnologijata vo Minster.
Javnata biblioteka vo Minster (1987-93)
Bals i Vilson ja pravat so struktura koja treba da odgovori na koncepcijata nare~ena „supermarket za informacii“. Pe{a~kata ulica, koja go deli objektot na dve sekcii, vodi
kon istoriskata crkva Sv. Lambert. Ovoj objekt so ekspresionisti~ka forma ima uloga
na „spomenik“ podignat vo ~est na 1200 godi{ninata na Minster.
Aksel [ultes (1943-), po diplomiraweto
sorabotuva so Ditrih Bangert i so drugi arhitekti, a vo 1992 godina otvora sopstvena
firma. Od mnogubrojnite u~estva na arhitektonski i urbanisti~ki konkursi, posebno
treba da se istakne negoviot proekt za Umet-
Sl.241. Bals i Vilson. Javnata biblioteka,
Minster (1987-93). Osnova i panorama
Sl.242. Aksel [ultes.
Umetni~kiot muzej,
Bon (1985-92). Izgled i
vnatre{nost
Od ovoj kratok pregled mo`e da se zaklu~i deka germanskata arhitektura poznava
bleskavi uspesi, no isto taka i golemi padovi. So upornata rabota na talentiranite
tvorci, taa sekoga{ gi nadminuva te{kotiite i povtorno se izdignuva me|u najzna~ajnite
vo Evropa, pa i vo svetot. Germanskata moderna arhitektura stekna svetska slava blagodarenie pred sî na {kolata Bauhaus, od ~ii
redovi izlegoa golemi arhitekti i pedagozi,
koi nejzinite idei gi raznesoa niz svetot i gi
napravija dostapni za site napredni tvorci.
Vo ramkite na prvata kniga od ovaa materija oddelno e razgledan pridonesot na
Germanija i Avstrija vo razvojot na docnomodernata i postmodernata arhitektura vo
vtorata polovina na HH vek, a vo toj kontekst
ulogata na: Ginter Beni{
Beni{, Osvald Matijas
Ungers i drugi tvorci.
Sl.243. Aksel [ultes. Sojuznata kancelarija, Berlin (1997-2001)
ni~kiot muzej vo Bon (1985-92), koj spored
avtorot e proektiran ne kako hram na umetnosta, tuku kako ku}a na svetlosta. Po~ituvaj}i go principot deka arhitekturata treba
da pretstavuva i umetnost Aksel [ultes sozdava armiranobetonski objekt so prepoznatlivi karakteristiki na germanskiot ekspresionizam.
Peter [veger (1935-) po poteklo od Romanija, diplomira vo Cirih i nabrzo stanuva
viziting-profesor vo Hamburg i Hanover.
Firmata [veger i partnerite, toj ja formira vo 1987 godina i so nea postignuva zavidni
rezultati. Negoviot Istoriski muzej vo
Volfsburg (1989-93), so ras~lenetata metalna struktura nalikuva kako da e „namontiran“ vrz parterot od granitni plo~i, {to navleguva i vo prizemjeto na objektot. Ovaa lesna i transparentna struktura ovozmo`uva
prirodno osvetluvawe re~isi na site prostorii vo objektot.
Sl.244. Peter [veger. Istoriskiot muzej,
Volfsburg (1989-93). Izgled i vnatre{nost
*21 Poop{irno vo Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10, str.228-241
Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v., VIA,
tom 11, str.146-196
De Bruyn, Gerd. Zeitgenössishe Architektur in Deutchland,
1970-1995
Feuerstein, Günther. Orientamenti Nuovi nell’architettura
Tedeska
Hitchcock, Henry–Russell. Buildings and Projects:
Hentrich – Petchnigg & Partner
Marchall, Werner. Contemporary Architecture in Germany
Moderne Architectur in Deutschland, 1900 bis 1950
Amsoneit, Wolfgang. Contemporary European Architects I
Meyhöfer, Dirk. Contenporary European Architects II
Jodidio, Philip. Contemporary European Architects III,IV,V
*22 Poop{irno vo Godfrid Böhm. The Pritzker Architecture
Prize, 1986
*23 Poop{irno vo Bioklimatic Architecture. Editor
Cettina Gallo
Solar Energi in Architecture and Urban Planing
Herzog, Thomas. Archittectur+Tehnologie
87
Sl.261. Hans Holajn. Gradskiot muzej Abtajberg, Menhengladbah (1972-82)
`uva so mermer, aluminium, cink i staklo,
{to celosno ñ soodvetstvuva na multifunkcionalnata sodr`ina. Site volumeni se postaveni na vrvot od edno `ivopisno terasesto
parterno re{enie, taka {to objektot so pravo go nosi epitetot „Akropol na novata religija“, odnosno kulturata.
Muzejot na modernata umetnost vo
Frankfurt (1982-91) e podignat na mnogu tesna segmentna lokacija, od {to proizleguva
logi~na skulpturalna arhitektura, kade {to
razli~nite prostori se grupirani okolu centralnata izlo`bena sala. Vo enterierot, zenitalnoto osvetluvawe postepeno se spu{ta
kon glavniot vlez.
Has haus vo Viena (1985-90) se istaknuva
kako interesna pojava nasproti gradskata katedrala, koja delumno se otslikuva vo nejzinata staklena cilindri~na fasada. ^etirikatniot hol na objektot e oblikuvan so ekstravagantni detali i materijali. Nad holot
se izdigaat dva kata na kancelariski prostor
i prostorii za banka, a nad site niv e smesten
dvokaten restoran, koj niz stakleniot cilinder ima pogled na celiot plo{tad pred katedralata.
Proektot za muzej vo karpa kaj Salcburg
(1990) e lociran taka da bide neposredno do
stariot grad. Centralniot prostor, od koj
mo`e da se gledaat visokite karpi, i zenitalnoto osvetluvawe imaat metafizi~ki karakteristiki vo oblikuvaweto.*26
Sl.263. Hans Holajn.
Proekt za muzej vo
karpa, Salcburg
(1990). Presek
i maketa na
centralniot
prostor
GRUPATA KOP HIMELBLAU ja formiraat Volf D. Priks (1942-) i Helmut Svi~inski (1944-) vo Viena, za podocna da otvorat svoe biro i vo Los Anxeles. Tvore{tvoto
na ovaa grupa, so svojata celosno otvorena
geometriska kompozicija vo sredinata na 80tite godini go izrazuva sovremeniot pogled
na arhitekturata, pred sî na mladata generacija. Se ~ini i pove}e od toa, bidej}i taa se
sprotivstavuva na postmodernata, koja e pot~ineta na industrijata i e nesposobna da go
spre~i scenarioto na gradskiot haos. Kako i
drugite dekonstruktivisti, i ovaa grupa ne
mo`e da go re{i problemot, no sepak taa go
svrtuva vnimanieto kon nego. Namesto postmodernata zbrkanost od raznovidni prostorni i konstruktivni mo`nosti, ovaa grupa nastojuva da kreira iznenaduvawe. Takvata postapka, pretstavena so nekoi bizarni oblikovni elementi, na arhitekturata ñ nudi nova
„mo`nost da go izbegne svojot smrten kraj“.
Sl.262. Hans Holajn. Has haus, Viena (1985-90). Presek i izgled
92
Preobrazbata na krovot na objektot
Folks{trase 6 vo Viena (1983-88) e napravena vo istoriskoto jadro za potrebite na edna advokatska firma. Noviot oblik sodr`i
vidliva energija, taka {to poglednat od ulicata pravi vpe~atok kako da eksplodiral postojniot krov.
Sl.264. Kop Himelblau. Preobrazba na
krovot na objektot Folks{trase 6,
Viena (1983-88). Izgled i vnatre{nost
Sl.265. Kop Himelblau. Fabrikata Funder,
Kernten (1988-89)
Proektot za teatarot Ronaher vo Viena
(1987) e napraven so cel teatarot na HH vek
da se preobrazi vo „funkcionalen teatar za
XXI vek“. Avtorite smetaat deka u~estvoto
na publikata treba da se pro{iri na proskeniumot, kako i da se napravat: terasa so otvorena bina, restoran, barovi i javna videobiblioteka. Na takov na~in, ovoj teatar prerasnuva vo prostorna „ma{ina za izvoz na
kulturniot medium“. Za da ja potkrepat takvata ideja, avtorite proektiraat 16 varijanti
na osnovi za auditoriumot.
Fabrikata Funder vo Kernten (1988-89),
ima oblik {to se bazira na principot za dodavawe na skulpturalno modelirani elementi kon proizvodstvenata sala. Rotacijata i
agolnosta na oddelnite arhitektonski komponenti gi urivaat vizuelnite konvencii, so
cel da se sozdade sopstven identitet.
Izlo`beniot paviljon na Muzejot vo
Groningen, Holandija (1990-94), grupata Kop
Himelblau go proektira otkako e odbien
proektot na amerikanskiot umetnik Frenk
Stela, poradi toa {to bi bil skap i te`ok
za izvedba. Muzejot se sostoi od nekolku paviljoni na poznati arhitekti, me|u koi se
Francuzinot Filip Stark i Italijanecot
Alesandro Mendini
Mendini, koj e istovremeno i glaven koordinator na rabotite. Iako vo paviljonot na Kop Himelblau se smesteni slikite
na starite majstori, negoviot dizajn ima za~uduva~ki novi formi, koi go zbunuvaat posetitelot. Dekonstruktivisti~kata neregularna pa duri i preslobodna postavka na arhitektonskite elementi doa|a do celosen izraz i vo enterierot na objektot.
Istra`uva~kiot centar vo Sajbersdorf,
Avstrija (1993-95), go potvrduva dekonstruktivisti~kiot pristap na avtorite za spoj na
staroto i novoto. Kon zateknatite kubisti~ki formi na eden magacin tie dodavaat novi
slobodni formi od `ivopisno oboen metal,
so cel da go pretvorat vo administrativen
objekt.
Adolf Kri{anic (1946-) go povrzuva
svoeto tvore{tvo so istorijata na Viena. Toj
oblikuva mo}ni formi, pri {to go koristi
iskustvoto na Adolf Los za t.n. plan na volumeni, no isto taka i iskustvoto na holandskiot neoplasticizam.
Stanbenata naselba Pilotengase vo Viena (1991) sodr`i golem broj stanbeni nizi od
individualni objekti na P+1 nivo, koi za~uduvaat so: sfa}aweto na prostorot, oblikuvaweto i humanoto re{enie na neposrednata
okolina.
Povremeniot umetni~ki muzej vo Viena
(1992) e napraven na Karlsplac, vo vid na
edna lentovidna „tehni~ka“ hala od sini metalni ramki i yidovi od `olt lim. Po~ituvaj}i gi okolnite stari volumeni, ovoj objekt
so arhitektonskiot izraz jasno uka`uva na
svojata „demonta`nost“.
Paralelno so navedenite postmoderni
eksperimenti vo Avstrija, a osobeno vo Viena, vo 80-tite godini prodol`uva dobrata
tradicija za gradewe na prostudirani gradski ili prigradski naselbi, so sovr{eno re{ena infrastruktura. Toa e osobeno vidlivo
na novite stanbeni naselbi, najprvin vo jugoisto~nite, a potoa i vo severnite predgradija na Viena.
Sl.266. Kop Himelblau. Izlo`beniot paviljon vo muzejot na
Groningen, Holandija (1990-94). Izgled i vnatre{nost
Sl.267. Adolf Kri{anic.
Stanbenata naselba
Pilotengase, Viena (1991)
*24 Poop{irno vo Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10, str.254-266
Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v., VIA,
tom 11, str.370-385
Sl.268. Adolf Kri{anic. Povremeniot umetni~ki muzej, Viena (1992)
Amsoneit, Wolfgang. Contemporary European Architects I
Gössel, P., Leuthäuser, G. Architecture in the Twentieth
Century
Plische. Casabella, No 662 + 663, 1998/99, str.96-103
*25 Poop{irno vo Hunderwasser Architecture. Taschen,
Köln…,1997
*26 Poop{irno vo Hans Holein. The Pritzker Architecture
Prize, 1985
93
Ignacio Gardela (1905-) go podignuva antituberkulozniot sanatorium vo Alesandrija (1936-38), ~ija glavna fasada vo dolniot del
e oblikuvana so stakleni tuli, a vo gorniot
so dekorativni kerami~ki brisolei, kako inspiracija od okolnata narodna arhitektura.
ARHITEKTURATA PO VTORATA
SVETSKA VOJNA
Po Vtorata svetska vojna se ~ini deka estetikata na racionalizmot vo Italija najposle zapo~nuva da dava pove}e plodovi. No
toga{, po dolgiot prestoj vo SAD, se vra}a
Bruno Yevi (1918-2000), koj ne e vo tek so nastanite, a sepak si voobrazuva deka mora da gi
ispravi razvojnite linii na italijanskata
arhitektura. Toj energi~no se zalaga za primena na organskite, namesto racionalisti~kite principi vo arhitekturata. Takviot
stav gi zbunuva doma{nite tvorci, na koi racionalizmot im e poblizok. I pokraj toa,
Bruno Yevi vr{i pozitivno vlijanie vrz rimskata arhitektonska {kola, koja }e dade nekolkumina zna~ajni arhitekti.
Mario Ridolfi (1904-80) stanuva poznat
so svoite stanbeni zgradi vo Rim (1948), koi
imaat `ivopisna kombinacija na armiranobetonski skeleti i ispolna so fasadna tula.
Kalini
Kalini, Montuori i Viteloci so sorabotnicite ja sozdavaat `elezni~kata stanica Termini vo Rim (1948-50). Nejziniot vlezen hol
e oblikuvan so dinami~no izvitkana pokrivna plo~a, {to ubavo kontrastira na stabilnata horizontala od glavniot kubus. Vrednosta na noviot objekt e zgolemena so vklopuvaweto vo negoviot hol na arheolo{kite ostatoci od IV vek.
Va`en nastan vo povoenata izgradba na
Rim pretstavuva podigaweto na gradot gradina, ansamblot EUR (Espozicione Univerzale
Romana). Toj se sostoi od nekolku op{testveni objekti i stanbeni blokovi. Negovata iz-
Sl.279. Gradot gradina EUR so Palatata na
italijanskata civilizacija od Gverini, Lapadula
i Romano (1942-50). Panorama i fragment
gradba e zapo~nata u{te pred Vojnata, spored
zamislata na Mar~elo Pja~entini za arhitektura oblikuvana so arkadni sistemi. So
zavr{uvaweto na ovoj ansambl vo 1950 godina
e sozdaden tipi~en primer na neoklasicisti~kiot pravec, nasproti ve}e prisutnata
moderna arhitektura vo Italija. Toa najdobro go svedo~i Palatata na italijanskata civilizacija (1942-50), sozdadena od Gverini
Gverini,
Lapadula i Romano
Romano.
Vitorijano Vigano (1919-96) se istaknuva so gradewe na stanbeni i sportski objekti,
no sepak negovo najpoznato delo e institutot
Markjondi vo Milano (1957). Ovoj objekt ima
dramati~no razgolena konstrukcija od naturbeton, so {to se pretvora vo karakteristi~en
primer na brutalizmot vo Italija.
A. Bernaskoni i sorabotnicite, preku
palatata Oliveti vo Milano (1954) poka`uvaat sovr{enstvo vo proporcioniraweto i
izvedbata na modernite objekti so lesna fasadna struktura.
Enriko Kastiljoni (roden 1914) i negovite sorabotnici se zalagaat za barawe na
novi arhitektonski oblici, vrz osnova na novite konstruktivni re{enija, preku slednite
objekti:
- Proektot za glavnata `elezni~ka stanica
vo Neapol (1954), predvidena da se izgradi
od tenki armiranobetonski lu{pi, prifateni od trikra~ni potpori; i
- Tehni~kiot kolex vo Busto Arsicio kaj Milano (1963-64), oblikuvan so dinami~nite
formi na razgolenata armiranobetonska
konstrukcija.
Sl.280. Bernaskoni i dr. Palatata
Oliveti, Milano (1954)
Sl.278. Kalini, Montuori i Viteloci. @elezni~kata
stanica Termini, Rim (1948-50). Presek i panorama
Sl.281. Enriko Kastiljoni. Tehni~kiot kolex, Busto Arsicio kaj Milano (1963-64),
96
Sl.282. Ignacio Gardela. Stanbenata zgrada
na kanalot Grande, Venecija (1957)
Nicoli (roden 1895) i Oliveri
Oliveri, osven so
gradewe na stanbeni objekti, se doka`uvaat
i so proektiraweto na administrativniot
objekt vo Milano (1956), koj ima `ivopisno
ras~lenet volumen so oslobodeno prizemje i
poln volumen na potkrovjeto. Od druga strana, Ignacio Gardela go prodol`uva svoeto
predvoeno nastojuvawe za sozdavawe na nova
arhitektura preku transformacija na nasledenite vrednosti od neposrednata okolina.
Toa go doka`uva preku stanbenata zgrada na
kanalot Grande vo Venecija (1957), oblikuvana so elementi inspirirani od formite na
venecijanskata gotika.
Timot BBPR (Banfi, Belxojozo, Peresuti i Ernesto Roxers) ja sozdava kontroverznata arhitektura na kulata Velaska (1958),
preku ~ija forma ovoj tim nastojuva da napravi povrzuvawe so oblicite na zamokot
Sforca vo Milano. Xo Ponti i P. L. Nervi
imaat glavna zasluga za interesnoto moderno
oblikuvawe na palatata Pireli (1955-58) vo
Milano.
Franko Albini (1905-77), kako veren
sledbenik na predvoenoto racionalisti~ko
dvi`ewe go prodol`uva gradeweto na objekti
od strukturalni ~eli~no-stakleni povr{ini
so jasna geometrija. Na takov na~in, vo sorabotka so Franka Helg (1920-) i vo kontekst
na neposrednata okolina, toj ja podiga stokovnata ku}a Rina{ente vo Rim (1958-61). Albini e golem majstor na prostornoto tvore{tvo i vo oblasta na urbanizmot, pa i vo enterierot. Negovoto majstorstvo vo 60-tite godini najmnogu doa|a do izraz vo proektiraweto muzei, kako na primer muzejot vo Kairo.
Xino Vale (1923-) i negovite sorabotnici, vo oblikuvaweto na objektite voveduvaat
dinamika od armiran natur-beton, zbogatena
so kombinacija od kristalni stakleno-~eli~ni kubusi. Za toa svedo~at: administrativniot objekt na fabrikata Zanusi vo Pordenone (1961), i osobeno Italijanskiot paviljon na EKSPOÄ70 vo Osaka, Japonija.
Sl.284. Franko Albini i Franka Helg.
Stokovnata ku}a Rina{ente, Rim (1958-61)
Vo poslednite decenii na HH vek Xino
Vale u{te pove}e ja zajaknuva arhitektonskata aktivnost, taka {to se stava ramo do ramo
so Aldo Rosi. Toga{ negoviot arhitektonski
izraz dobiva edna stroga discipliniranost,
{to se gleda kaj stanbenata zgrada so fasadna
tula vo Venecija. Takvata disciplina toj ja
zadr`uva i koga vo postmoderen manir go podiga sedi{teto na IBM vo Pariz, kade {to
vo sudirot na krivata i pravata linija e sozdaden vidliv dinamizam.
Sl.286. Xino Vale.
Sedi{teto na
IBM, Pariz
Sl.283. BBPR. Kulata Velaska, Milano (1958).
Osnovi i izgled
Sl.285. Xino Vale.
Administrativniot
objekt na
fabrikata Zanusi,
Pordenone (1961)
97
Sl.292. Karlo Skarpa. Muzejot Kastelvekio,
Verona (1956-64). Izgled i vnatre{nost
KARLO SKARPA (1906-78) spa|a me|u
najvlijatelnite italijanski arhitekti na
HH vek. Toj ja ima zavr{eno Akademijata na
ubavite umetnosti vo Venecija, kade {to stanuva direktor na Arhitektonskiot institut
(1972-78). Pove}e od 30 godini toj e konsultant na Venecijanskoto bienale, so {to igra
zna~ajna uloga vo italijanskata arhitektura.
Arhitekturata na Venecija so gotskata i vizantiskata tradicija vr{i vlijanie vrz ne-
Sl.294. Karlo Skarpa. Muzejot Gverini
Stampalija, Venecija (1961-63). Vnatre{nost
Sl.293. Karlo Skarpa. Izlo`beniot salon Oliveti
na plo{tadot San Marko, Venecija
(1957-58). Vestibilot
govoto tvore{tvo, isto kako i delata na
Frenk Lojd Rajt i grupata De Stajl. Tvore{tvoto na Karlo Skarpa ve}e na preminot od
20-tite vo 30-tite godini se odlikuva so kreirawe na elegantni enterieri i ubavi izlo`beni postavki.
Golemi priznanija za svoite dela Karlo
Skarpa dobiva duri na po~etokot na 50-tite
godini, naj~esto povrzani so restavracijata
i revitalizacijata na muzejski objekti. Takvi primeri se: Akademijata vo Venecija
(1952), Nacionalnata galerija vo palatata
Abatelis vo Palermo (1953-54), muzejot Korner vo Venecija (1953-60), {est prostorii
vo Galerijata Ufici vo Firenca (1954-60,
vo sorabotka so Ignacio Gardela i Xovani
Mikelu~i) i drugi.
Vo vnatre{nosta na muzejskite objekti
Karlo Skarpa na genijalen na~in go vnesuva
dnevnoto svetlo koristej}i neobi~ni svetlosni izvori, prozorci i otvori, {to osobeno e karakteristi~no kaj gipsotekata Kanova
vo Posawo (1955-57). Sepak, najgolemo vnimanie privlekuva enteriernoto oblikuvawe
na muzejot Kastelvekio vo Verona (1956-64),
kade {to Karlo Skarpa postignuva neposreden dijalog me|u staroto i novoto. Toa go pravi vrz osnova na jasen kontrast i sovr{eno
izvedeni detali vo soglasnost so upotrebeniot materijal, taka {to sozdava edna metafizi~ka atmosfera.
Pri proektiraweto novi objekti, Karlo
Skarpa poka`uva sigurno ~uvstvo za razmer
i pretpo~itawe na blagorodnite materijali
i rafiniranata dekoracija. Seto toa e pridru`eno so precizna izvedba {to sozdava naglasena ekspresija. Na takov na~in, toj ima
sozdadeno mnogubrojni objekti me|u koi: vilata Yopas vo Koneljano (1948), izlo`beniot
salon Oliveti vo Venecija (1957-58), ku}ata
Veriti vo Udine (1955-61) i drugi.
Ovie nastojuvawa na Karlo Skarpa go
dostignuvaat maksimumot so podigaweto na
grobi{tata Brion kaj Trevizo (1970-72) vo
vid na edna prefineta kompozicija od heterogeni, formalno rasko{ni arhitektonski
delovi, koi ja sublimiraat sve~enosta na najta`niot moment. Poslednoto golemo delo na
Karlo Skarpa e noviot objekt na Narodnata
banka na Verona (1973-75-80).*28
Vitorio Gregoti (1927-) poka`uva majstorstvo na {irok plan, od regionalni analizi i urbano planirawe, pa sî do gradewe
na mo}na ekspresionisti~ka arhitektura vo
smisla na najdobrata racionalisti~ka tradicija. Toj ja osnova firmata Zdru`eni arhitekti vo Milano, preku koja go otelotvoruva idealot na italijanskata arhitektura
za prepletuvawe na teorijata i praktikata.
Kako najpoznat objekt na taa firma se istaknuva univerzitetot Kalabrija pokraj Kozenca (1973), ~ii ras~leneti strukturalni vo-
Sl.296. Vitorio Gregoti i dr. Univerzitetot Kalabrija, Kozenca (1973)
Sl.295. Karlo Skarpa. Grobi{tata Brion, kaj Trevizo (1970-72)
100
Sl.298. Aldo Rosi. Proekt za plo{tad pred Gradskiot sovet,
Segrate (1965). Perspektiva
Sl.297. Vitorio Gregoti i dr. Istra`uva~kiot
centar ENEA, Rim (1985). Izgled i vnatre{nost
ALDO ROSI (1931-97)
lumeni preku most se povrzani me|u sebe i
so pogornoto nivo na terenot.
Otkako na Gregoti mu se priklu~uvaat i
drugi zna~ajni arhitekti, firmata go dobiva
imeto Zdru`enie Gregoti. Toa ja raboti
stanbenata zgrada za Me|unarodnata izlo`ba
vo Berlin (1982-86), koja, sli~no kako univerzitetot Kalabrija, e oblikuvana so serija
mostovi nad ulici.
Istra`uva~kiot centar ENEA vo Rim
(1985) se odlikuva so sozdadena tenzija me|u
obvivkata na objektite i nivniot enterier.
Na modularno poednostavenata nadvore{na
obvivka napravena od sivi ~eli~ni paneli,
ñ e sprotivstavena kompleksnosta na vnatre{nite instalacii. Vo enterierot dominiraat dva {iroki holovi podeleni so zastaklen hodnik, a kancelariite se povrzani preku
galerii.
Vo proektot za izlo`bata Berlin utre
(1991), Gregoti predlaga solucija za vnimatelna urbana obnova, vo vid na eden prakti~en razvoj na realisti~kiot urban dizajn od
30-tite godini. So toa se vospostavuva zna~ajna osnova za idnoto urbano planirawe vo
Evropa. Ovoj nov racionalizam, {to vo Germanija go poddr`uva i O.M. Ungers, sî u{te
pretstavuva najdobar odgovor na sî poprisutniot urban haos.
Aldo Rosi e osnova~ i glaven pretstavnik na racionalizmot vo vtorata polovina
na HH vek. Negovite prvi dela sozdadeni vo
60-tite godini, go kombiniraat vlijanieto na
modernizmot od 20-tite godini so ideite na
dvi`eweto Nove~ento Italijano, kako i viziite na Etjen-Luj Bule so racionalnata
strogost na Adolf Los. Vo negovoto ponatamo{no tvore{tvo se ~uvstvuva vlijanieto i
na Andrea Paladio povrzano so anti~kata
rimska arhitektura.
Proektot za plo{tad pred Gradskiot sovet vo Segrate (1965, delumno realiziran),
so ednostavnite geometriski formi na elementite postaveni vo {irok prostor potsetuva na metafizi~koto slikarstvo na Xorxo
de Kiriko. Sli~na metafizi~ka atmosfera
sozdava stanbeniot blok vo kvartot Galareteze 2 vo Milano (1969-73) podignat pod rakovodstvo na Karlo Ajmonino (1926-). Ovoj
armiranobetonski objekt na P+3 nivoa e oblikuvan so ednostavni geometriski formi,
pri {to e primeneta redukcija na elementite
od anti~kata arhitektura.
Sozdavaj}i ja svojata studija Gradot na
tipovite, Aldo Rosi se izjasnuva deka gi
pretpo~ita ku}ite ~ija arhitektura e oformena preku dolg proces, „kade {to sekoj hodnik e ulica, sekoj dvor e plo{tad, a sekoj objekt go reproducira urbaniot prostor“.
Kaj grobi{tata San Kataldo vo Modena
(1971-78-80), Aldo Rosi vo sorabotka so Xani
Bragieri (1945-) primenuva aksijalna kompozicija oformena so sukcesivni premini i so
monumentalna geometrizacija na objektite.
Sl.300. Aldo Rosi. Teatarot na
svetot (1979). Osnovi i izgledi
Kaj osnovnoto u~ili{te vo Fawano Olana
(1972), oddelnite paviljoni se {irat vo vid
na krila okolu pravoagolniot atrium vo koj
e smestena kru`nata biblioteka.
Aldo Rosi go primenuva atriumskoto re{enie i kaj srednoto u~ili{te vo Broni
(1979), koe po svojata kompaktnost potsetuva
na delata na Paladio. Vo simetralata na atriumot e smesten t.n. integrativen objekt koj
e podelen na pravoagolen hol i na osmoagolen
auditorium. Piramidalniot krov na auditoriumot go ozna~uva centarot na ovaa ednostavna, pa duri i stroga kompozicija.
Teatarot na svetot (1979) e sozdaden za
potrebite na Prvata me|unarodna izlo`ba
na arhitekturata vo Venecija (1980). Ednostavniot osmoagolen objekt so piramidalen
krov e izgraden od ~eli~ni gredi so drvena
obvivka i e postaven na splav, taka {to mo`e
da se prenesuva na razli~ni lokacii. Ovoj t.n.
koncept na „kratkotraen“ objekt e povrzan
so renesansnata tradicija na XVI vek.
Sl.299. Aldo Rosi. Osnovnoto
u~ili{te, Fawano Olana (1972)
101
RENCO PIJANO (1937-)
Renco Pijano e roden vo Xenova, studira
i se usovr{uva na Politehnikata vo Milano,
po {to sorabotuva so Ri~ard Roxers (od 1970
do 1977), a potoa so in`enerot Piter Rajs
Rajs.
Negovite prvi proekti, koi poteknuvaat od
sredinata na 60-tite godini, pove}e se prisposobeni na potrebite na korisnicite otkolku na estetskite kvaliteti. Taka na primer, rezidencijata vo Garone kaj Alesandrija
(1969) poka`uva deka Renco Pijano u{te vo
prvite proekti nastojuva da ja dostigne tehni~ki sovr{enata arhitektura.
Administrativniot objekt V&V kaj Komo (1973), Renco Pijano go pravi vo vid na
kutija obesena me|u nose~kata struktura, dodeka `ivopisno oboenite instalacioni cevki gi poka`uva na fasadata. Preku takviot
pristap, kako i preku eksperimentite so
plasti~ni obvivki i adaptibilni objekti,
toj ja navestuva svojata idna neobi~na arhitektura.
So proektot za centarot @or` Pompidu
vo Pariz (1971-77) Renco Pijano i Ri~ard Roxers pobeduvaat na golem me|unaroden konkurs. Arhitekturata na ovoj objekt proizleguva od tehnolo{ki sovr{enata struktura,
Sl.308. Renco Pijano. Centarot @or` Pompidu,
Pariz (1971-77). Fragment od izgledot
Sl.310. Renco Pijano. Muzejot na kolekcijata Menil, Hjuston, Teksas (1981-86). Izgled i presek
koja iskreno pa duri i napadno se poka`uva
na nadvore{nosta. So cel da se sozdade celosno adaptibilen prostor, nosa~ite na ~eli~nata konstrukcija se isfrleni pred obvivkata na objektot vo vid na grade`ni skeliwa, za koi se zaka~eni staklenite tubi na
eskalatorite. So takvite karakteristiki,
ovoj objekt nedvosmisleno potsetuva na futuristi~kite proekti na Antonio Sant ÄElija, na ruskiot konstruktivizam i na proektite na grupata Arhigram.
Vo ponatamo{noto tvore{tvo, Renco
Pijano postojano eksperimentira i bara novi mo`nosti vo arhitekturata i urbanizmot.
Patuva~kiot izlo`ben paviljon na IBM
(1982) so svojata lesna, nabrana i izdol`ena
polucilindri~na forma vo vid na harmonika
nalikuva na ogromna gasenica.
Muzejot na kolekcijata Menil vo Hjuston, Teksas (1981-86), pretstavuva multifunkcionalen, fleksibilen i otvoren objekt za kulturni potrebi. Negovite nadvore{ni yidovi se oblikuvani na sli~en na~in
kako i postarite drveni objekti od neposrednata okolina, a eksponatite se osvetleni so
pomo{ na specijalno profilirani tavanski
elementi.
Po podigaweto na sportskata sala vo Ravena (1986), Renco Pijano go gradi stadionot
Komunale vo Bari (1987-90) vo vid na ogromen
cvet sozdaden od lamelite na gledali{teto,
koi se delumno pokrieni so lesna ~eli~noplasti~na struktura.
Rabotilnicata na UNESKO vo Punta
Nove, Xenova (-1991), e smestena pokraj morskiot breg i so krovot na svojata transpa-
Sl.309. Renco Pijano. Patuva~kiot izlo`ben paviljon na IBM (1982)
104
rentna struktura go sledi naklonot na terenot. Rabotnite edinici se rasporedeni terasesto, a preku posebni elementi krovot propu{ta svetlost i son~eva toplina po potreba. Od druga strana, Me|unarodnata izlo`ba
Kolumbus vo Xenova (-1992), smestena na vodata vo staroto pristani{te, so svoite jarboli, sajli i {atoresti lu{pi nalikuva na egzoti~na `iva forma od morskite dlabo~ini.
Renco Pijano poka`uva golema ume{nost
i vo oblasta na adaptacijata i dogradbata na
postarite objekti. Takov zafat najprvin pravi vo blizinata na centarot @or` Pompidu
vo Pariz so dogradbata na Institutot za
akusti~ki istra`uvawa - IRCAM (-1990), a potoa vr{i prenamena na fabrikata Lingoto
vo Torino (-1994). Adaptiraj}i go stariot
fabri~ki objekt, toj poka`uva golemo majstorstvo vo sozdavaweto ekskluzivni rabotni prostorii, kako {to e salata za konferencii pokriena so stakleno-~eli~na kupola.
Sl.312. Renco Pijano. Prenamena na fabrikata
Lingoto, Torino (-1994). Salata za konferencii
Sl.311. Renco Pijano. Me|unarodnata izlo`ba
Kolumbus, Xenova (-1992)
Sl.313. Renco Pijano.
Internacionalniot aerodromski
terminal Kansai, Osaka (1988-94).
Izgled na pristani{nata zgrada
i vnatre{nost
So pomo{ na svoite sorabotnici Renco
Pijano pobeduva na golemi me|unarodni konkursi za isklu~itelno zna~ajni objekti. Po
izgradbata na golemiot trgovski centar Bersi 2 vo Pariz (-1990), toj go podiga ogromniot
Internacionalen aerodromski terminal
Kansai vo Osaka (1988-94). Upornoto eksperimentirawe so novi formi i konstrukcii,
Renco Pijano go doveduva do sovr{enstvo kaj
ovoj objekt. Vrz ve{ta~ki sozdadeniot os-
Sl.314. Renco Pijano. Sedi{teto na kompanijata
Debis, Berlin (1994-97)
trov, izvitkanata silueta na objektot se
prostira vo dol`ina od 2 km. I pokraj ogromnite dimenzii, so pomo{ na mo}nata konstrukcija na haj-teh arhitekturata, vnatre{nosta na ovoj objekt e ispolneta so svetlina.
Me|unarodnata slava na Renco Pijano se
potvrduva i vo obnovata na Berlin, kade {to
go izrabotuva regulacioniot plan za Potsdamer plac (1992-97), koj opfa}a kapitalni
objekti {to gi proektiraat svetski zna~ajni
arhitekti. Za istiot plo{tad toj pravi proekti za nekolku objekti (1998), a vo prethodnata godina ve}e go ima podignato sedi{teto
na kompanijata Debis (1994-97), koe iako ima
lesna struktura, vo izvesna mera se nametnuva nad okolinata.
Nacionalniot centar za nauka i tehnologija vo Amsterdam (-1997), so formata nalikuva na prekuokeanski brod po ~ija ,,paluba“ se dvi`at posetitelite, dodeka so koloritot potsetuva na holandskiot neoplasticizam. So edna neobi~na koncepcija Renco
Pijano pobeduva i na konkursot za Kulturniot centar Xibau vo Numea, Nova Kaledonija (1991-98), koj e smesten vo borova {uma
pokraj bregot na Tihiot Okean. Od gustata
{uma izniknuva edna serija baraki vo vid na
prese~eni bo~vi, {to pretstavuva stilizirana interpretacija na tradicionalnata doma{na selska naselba. So takvata struktura
e ovozmo`ena poefikasna klimatska kontrola vo odnos na sonceto i veterot {to doa|a
od okeanot.
Sl.315. Renco Pijano. Kulturniot centar Xibau,
Numea, Nova Kaledonija (1991-98). Presek i izgled
Na pragot na noviot milenium, od ateljeto na Renco Pijano proizleguvaat u{te
mnogu zna~ajni proekti, kako {to se: rekonstrukcijata na sedi{teto na UNESKO vo
Pariz (1994), administrativniot oblakoder
so stanbeni objekti vo Sidnej (1996), adaptacijata i dogradbata na Umetni~kiot muzej
vo Harvard, Kembrix, Masa~usets (1957), Muzejot na Paul Kle vo Bern, [vajcarija (1999)
i drugi.*30
*
Adolfo Natalini (1941-) poka`uva svoj
na~in za povrzuvawe so klasi~nata tradicija
upotrebuvaj}i strogi formi i kolosalen
raster na bankata vo Alyate, Brijanca (1985).
Celata armiranobetonska konstrukcija na
ovoj objekt e oblo`ena so granitni plo~i vo
dve nijansi, koi pravat horizontali na fasadite. Takvite eksperimenti toj gi sproveduva vo ramkite na grupata Superstudio
(1966-), ~ii ~lenovi stanuvaat profesori na
Univerzitetot vo Firenca.
Sl.316. Adolfo Natalini. Bankata vo Alyate, Brijanca (1985)
105
Grupata od {est arhitekti, me|u koi i
Luixi Snoci (1932-), vo svoeto tvore{tvo se
zalagaat protiv raspar~uvawe i nasilstvo
vrz prirodniot i urbaniot pejza`. Istovremeno tie nastojuvaat da go izbegnat pritisokot na aktuelniot formalizam. Luixi Snoci
verojatno e najgolemiot avtoritet na {kolata od Ti~ino, koj gradi nekolku objekti od
bitno zna~ewe, istovremeno vodej}i raspravi za kontekstualizmot {to go kombinira so
silnoto ~uvstvo za istorija. Majstorskiot
rakopis na Luixi Snoci se prepoznava po tipolo{kata mo} na negovite proekti. Postavenite tezi za morfologijata na gradot i nivniot politi~ki odraz vrz humanite urbani
uslovi, Luixi Snoci go pretstavuvaat kako
eden od najtalentiranite evropski arhitekti. Kaj ku}ata Kavali vo Ver{o, Ti~ino
(1976), Luixi Snoci go kombinira klasi~niot racionalizam so karakteristikite na lokalnata tradicionalna arhitektura. Od druga strana, ku}ata Diner vo Ronko kaj Askona,
[vajcarija (1988-89), toj ja pravi so yidovi
Sl.340. Fabio Rajnhard i Bruno Rajhlin. Ku}ata
Tonini vo Tori~ela, Ti~ino (1973-74).
Osnova, presek, izgled i vnatre{nost
Sl.338. Luixi Snoci. Ku}ata Kavali vo Ver{o,
Ti~ino (1976). Osnova na kat, presek i izgled
od priroden kamen i so mazen natur-beton, a
so terasestata struktura taa e integrirana vo
prirodniot pejza`.*32
Fabio Rajnhard (1942-), koj isto taka poteknuva od pokrainata Ti~ino, zavr{uva visoko tehni~ko u~ili{te vo Cirih, kade kratko vreme (1972-74) raboti kako asistent na
Aldo Rosi. Podocna karierata toj ja prodol`uva vo sorabotka so Bruno Rajhlin (1941-),
koj e isto taka nekoga{en asistent na Aldo
Rosi. Tie zaedno ja proektiraat ku}ata Tonini vo Tori~ela (1973-74), koja spored svojata kvadratna osnova i kompaktniot kubus
so lanterna, pretstavuva eden vid transpozicija na Paladievskata arhitektura.
Sl.339. Luixi Snoci. Ku}ata Diner,
Ronko kaj Askona (1988-89)
112
MARIO BOTA (1943-)
Mario Bota pretstavuva isklu~itelna
tvore~ka li~nost, koja so svojot talent i rano projaven interes za arhitekturata postignuva me|unarodna slava. Na vozrast od 15 godini toj go napu{ta u~ili{teto vo svoeto
rodno mesto Mendrizio za da stane pomo{nik
vo edno arhitektonsko atelje vo Lugano.
Slednata godina ve}e ja proektira svojata prva ku}a. Po zavr{uvaweto na studiite vo Milano i Venecija, Mario Bota nakratko raboti vo krugot na: Le Korbizje, Luis Kan i Luixi Snoci.
Vo tekot na 70-tite godini, Mario Bota
gradi golem broj privatni rezidencii vo: Kadenaco, Riva San Vitale i Ligorneto. Na me|unarodnata scena toj se probiva vo Francija
so Domot na kulturata vo [anberi (1982-87)
i so medijatekata vo Viqurban (1984-88).
Mario Bota primenuva ~isti ednostavni
formi i edna majstorska struktura so lokalni materijali, kako kaj svoite prvi proekti
za vili, taka i za podocne`nite pogolemi op{testveni i drugi objekti. Na izvesen na~in
mo`e da se ka`e deka negoviot arhitektonski
izraz se odlikuva so eden strog, pa duri i
fundamentalisti~ki postmoderen klasicizam. Toa go ilustrira arhitektonskata kompozicija na ku}ata Bjanki vo Riva San Vitale (1971-73) i u{te pove}e ku}ata Medi~i
(Kaza Rotonda) vo Stabio (1980-82).
Sl.341. Mario Bota. Administrativniot objekt, Belincona (1991)
Sl.342. Mario Bota. Stanbeno-trgovskiot objekt, Lugano (1991)
Ku}ata na knigata, slikata i zvukot, nare~ena medijateka vo Viqurban, Francija
(1988), isto taka pretstavuva monoliten
blok, koj vo simetralata e probien so stakleno-~eli~en procep i simetri~ni ,,granki“
od mali prozorci. Ovoj objekt, zaedno so
oblikuvaweto na okolniot parter, pravi
eden vid metafizi~ki prostor.
Vo site objekti na Mario Bota se prisutni slednite tri prepoznatlivi oblikovni
elementi: polni geometriski formi, fasadi
so dolgi lenti i so vre`ani otvori, kako i
sovr{eni pa duri i fantasti~ni detali.
Administrativniot objekt vo Belincona (1991) poka`uva deka Mario Bota vo Ti~ino ne proektira samo individualni objekti. Ovoj monoliten blok so tesni prozorci,
vo simetralata e probien so ~etirikatna moderna ,,triumfalna porta“ do koja se doa|a
preku most.
Spored Mario Bota, arhitekturata mora
da se spasi od: gubeweto na identitetot, banalnosta na sekojdnevniot `ivot i potro{u-
va~koto op{testvo. Deka tie opredelbi toj
gi sproveduva na majstorski na~in, svedo~at
negovite mnogubrojni objekti {irum svetot.
Kaj bankata Gotardo vo Lugano (1988), relativno golemata sodr`ina Mario Bota ja separira na pomali funkcionalni edinici so
koi formira neobi~ni volumeni po merka na
okolinata. Sekoj volumen kon ulicata e samiot za sebe simetri~en i so eden prozorec
vo sredinata, koj e oblikuvan na umetni~ki
na~in. Kon zadnata strana, simetrijata e naglasena so prisustvoto na edna kula. Vo vnatre{nosta na objektot dominira linearnata
kompozicija vo vid na skulptura, kade {to
svetlosta ima posebna uloga.
Stanbeno-trgovskiot objekt vo Lugano
(1991) ima osnovna forma na cilinder, koj e
omilen oblik na Mario Bota, no ovde toj go
otvora cilinderot kon ezerskiot breg, vmetnuvaj}i vo sredinata poniska kristalna staklena struktura. Fleksibilniot plan ovozmo`uva objektot da bide upotrebuvan za razli~ni nameni.
Sl.343. Mario Bota. Muzejot na modernata
umetnost, San Francisko (1990-94). Izgled i
presek niz elementite so zenitalno osvetluvawe
Ku}ata Daro vo Daro (1992) e smestena
vo karpestiot predel na Ti~ino, bez pretenzii za vklopuvawe vo okolniot pejza` ili naselba. Naprotiv, taa asocira na Noeviot korab, taka {to se {titi od nesakanite posetiteli. Vrskata so nadvore{nosta e vospostavena samo preku tesni otvori vo yidot i
preku atriumot. So svojot klun, ovoj ,,brod“
e zabien vo karpite, a so zadniot del se izvi{uva nad okolinata.
Izgradbata na Muzejot na modernata
umetnost vo San Francisko (1990-94) Mario
Bota uspeva da ja dobie vo konkurencija na:
^arls Mur, Frenk O. Geri, Tadao Ando i drugi. Toj e smesten vo centarot na gradot, na
sprotivnata strana od ednostavniot objekt
na centarot Jerba Buena (1991-93) na Fumihiko Maki. Objektot ima tristepena terasesta
forma so fasadi od tula bez prozorci. Od centarot na kompozicijata se izvi{uva eden koso
zase~en cilinder so zenitalno svetlo so koe
se osvetluvaat pet vnatre{ni nivoa i edna
visoka galerija postavena na najgorniot kat.
113
Sl.370. Pilar A. Sotomajor. Naselbata
Ozuna, Sevilja (1983-91). Izgled i preseci
Sl.369. Norman Foster. Kongresnata
palata, Valensija (1998)
Od intelektualna gledna to~ka, generalno
zemeno, tie gi otfrlaat postmodernata i dekonstruktivizmot, koi se ,,na umirawe“. Arhitektonskite tendencii koi poka`uvaat znaci na somnevawe, kriticizam i nedoverba, vo
[panija imaat mali izgledi za prifa}awe.
Evropskata arhitektura od 30-tite godini na {panskite arhitekti im izgleda poprigodna za sozdavawe na optimisti~ka vizija
za idninata. Postmodernata e prisutna edinstveno vo arhitekturata na Rikardo Bofilj
i toa pove}e nadvor od [panija, pred sî vo
Francija. Kaj mnozinstvoto arhitekti, po
smrtta na Franko se vgnezduva eden vid arhitektonski intelektualizam, koj e prisuten
vo prvite dela na pomladite tvorci.
Od krajot na 70-tite godini, pod vlijanie
na centralnoevropskite raspravi za teorijata i praktikata, se razviva edna suptilna
simboli~na arhitektura. Toga{ {panskite
arhitekti se zafateni od spontani eksperimenti so formite na modernizmot, pod vodstvo na Hose Rafael Moneo od Madrid i na
grupa arhitekti od Barselona, na ~elo so Hosep Martorelj
Martorelj. Od druga strana, mladiot Santijago Kalatrava steknuva me|unarodna reputacija so svoite objekti koi asociraat na
organski formi.
Mladata demokratija vo [panija dobiva
mo`nost za afirmacija preku arhitekturata
za vreme na Svetskata izlo`ba vo Sevilja
(1992) i Olimpijadata vo Barselona (1992).
Za kratko vreme se realizirani zna~ajni
aerodromi, `elezni~ki stanici, kulturni i
administrativni centri. Toga{ i vo oblasta
na domuvaweto se nudat novi re{enija. Taka
na primer, vo Barselona edna cela naselba e
izgradena vo prodol`enie na stariot kvart
Serda. Urbanisti~kiot plan za nea go pravi
122
firmata na Martorelj, a proektot za zgradite e delo na golem broj mladi arhitekti.
[panskata arhitektura se otvora za vlijanieto na arhitekturata od Zapadna Evropa,
SAD i od Japonija, taka {to poznati stranski arhitekti podigaat zna~ajni objekti. Osven vo podigaweto izlo`beni paviljoni vo
Sevilja, stranskite arhitekti vo Barselona
podigaat pove}e kapitalni objekti, me|u koi:
Palatata na sportot od Arata Isozaki
Isozaki,
Olimpiskiot stadion od F. Korea
Korea, A. Milja
i V. Gregoti
Gregoti, Olimpiskata kula Kalserola
od Norman Foster
Foster, Muzejot na sovremenata
umetnost od Ri~ard Mejer itn. Filip Xonson i Xon Barxi vo Madrid ja podigaat Portata na Evropa so dve kuli simetri~no nakloneti edna kon druga. Firmata Foster vo
Valensija podocna ja podiga Kongresnata palata (1998) so trem po celata viso~ina na objektot, a Feliks Kandela od Meksiko go podiga Akvaparkot (2002) so prepoznatlivite
hiperboli~no-paraboloidni armiranobetonski lu{pi.
Navedenoto poka`uva deka toa e vreme
na tesna sorabotka me|u doma{nite i stranskite arhitekti, pri {to i {panskite tvorci
se afirmiraat so svoi objekti podignati vo
stranstvo. Ureduvaweto na plo{tadite i malite slobodni prostori vo {panskite gradovi mo`e da poslu`i kako primer za drugite
evropski zemji. Zapostavuvaj}i gi stilisti~kite eksperimenti na postmodernata i na dekonstruktivizmot, mladata {panska avangarda se pretstavuva so svoja specifi~na arhitektura, koja se nao|a me|u tradicijata, simbolizmot i neomodernizmot, odnosno so edna
isklu~itelno kreativna arhitektura so
,,nova senzibilnost“.
Vo toj period se javuvaat i grupi arhitekti, koi na soodveten na~in ja transformiraat mediteranskata kubisti~ka arhitektura, koja e sovr{eno prisposobena na lokalnite klimatski uslovi. Na takov na~in, Pilar A. Sotomajor ja podiga naselbata Ozuna
vo Sevilja (1983-91), koja e sostavena od stanbeni nizi na individualni ku}i so P+1 nivo
i kosi pokrivi so mediteranska }eramida.
HOSE RAFAEL MONEO (1937-)
Po diplomiraweto vo Madrid, Hose Rafael Moneo odi da raboti so danskiot arhitekt Jern Utzon, a potoa stanuva profesor
na nekolku univerziteti vo Evropa i SAD.
Negovata arhitektura sodr`i suptilni vrski so neposrednata okolina, kako i efikasno
prisposobuvawe na modernizmot kon istoriskite pouki. Toa go poka`uva ve}e kaj svojot prv zna~aen objekt, Muzejot na rimskata
umetnost vo Merida (1980-85), ~ij koncept
pretstavuva zna~aen prilog za arhitektonskite dvi`ewa vo vtorata polovina na HH vek.
[panskata osiguritelna kompanija vo
Sevilja (1982-87), koja se nao|a vo neposredna
blizina na gradskata saat-kula, gi prezema karakteristikite na istoriskoto jadro za da ja
oformi svojata fizionomija. Bez da insistira na li~na ekspresija, ovoj objekt so proporciite i arhitektonskite elementi harmoniski e integriran vo istoriskata okolina, iako
vo odnos na nea ima relativno golem volumen.
[panskata banka vo Haen (1983-88), so tipologijata na elementite i so vtisnatiot amblem na venecot, pravi izvesen stilski osvrt na {panskata tradicija od 30-tite godini. Bankata e smestena zad visok yid i do nea
se doa|a niz dvor so pergola od natur-beton,
{to go ozna~uva javniot karakter na objektot.
Opredelbata za reinterpretacija na izvornata moderna arhitektura, Moneo ja poka`uva i kaj terminalot na aerodromot vo
Sevilja (1989-91), kade {to nad izdol`enata
Sl.373. Hose Rafael Moneo. Muzejot Dejvis, Velsli, Masa~usets (1989-93)
ramna fasada e sozdadena igra na piramidalni pokrivi so lanterni.
@elezni~kata stanica Ato~a vo Madrid
(1991) ima razigrana prostorna kompozicija,
vo koja dominiraat edna rotonda i edna saatkula, izgradeni so crvena tula. Lanternite
nad podzemnoto metro, so svojata ,,neregularna“ postavka, pravat dinami~na igra vrz parterot pred objektot.
Pred da go napravi proektot za fondacijata Pilar i Hoan Miro vo Palma de Maljorka (1987-92), Moneo go realizira svojot
prv objekt nadvor od [panija, Muzejot so kulturen centar Dejvis vo Velsli, Masa~usets
(1989-93). Ovoj objekt vsu{nost pretstavuva
dogradba na umetni~kiot centar Xevit (1985)
izgraden od Pol Rudolf. So cel da se razlikuva od sosedniot objekt, dogradbata e napravena vo vid na kutija so ,,slepi yidovi“ od tula. Pokraj prizemje i dva kata nameneti za
Sl.374. Hose Rafael Moneo. Gradskiot
sovet, Mursija, [panija (1991-98)
Sl.371. Hose Rafael Moneo. [panskata osiguritelna
kompanija, Sevilja (1982-87)
Sl.372. Hose Rafael Moneo. @elezni~kata stanica
Ato~a, Madrid (1991). Panorama i izgled na parkingot
galerija, objektot ima: suteren so auditorium
za 200 slu{ateli, kafeterija i sala za povremeni izlo`bi. Najgolemo vnimanie privlekuva enterierot na dvojno zakrivenata sala
i na izlo`benite galerii.
So proektot za festivalskata palata vo
Venecija, Moneo kako i kaj prethodnite objekti steknuva me|unaroden ugled, poradi vodeweto smetka za minatoto, vklopuvaweto vo
okolinata, pejza`ot i klimata. Ovoj ugled
pridonesuva toj da stane rakovoditel na arhitektonskiot oddel na postdiplomskite
studii na Univerzitetot Harvard vo Kembrix, Masa~usets (1985-90).
So dogradbata na Gradskiot sovet vo
Mursija, [panija (1991-98), Moneo poka`uva
prefineto ~uvstvo za istoriskata okolina.
So ednostavnite pravi linii, ovaa dogradba
ja potencira vrednosta na katedralata, koja
se nao|a od sprotivnata strana na plo{tadot.
Ritamot na fasadnite otvori i bojata na povr{inite na nov na~in ja interpretiraat neposrednata okolina.
Inspiracijata od arhitektonskite modeli na 20-tite i 30-tite godini na HH vek, vo
123
Tvore{tvoto na Santijago Kalatrava,
zaedno so negovata `ed za u~ewe, pretstavuva
unikatna pojava vo arhitekturata kon krajot
na HH vek. Toj e roden vo Valensija kade {to
studira umetnost (1968-69), a potoa diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo istiot
grad (1974) i go studira urbanizmot. Kako
postdiplomec, vo 1979 godina vo Cirih steknuva diploma na grade`en in`ener, a vo 1981
godina se zdobiva so doktorat na tehni~kite
nauki. Istata godina vo Cirih, Kalatrava otvora sopstvena agencija za arhitektura i in`enerstvo, a vo 1989 godina nejzino pretstavni{to vo Pariz.
Vo vistinska smisla na zborot, Santijago
Kalatrava e ~ovek {to pravi mostovi preku
reki, no i mostovi me|u severot i jugot, me|u
skulpturata i konstrukcijata, me|u realnosta i fantazijata. Se ~ini deka negovite suptilni i fantasti~ni formi vle~at koren duri od deloto na Antonio Gaudi i negovite
naslednici Toroha i Kandela.
Kalatrava gi prou~uva i gi nadminuva
bioni~kite formi na Pjer Luixi Nervi i se
inspirira od kriljata na pticite za da sozdade eden nov stil, koj gi soedinuva: umetnosta, arhitekturata i in`enerstvoto. Ako za
Nervi pretstavuva{e predizvik umetni~kiot na~in za sovladuvawe na konstruktivnite
problemi, Kalatrava nao|a re{enija kako da
go napravi toa na dinami~en umetni~ki na~in. Negovite umetni~ki oblikuvani konstrukcii, vo vistinska smisla na zborot zapo~nuvaat da se dvi`at, kako {to se dvi`at
`ivite organizmi. Takvata promenliva for-
Sl.382. Santijago Kalatrava. Mostot Ba~ de
Roda, Barselona (1985-87)
Sl.383. Santijago Kalatrava. Mostot
Alamiljo, Sevilja (1987-92)
126
Sl.384. Santijago Kalatrava. Mostot i
metrostanicata, Almeida, Valensija (1991-95).
Izgled i vnatre{nost,
ma na bioni~kata arhitektura ve}e ne mo`e
da se smesti vo nitu eden stil, bidej}i taa
pretstavuva eden vid koncept, {to prerasnuva vo nau~noistra`uva~ka metodologija, koja
rezultira so racionalno umetni~ko oblikuvawe na formite.
Taa tvore~ka nasoka Kalatrava ja zapo~nuva u{te vo 80-tite godini, koga so svoite
sorabotnici ja pravi fabri~kata zgrada na
kompanijata Ernsting vo Kesfeld, Lete vo
[vajcarija (1980-86). Kaj razli~no oblikuvanite fasadi, posebno vnimanie privlekuva
fasadata so vratite napraveni od metalni lameli, koi pri otvoraweto se krevaat vo forma na pti~ji krilja.
Svoite in`enersko-umetni~ki sposobnosti Kalatrava gi doka`uva so izgradbata
na serija neobi~ni mostovi, kako {to se: mostot Ba~ de Roda vo Barselona (1985-87), mostot Alamiljo vo Sevilja (1987-92), kako i
mostovite vo: Merida (1988-91), Bordo (199097), Valensija (1991-95) i Bilbao (1990-97).
Negovite metalni kosturi i sajli, so koi sovladuva ogromni rasponi, imaat eden vid umetni~ki transformirani organski formi. So
formata na mostovite, Kalatrava nastojuva
kaj publikata da razbudi ~uvstvo sli~no na
ona {to go pravat, na primer, simfoniskite
koncerti na Mocart. Kako {to harfata ili
lirata predizvikuvaat suptilno ~uvstvo kaj
slu{atelite, taka i mostovite na Kalatrava
go zapiraat zdivot na nabquduva~ite. Taka
na primer, mostot Alamiljo, vgnezden vo bregovite na rekata Gvadalkivir, so naklonetiot pilon i so sajlite {to go dr`at 140 m dolgiot raspon, nalikuva na vistinska harfa.
No, seto toa ne e slu~ajno, tuku ima i edna
genijalna stati~ka logika. Golema atrakcija
na izlo`bata vo Sevilja (1992) predizvikuva
i paviljonot na Kuvajt, isto taka delo na Kalatrava.
Vo svoeto rodno mesto Valensija, osven
edna interesna telekomunikaciska kula, Kalatrava ima podignato i most, ~ij la~en nosa~
e hrabro naklonet kon nadvor, taka {to ostava vpe~atok na dinami~na stati~nost. Prodorot na Kalatrava vo nebeskite viso~ini e
odbele`an so proektot za ogromnata telekomunikaciska kula Kalserola za Olimpiskite igri vo Barselona, visoka 250 m.
Vo samiot Olimpiski kompleks na ridot
nad Barselona, Kalatrava ja pravi telekomunikaciskata kula Monthuik (1989-92), koja vo
vistinska smisla na zborot pretstavuva
„funkcionalna“ skulptura, okolu koja se razvivaat olimpiskite objekti, a me|u niv i paviljonot Sant Hordi na Arata Isozaki. So
pomo{ na natur-betonot, Kalatrava pravi edna dinami~na skulptura so naklonet nosa~ i
prsten koj ja dr`i „iglata“ na telekomunikaciskite uredi. Od platformata na prstenot se pru`aat prekrasni vizuri na Olimpiskiot ansambl i na celiot grad.
Sl.385. Santijago Kalatrava. Telekomunikaciskata kula Monthuik, Barselona (1989-92)
SANTIJAGO KALATRAVA (1951-)
Sl.389. Santijago Kalatrava. Proektot za
adaptacija i nadgradba na Rajhstagot, Berlin (1993)
Sl.386. Santijago Kalatrava. Gradskata `elezni~ka
stanica, Cirih (1983-90). Panorama
Sl.388. Santijago Kalatrava. Isto~nata
`elezni~ka stanica, Lisabon (1993-98)
Sl.387. Santijago Kalatrava. @elezni~kata stanica
Lion-Satolas (1990-94). Izgled i stani~niot hol
Gradskata `elezni~ka stanica vo Cirih
(1983-90) e smestena vo centarot na gradot.
Nejziniot podzemen del e napraven od masiven armiran beton so „pe{terska“ atmosfera, dodeka nadzemniot del e sostaven od prefineti metalni elementi so forma vo vid
na ribin kostur.
@elezni~kata stanica Lion-Satolas
(1990-94) so povr{ina od 6.500 m2 pretstavuva
del od novata brza `elezni~ka mre`a na
Francija (TGV) i e vo direktna vrska so
aerodromot. Objektot ima dol`ina od 120 m,
{iro~ina od 100 m i viso~ina 40 m, a od nego
prodol`uvaat peroni dolgi 300 m. Niz srednite koloseci mo`at da „proletaat“ super
brzi vozovi so 300 km na ~as, poradi {to Kalatrava ima predvideno posebni sistemi za
amortizacija na dinami~kite udari i na vibraciite. Spored svojot buen obem i konstrukcija, ovoj objekt go nadminuva aerodromskiot
Sl.390. Santijago Kalatrava. Gradot na umetnostite i naukite,
Valensija (1988-). Situacija
terminal Xon Kenedi (TWA) vo Wujork (195762). Formata na objektot, zaedno so pokrieniot premin kon aerodromot, nalikuva na
praistoriska ptica so ra{ireni krilja, no
isto taka i na morska riba. Negoviot centralen konstruktiven sistem vo vid na ~eli~en
Ärbet te`i 1300 toni.
Me|unarodnata reputacija na Kalatrava
se potvrduva ne samo so izgradba na objekti
tuku i so fascinantni proekti. Toj e finalist na konkursot za obnova na Rajhstagot vo
Berlin (1993) i e avtor na proektot za crkvata Sv. Jovan vo Wujork, kako i na galerijata so skverot na nasledstvoto na plo{tadot
BCE vo Toronto (1987-92).
Na pragot na XXI vek, neobi~noto delo
na Kalatrava dostignuva ogromni razmeri vo
negoviot roden grad Valensija, kade {to vo
ramkite na presu{enoto re~no korito se podiga ansamblot na Gradot na umetnostite i
na naukite. Najprvin, vo 1998 godina vo upotreba e pu{ten objektot Hemisferik, a potoa
Muzejot na naukite Princ Filip i natstre{nikot so botani~ka gradina, pod koj e
smesten golem parking. Ansamblot se kompletira so Palatata na umetnostite (19962002). Site objekti so ubavo oblikuvanite organski formi izniknuvaat od vodenoto ogledalo.
Sl.391. Santijago Kalatrava. Hemisferikot i Muzejot na naukite
vo Gradot na umetnostite i naukite, Valensija (1991-98)
127
Sl.392. Santijago Kalatrava. Palatata na umetnostite (1996-2002)
vo Gradot na umetnostite i naukite, Valensija. Maketa
Fantasti~noto prostorno tvore{tvo na
Kalatrava, so celosnata sinteza na urbanizmot, arhitekturata i mehanikata, go dostignuva svojot zenit na po~etokot na XXI vek,
dobivaj}i ja mo`nosta da gi podigne sportskite objekti za Olimpijadata vo Atina
(2004).*37
*
Enrik Miraljes (1955-2000) i Karme
Pinos (1954-) se zdru`uvaat vo 1983 godina
koga pobeduvaat na konkursot za parkot i grobi{tata Igualda kaj Barselona (1985-92). Vo
koncepcijata tie gi obedinuvaat arhitekturata i skulpturata, pri {to objektot vo vid
na dolga izvitkana plasti~na forma e vmetnat vo ridskiot pejza`.
Enrik Miraljes relativno rano steknuva
me|unaroden ugled, taka {to se pojavuva i kako profesor na nekoi fakulteti vo SAD i
vo Velika Britanija. Nasproti minimalizmot na drugite arhitekti od Barselona, deloto na Miraljes se odlikuva so edna bujna
arhitektura, ~ii neobi~ni }o{iwa ponekoga{ potsetuvaat na dekonstruktivizmot. Me|utoa, negoviot intres za dekonstruktivizmot ostanuva pove}e na nivo na literatura,
so izrazena skepsa za negova prakti~na primena. Miraljes se navra}a na „~istiot“ modernizam, no so upotrebata na surovi i mo}ni
formi, toj nalikuva pove}e na buntovnik otkolku na imitator.
Vo sorabotka so Karme Pinos, Miraljes
gi sozdava i slednite objekti: Op{tinskiot
centar La Mina vo Barselona (1987-92), strela~kite objekti za Olimpijadata vo Barselona (1989-91), sportskata palata vo Hueska
(1988-94) i avtobuskata stanica vo Takaoka,
Japonija (1993-95).
Op{testveniot centar vo Hostalets de
Balewa (1988-94), vo blizinata na Barselona,
iako ima samo 1100 m2, toj e re{en so namera
da primi 20-tina razli~ni funkcii. Negovata struktura mo`e da se sporedi so onaa na
ruskiot konstruktivist Konstantin Meqnikov, pred sî poradi upotrebata na surovi industriski materijali i na geometriski
fragmenti. Vleznite rampi koi gi povrzuvaat
terasite so gradinata, „ ...na objektot mu davaat
Sl.394. Enrik Mirales i Karme Pinos. Parkot i
grobi{tata Igualda, Barselona (1985-92)
Sl.395. Enrik Mirales i Karme Pinos.
Avtobuskata stanica vo Takaoka, Japonija (1993-95)
128
Sl.393. Santijago Kalatrava. Olimpiskiot
stadion, Atina (2001-2004). Maketa
forma, sozdavaj}i kompleksen mural“. Vnatre{nite prostorii se osmisleno izdvoeni edna od druga, zavisno od nivnata funkcija i od
potrebata vo niv da navleze prirodno svetlo.
Nacionalniot trening centar za ritmi~ka gimnastika vo Alikante (1989-93) e izgraden za odr`uvawe na Svetskiot {ampionat
vo gimnastika, a sodr`i: sala za 4.000 gleda~i, sala za trening i u~ili{te za profesionalna ritmi~ka gimnastika. I pokraj prisutnata kompleksnost, krovnata konstrukcija
nad prostranite enterieri e montirana za samo eden mesec. I vo ovoj objekt e prisuten
samo duhot na dekonstruktivizmot, bidej}i
spored Miraljes „ ...osven vo literaturata,
toj e neprimenliv vo arhitekturata“.*38
Sl.396. Enrik Mirales i Karme Pinos.
Nacionalniot trenig centar za
ritmi~ka gimnastika, Alikante (1989-93).
Panorama i vnatre{nost
PORTUGALIJA
I pokraj golemite prekumorski posedi,
vo prvata polovina na HH vek Portugalija e
dosta siroma{na zemja, koja stenka pod diktaturata na Salazar. Po revolucijata i so
postepenata demokratizacija na op{testvoto, napreduva i ekonomijata, a so nea i arhitekturata. Glavnata zasluga za afirmacija na
portugalskata moderna arhitektura mu pripa|a na Alvaro Siza.
ALVARO SIZA (1933-)
Po diplomiraweto, Alvaro Siza kratko
vreme raboti so Fernando Tavora (osnova~
na {kolata vo Oporto), a potoa razviva svoj
specifi~en arhitektonski izraz. Toj stanuva
profesor na Univerzitetot vo Porto, dobitnik na nagradata Mis van der Roe (1988) i na
nagradata Pricker (1992). Vo Portugalija toj
ima izgradeno mnogubrojni objekti so ednostavni i promisleni formi.
^uvstvoto za postojnata topografija i za duhot na mestoto Alvaro Siza go
poka`uva ve}e na pragot na 60-tite godini, osobeno kaj serijata ku}i, izgradeni od 1967 do 1977 godina. Preku nivnata
realizacija, toj poka`uva na kakov na~in
mo`e novite elementi da se integriraat
vo pejza`ot, pravej}i spoj na tradicionalnoto i sovremenoto.
Bliskosta so organskite metodi na
Alvar Alto, Alvaro Siza ja poka`uva
kaj bankata vo Oliveira de Azemejs
(1971-74). Sepak, negovite organski kompozicii so nepravilni volumeni se sekoga{ razbla`eni so komponenti na simetrijata, proizlezeni od tradicijata na
italijanskiot racionalizam.
Portugalskata revolucija (1974) i
osloboduvaweto od diktaturata, na arhitektite kako Alvaro Siza im sozdava povolni mo`nosti za prezemawe na golemi
potfati. Po nara~ka od novata demokratska vlast, toj gi sozdava stanbenite
ansambli Bosa (1973-77) i Sao Viktor
(1974-77) vo Oporto. Nivnata arhitektura so ramni yidovi i mali otvori pretstavuva spoj na kubizmot i na tradicionalnite ku}i so ramni pokrivi.
Specifi~niot stil na Alvaro Siza
ja sodr`i tradicijata na modernizmot, koja e uramnote`ena so pozitivnite strani
na regionalizmot. Negovite proekti se
koncipirani taka, {to ovozmo`uvaat
postojano dodavawe i poednostavuvawe.
Takvi primeri se: univerzitetot vo Porto
(1984) i tehni~koto u~ili{te vo Setubal.
Enterierite vo objektite na Alvaro Siza nikoga{ ne se inertni kutii, tuku dinami~ni prostori, vo koi svetlosta, proporcijata, pregraduvaweto i inklinacijata na yidovite sekoga{ doveduvaat do novi re{enija.
So ednostavnata geometrija i so redukcijata
na materijalite, negovata arhitektura potsetuva na klasi~niot modernizam, kako {to
se ku}ite na Le Korbizje, Bruno Taut i Mis
van der Roe vo naselbata Vajzenhof kaj [tutgart. Kon niv, Alvaro Siza dodava novi elementi so mediteranski karakter, koi poteknuvaat od narodnata arhitektura na Portugalija.
Alvaro Siza uspeva da go premosti jazot
me|u sofisticiranata arhitektura na mediteranskite vili i lesnata estetika na Misovite stanbeni gradbi. Toa zna~i deka negovoto delo go ima svoeto zna~ewe tokmu vo
sposobnosta da napravi ume{en spoj me|u socijalnite aspekti na arhitekturata i nejzinite formi. Proekti {to go poka`uvaat golemiot razvoj na Alvaro Siza vo taa nasoka
se bankata Borhes i Irmao vo Vilja do Konde
(1969-82) i stanbeniot ansambl vo Evora
(1977).
Golem broj od slednite objekti na Alvaro Siza se izgradeni nadvor od Portugalija,
{to ja potvrduva negovata me|unarodna reputacija. Taka na primer, vo Hag, Holandija
toj podiga ansambl od dve ku}i so prodavnica
vo prizemjeto (1984), pri {to ku}ite imaat
Sl.398. Alvaro Siza. Ku}ata na Antonio Karlos Siza,
Santo Tirso (1976-78)
Sl.397. Alvaro
Siza. Ku}ata za ~aj
Boa Nova, Lesa de
Palmeira (1958-63)
Sl.399. Alvaro Siza. Stanbeniot ansambl
Sao Viktor, Oporto (1974-77)
Sl.400. Alvaro Siza.
Bankata Borhes i
Irmao, Vilja do Konde
(1969-82). Izgled i
vnatre{nost
129
Sl.422. SOM i Gordon Ban{aft.
Lever haus, Wujork (1951-52).
Osnova i izgled
Sl.421. Vilijam van Alen.
Oblakoderot Krajsler,
Wujork (1929)
Empaer stejt bilding (1930-32) na [rju,
Harmoun, kako i oblakoderot KrajLemb i Harmoun
sler vo Wujork (1929) na Vilijam van Alen
(1883-1954) pretstavuvaat vra}awe nazad kako
vo pogled na arhitektonskiot izraz taka i
vo funkcionalnoto re{enie. [teta e, {to
toa mo`e da se ka`e i za pogolemiot broj oblakoderi podignati vo SAD me|u 30-tite i
60-tite godini na HH vek. Sepak, kaj dobar
del od tie objekti zabele`liv e golem napredok vo grade`nata tehnologija so odnapred
podgotveni konstruktivni elementi. Taka, na
primer, pri gradeweto na Empaer stejt bilding, vo tek na edna sedmica prose~no se podigani po ~etiri do pet kata. So zavr{uvaweto na negovite 102 kata, toj postignuva rekordna viso~ina od 381 m.
Vo sredinata na HH vek, arhitektite i
nivnite pokroviteli go sfa}aat zna~eweto
na slobodniot prostor i na prostudiranata
arhitektonska struktura. Taka, so pomo{ na
avtorite proizlezeni pred sî od {kolata
Bauhaus, nastanuva procut vo proektiraweto
na oblakoderite. Prv zna~aen beleg na toj
napredok pretstavuva sedi{teto na OON vo
136
Wujork (1948-50), koe e proektirano od internacionalen arhitektonski tim, pod rakovodstvo na Valas Harison (1895-1981) i Maks
Abramovic (roden 1908), a vo konsultacija
so Le Korbizje i Oskar Nimaer. Poednostavenata ~ista struktura na visokiot objekt
pretstavuva interpretacija na ideite na Bauhaus, {to vo SAD gi propagiraat Mis van der
Roe, Valter Gropius i nivnite sorabotnici.
Oblakoderot Alkoa vo Pitsburg (1952)
pretstavuva druga zna~ajna realizacija na firmata Harison i Abramovic, kade {to do izraz
doa|a strukturata od profiliranite aluminiumski plo~i vrz ~eli~en kostur. Vo po~etokot na 50-tite godini, golemo vlijanie vrz
izgradbata na oblakoderite vr{at kulite
blizna~ki vo ^ikago (1951) na Mis van der Roe
Roe,
kako i pred toa podignatoto sedi{te na OON.
Navedenite tendencii doveduvaat do izgradbata na prviot zna~aen deloven objekt vo
arhitekturata na SAD, Lever haus vo Wujork
(1951-52) na firmata Skidmor, Ouvings i Meril (SOM, formirana 1936), a vo sorabotka
so dizajnerot Gordon Ban{aft (1909-1990).
Objektot ima izgled na visoka pravoagolna
plo~a oblo`ena od site strani so staklo vo
posvetla i potemna zelenikava nijansa. Prizemjeto e oblikuvano kako trem i ja zafa}a
re~isi celata lokacija, a nad nego e zatvoreniot javen prostor, koj so vertikalnata plo~a
sozdava forma vo vid na bukvata „L“. Otsprotiva na Lever-hau se smesteno remek-deloto
na Mis van der Roe i Filip Xonson, Sigram
bilding (1954-58), izgradeno spored istite
principi, kako spomenik na modernata industrija.
Marina Siti vo ^ikago (1959-64) na Bertrand Goldberg (1913-97), pretstavuva ansambl na dve stanbeni kuli so kru`ni osnovi.
Tie imaat viso~ina od 63 kata, od koi prvite
19 slu`at za gara`i i so pomo{ na vovle~eniot kat namenet za peralnici, oblikovno se
izdvoeni od stanbeniot del. Okolu kulite se
smesteni op{testveni sodr`ini i marina za
700 ~amci.
Sl.423. Bertrand Goldberg. Marina
Siti, ^ikago (1959-64)
Sl.424. Minoru Jamasaki i Emeri Rot so sinovite.
Kulite blizna~ki na Svetskiot trgovski centar,
Wujork (1967-73, razurnati 2001)
CBS Bilding vo Wujork (1962-64) na Ero
Sarinen (1910-61), so svoite prekr{eni vertikalni lenti i vovle~eni prozorski otvori
pravi moderna interpretacija na gotskata
struktura. Od druga strana, dvata oblakoderi
na Svetskiot trgovski centar vo Wujork
(1967-73), izgradeni spored proektite na Minoru Jamasaki (1912-86) i firmata Emeri Rot
so sinovite
sinovite, pretstavuvaat najmonumentalen
simbol na Misovata arhitektura. So viso~inata od 110 kata, vo toa vreme tie se najvisokite zgradi vo svetot. Do niv vodi posebna
metro-linija, so koja sekojdnevno pristigaat
nekolku iljadi vraboteni i desetici iljadi
posetiteli. Za `al, ovie objekti se urnati
so teroristi~kite napadi na 11 septemvri
2001 godina.
Sl.426. Kevin Ro{ i Xon Dinkelu. Osiguritelnata
kompanija, Indijanapolis (1967-74)
Sl.425. SOM. Sirs Tauer, ^ikago (1972-74)
Brus Gream (1925-) od biroto SOM go
podiga oblakoderot Xon Henkok centar vo
^ikago (1965-70), so kombinirana sodr`ina
od deloven i stanben prostor. So svojata temna ~eli~no-staklena silueta visoka okolu
300 m, nekolku godini toj be{e najvisokiot
objekt vo ^ikago. Nabrzo toj e nadminat od
sledniot oblakoder na biroto SOM, Sirs tauer vo ^ikago (1972-74), koj so viso~inata od
447,5 m ostanuva podolgo vreme najvisok objekt vo svetot. I pokraj ogromnata viso~ina,
so skalestoto ras~lenuvawe na masite, ovoj
objekt sepak izgleda stabilno.
Lejk point tauer vo ^ikago (1964-68) go
poka`uva definitivniot triumf na Misovata arhitektura od koski i ko`a, koja toj ja
proklamira u{te vo 20-tite godini na HH
vek. So napredokot na amerikanskata industrija se sozdadeni site uslovi, sledbenicite
na Mis van der Roe od firmata [iporejtHajnrih da ja realiziraat i negovata zamisla
za oblakoder so osnova vo vid na ameba.
Vo arhitekturata na oblakoderite od 70tite godini, zapo~nuvaat da se pravat varijacii na prethodnite temi, so barawe na novi
izrazni mo`nosti. Taka na primer, IDS
centarot vo Mineapolis, Minesota (1973),
na Filip Xonson
Xonson, ima skalesto prekr{uvawe na staklenite fasadi, dodeka Kolumbus
haus vo Wu Hevn, Konektikat (1965-70), na Kevin Ro{ ima originalna forma so kru`ni
piloni na }o{iwata. Sprotivno na toa, kaj
negovata osiguritelna kompanija vo Indijanapolis, Indijana (-1974), preovladuvaat piramidalnite formi, napraveni od ~elik i
staklo, smesteni me|u piloni od natur-beton.
Vo 70-tite godini na HH vek, razvojot na
oblakoderite vo SAD poka`uva raznovidni
tendencii. Taka na primer, Kevin Ro{ (1922)
vo oblikuvaweto na hotelot na OON vo Wujork (1976-) primenuva dinamiziran moderen
izraz, dodeka Filip Xonson i Xon Barxi
(1933-) vo oblikot na ATT (Sony) bilding vo
Wujork (1978-84) voveduvaat postmoderni
elementi. Podocna, istite arhitekti, so
oblakoderite Porta na Evropa vo Madrid,
[panija (-1996), pravat neobi~na simetri~na
dinaminizirana kompozicija, koja so naklonetite volumeni ima dopirna to~ka so dekonstruktivizmot.*43
Helmut Jan (1940-), po doseluvaweto od
Germanija vo ^ikago (1967), stanuva glaven
arhitekt vo firmata Marfi, pri {to dobiva
mo`nost da podiga zna~ajni objekti. Preku
svoite dela toj go transformira re~nikot na
modernata arhitektura, sozdaden vo {kolata
Bauhaus. Koristej}i gi mo`nostite na modernata tehnologija, Helmut Jan vo stakleno-~eli~nite strukturi voveduva elementi koi
potsetuvaat na amerikanskiot art deko od
po~etokot na 30-tite godini. Takviot pristap e vidliv kaj oblakoderot na avenijata
Leksington vo Wujork (1984-89), kako i kaj Meseturm vo Frankfurt, Germanija (1985-91).
Sl.427. Filip Xonson i Xon Barxi. Oblakoderite
Porta na Evropa, Madrid (-1996)
137
Sl.428. Helmut Jan. Oblakoderot na
avenijata Leksington, Wujork (1984-89)
Sl.430. SOM i Gordon Ban{aft. Nacionalnata
komercijalna banka, Xeda, Saudiska Arabija (1983)
Sl.431. Sesar Pelji. Svetskiot finansiski centar
so zimska gradina, Wujork (1981-88)
Sl.429. Kon, Pedersen i Foks. Svetskiot trgovski centar,
[angaj, Kina (1997-). Mestopolo`ba vo gradskiot centar
Oblakoderot Meseturm, so viso~inata od
251m, stanuva najvisokiot administrativen
objekt vo Evropa. Svojot uspeh vo Germanija
Helmut Jan go potvrduva so atraktivniot
proekt za centarot Sony vo Berlin (1995).
Vilijam Pedersen (1938-) vo kulata na
ulicata Veker drajv 333, ^ikago (1983) pravi
reinterpretacija na Misovata visokosjajna
stakleno-~eli~na struktura, dodeka oblikot
proizleguva od formata na lizgalkite, koi
avtorot mnogu gi sakal dodeka bil dete.
Firmata Kon, Pedersen i Foks (formirana 1976), kako specijalisti za finansiski
administrativni objekti, go podigaat sedi{teto na DG bankata vo Frankfurt, Germanija
(1987-93), koe vo viso~inata od 208 m ima kombinirana sodr`ina. Podocna ovie avtori dobivaat mo`nost da go podignat ogromniot objekt na Svetskiot trgovski centar vo [angaj, Kina (1997-), koj so viso~inata od 460 m
stanuva urbana poenta na ovoj megalopolis.
Ovoj moderen pove}enamenski objekt ima
aerodinami~na silueta, ostar vrv probien so
ogromna kru`na dupka i mazna sjajna povr{ina, vo koja se menuva refleksijata na dnevnata svetlina. Vo negova neposredna blizina,
biroto SOM so Adrijan D. Smit go podiga
88 kata visokiot @i Mao bilding, (-1998), koj
so dekorativno ras~lenetata silueta potsetuva na starite kineski pagodi.
Svetskata slava na biroto SOM vo sorabotka so Gordon Ban{aft se potvrduva i
kaj objektot na Nacionalnata komercijalna
banka vo Xeda, Saudiska Arabija (1983), koj
e sostaven od kubi~en administrativen oblakoder i cilindri~en nizok del za priem
138
SESAR PELJI (1926-) e najvpe~atliv
graditel na visoki objekti kon krajot na XX
vek, koj slavata na amerikanskite oblakoderi ja prenesuva niz celiot svet. Po doseluvaweto od Argentina, toj najprvin raboti
vo ateljeto na Ero Sarinen, potoa e glaven
proektant vo firmata Gruen i partneri, a vo
1997 godina stanuva dekan na Arhitektonskiot fakultet na Jejl.
Kako prethodnica na svoite enormno visoki objekti, Pelji go podiga objektot na
Svetskiot finansiski centar so zimskata
gradina vo Wujork (1981-88), kade {to poka`uva deka e daleku od formalisti~kiot priod na svoite sovremenici. Negovoto majstorstvo za dizajn i za ureduvawe na prostorot
pridonesuva javniot prostor i zimskata gradina vo objektot da dobijat izvesen stepen na
privatnost. Ovoj ansambl sodr`i ~etiri kuli so viso~ina od 33 do 55 kata.
Svojot dizajn Sesar Pelji uspeva da go
nametne i vo Japonija, zemjata so ogromen
broj talentirani arhitekti, podigaj}i go Administrativniot centar NTT vo Tokio (199095). Ovoj pove}enamenski objekt e sostaven
od dva jasno izdvoeni volumeni, vo ~ij oblik
dramati~no se sprotivstavuvaat pravite i
krivite linii.
Po pobedata na golem konkurs, Sesar
Pelji go podiga svoeto remek-delo, kulite
blizna~ki Petronas vo Kuala Lumpur, Malezija (1992-97), koi so viso~inata od 454 m
toga{ stanuvaat najvisoki objekti vo svetot.
Po~ituvaj}i ja doma{nata tradicija, vo nivnata osnova i vo siluetata Pelji gi razviva
tradicionalnite islamski formi, taka {to
tie imaat pove}e doma{ni otkolku uvezeni
amerikanski karakteristiki.
Deka postoi na~in za prisposobuvawe
kon okolinata i pri gradeweto golemi objekti, Pelji doka`uva i so oblakoderot Karnegi hol vo Wujork (1999). Po~ituvaj}i gi
ritamot i bojata na nasledenata okolina, avtorot pravi ras~leneti i relativno zatvoreni volumeni, so koi se sprotivstavuva na
ostrata i temna ogledalna silueta na kulata
Metropoliten, simbolot na wujor{kata arhitektura od 80-tite godini.
na stranki. Soglasno so klimatskite uslovi,
objektot ima re~isi celosno zatvorena fasada, pri {to prostoriite se orientirani
kon atrium, ~ie prisustvo na fasadata e ozna~eno so ogromen kvadraten otvor.
Sl.432. Sesar Pelji. Kulite blizna~ki Petronas, Kuala Lumpur, Malezija (1992-97). Osnova i maketa
Sl.433. Irving Xil. Ku}ata Horacio vest kort,
Santa Monika, Kalifornija (1919-21)
Ku}i i rezidencii
Bidej}i tro{ocite za gradewe vo SAD
se golemi, investitorite re~isi ne dozvoluvaat da se eksperimentira so proektiraweto
oblakoderi. Zatoa, mnozinstvoto arhitekti
svoite eksperimenti gi sproveduvaat vo oblasta na individualnata stanbena izgradba.
Kako i golemiot Frenk Lojd Rajt, taka i novodojdenite evropski arhitekti golem del od
svojata kariera ja imaat posveteno na individualnite stanbeni objekti. Ovoj vid amerikanska arhitektura, vo ramkite na prvata
kniga od ovaa materija e ve}e analiziran preku delata na: Rajt, Nojtra, Gropius i Mis van
der Roe
Roe. Osven ovie avtori, posebno vnimanie
zaslu`uvaat u{te golem broj tvorci vo oblasta na individualnata stanbena arhitektura.*44
U{te vo tekot na vtorata decenija na HH
vek, vo oblasta na individualnata stanbena
izgradba vo SAD se prisutni vlijanijata na
zapadnoevropskata avangardna arhitektura,
no i vlijanijata na Frenk Lojd Rajt. Tie mo`e da se sretnat vo delata na Irving Xil
(1870-1936), kako {to se:
- ku}ata na V.L. Dox vo Los Anxeles
(1914-16), vo ~ie oblikuvawe preovladuva kubisti~kiot pristap so poednostaveni volumeni, i
- ku}ata Horacio vest kort vo Santa Monika, Kalifornija (1919-21), vo koja se
obedineti karakteristikite na neoplasticizmot i kubizmot.
Iako vo mal broj slu~ai, sepak vo 30-tite
godini vo arhitekturata na SAD se prisutni
i vlijanijata na evropskiot purizam so vidlivi tendencii kon funkcionalizmot. Karakteristi~en primer od toj vid pretstavuva
ansamblot od rezidencii vo Los Anxeles
(1937-39) na Gregori En
En.
Rudolf [indler (1887-1954) e me|u prvite evropski arhitekti koi se doseluvaat
vo SAD. Toj ima studirano kaj Oto Vagner i
raboteno kaj Hans Maer i Frenk Lojd Rajt
(1917-20), a vo 1921 godina otvora sopstveno
atelje vo Los Anxeles. Vrz osnova na prethodnoto iskustvo i tesnata sorabotka so Ri~ard Nojtra, toj se razviva vo poznat arhitekt, osobeno vo oblasta na industriskata
Sl.434. Gregori En. Ansamblot rezidencii,
Los Anxeles (1937-39)
Sl.435. Rudolf [indler. Lovel bi~ haus,
Wuport, Kalifornija (1922-26)
stanbena izgradba. Sepak, negovi najpoznati
objekti se slednive:
- sopstvenata ku}a na [indler vo zapaden
Holivud, Kalifornija (1921-22), koja
ima atriumski geometriski koncept,
realiziran vo kombinacija od natur-beton i drvo;
- Lovel bi~ haus vo Wuport, Kalifornija
(1922-26), koja e naparevena so jaki armiranobetonski nosa~i za da bide otporna na zemjotresi. Kako protivte`a
na ednostavnite nadvore{ni formi, vo
vnatre{nosta taa ima slo`en sostav od
dvovisinski i ednovisinski prostori.*45
FILIP XONSON (1906-2005) so staklenata ku}a vo Wu Kenan, Konektikat (1949),
kako sorabotnik na Mis van der Roe, direktno vlijae i vrz Misovata idejna zamisla za
ku}ata vo Plano (1950). I kaj dvata objekti
granicata me|u vnatre{nosta i nadvore{nosta postoi samo vo vid na tenka staklena membrana.
Sl.436. Filip Xonson. Staklenata ku}a, Wu Kenan, Konektikat (1949). Izgled i vnatre{nost
139
Stiven Elri~ (1946-) so kompozicijata
na svoite ku}i se nadovrzuva na raniot kaliforniski modernizam. Preku spojot na malterisanite yidovi, natur-betonot i drvoto,
toj pravi ubavo proporcionirani ku}i, koi
imaat organski odnos kon okolinata, {to e
vospostaven so pomo{ na krevkata granica
me|u vnatre{nosta i nadvore{nosta.
Toa e osobeno vidlivo kaj rezidencijata
[ulman vo Brentvud, Kalifornija (1989-92),
~ie bogatstvo se zgolemuva so prisustvoto na
{umata i bazenot. Sprotivno na toa, rezidencijata Hempstid vo Venecija, Kalifornija, ima jasno ras~leneta cvrsta kubisti~ka
forma, ~ii proporcii i kolorit proizleguvaat od regionot.
Edvard Nils (1935-) pri sozdavaweto na
rezidencijata Sajdli vo Malibu, Kalifornija (1985-91), ja koristi filozofijata na japonskiot metabolizam, taka {to pokraj edna
izdol`ena oska gi rasporeduva potrebnite
sodr`ini. Sekoja prostorna edinica ima svoja segmentna stakleno-~eli~na forma, poradi
{to celata kompozicija nalikuva na vselensko vozilo od holivudskite filmovi. Od druga strana, rezidencijata Gudsan vo Malibu,
Kalifornija (1990-93), ima ednostavna piramidalna forma so stakleno-~eli~na obvivka
otvorena kon okolinata. So upotrebata na yidovi od staklena tula i so denivelacijata na
prostorot, ovaa ku}a potsetuva na ku}ata od
~elik i staklo vo Pariz (1932) na Pjer [aro.
Konceptot vospostaven od Pettemina od
Wujork go prifa}aat i drugi arhitekti, no
se ~ini deka najdosleden me|u niv e Vuko
Sl.453. Edvard Nils. Rezidencijata Sajdli,
Malibu, Kalifornija (1985-91). Osnova i izgled
Sl.454. Vuko Ta{kovi}. Ku}ata Ta{kovi} (vila Makedonija) kaj Paund Brix, Wu Jork (1988). Osnova i izgled
Ta{kovi}
Ta{kovi}, koj poteknuva od Bitola, Makedonija. Po~nuvaj}i od 60-tite godini, toj sozdava nad 50 ku}i vo koi glavna uloga igraat:
imaginarnata svetlina, bogatstvoto na geometriskite formi i suptilnite promeni na
vizuelnite efekti, kako i intimnosta na
prostorot. Osobeno vnimanie privlekuva ku}ata Ta{kovi} kaj Paund Brix, Wujork
(1988), koja e smestena vo {uma pokraj Hajden
Lejk. Nejzinata kompleksna i transparentna
kompozicija e sostavena od majstorski spoj
na pravi i krivi linii, na polno i prazno,
na ispaknato i vdlabnato.
ROBERT VENTURI (1925-) u{te vo po~etokot na 60-tite godini osmisleno zapo~nuva da go uriva platonskiot idealizam na
modernata. Negoviot Dom za stari lica Gild
haus vo Filadelfija, Pensilvanija (1960-63),
e oblikuvan prozai~no, kako {to e prozai~na
neposrednata okolina, pa i `ivotot na starite lica. Gledaweto televizija, kako glavna
preokupacija na starite, dobiva svoj ironi~en simbol preku stiliziranata TV-antena
postavena na najvisokata to~ka od monumentalno simetri~niot objekt.
Teoriskite raspravi na Venturi, izneseni vo negovata kniga Kompleksnosta i kontradikcijata vo arhitekturata, nao|aat svoj
materijalen odraz so podigaweto na ku}ata
na Vana Venturi vo ^esnat Hil, Pensilvanija (1962-64). Ovaa ku}a toj ja narekuva „mala
ku}a so golem razmer“, {to vo nadvore{nosta
e ozna~eno so elementite na planot, a toa se:
dol`inata na vleznata simetri~no-asimetri~na fasada, ednostavnosta i dopirlivosta
na siluetata kako celina.
Svojot potsmev kon modernite formi od
prvata polovina na HH vek, Venturi go potvrduva so oblikuvaweto na {umskata ku}i~ka
vo Vest~ester, Wujork (1974-76), i zimskata
ku}i~ka vo Vejl, Kolorado (1975-77), upotrebuvaj}i agresivni i preuveli~eni dvosmisleni elementi na modernata. Sepak, so upotrebata na lokalniot materijal ({tici i
{indra), kako i so formata na krovot, toj
postignuva izvesen organski odnos kon okolinata.*51
Se ~ini deka vrv na ironi~niot odnos
kon modernata arhitektura pretstavuva realizacijata na Dejzi haus vo Porter, Indijana
(1976-77), na Stenli Tajgerman (1930-) i so-
Sl.455. Robert Venturi. Domot za stari lica Gild haus,
Filadelfija, Pensilvanija (1960-64).
Sl.456. Robert Venturi. Ku}ata na Vana Venturi,
^esnat Hil, Pensilvanija (1962-64). Osnovi na
prizemje i kat, izgled
144
Sl.457. Frenk O. Geri. Ku}ata O. Geri, Santa
Monika, Kalifornija (1978).
rabotnicite, koja sodr`i satiri~ni oblikovni elementi, ~ii formi potsetuvaat na
intimnite delovi na ~ove~koto telo.
Teoriski dobro podgotveniot Robert
Stern (1939-) i Xon Hegman
Hegman, so eden prefinet postmoderen spoj na klasi~nata i Rajtovata
arhitektura, ja oblikuvaat rezidencijata
Vest~ester vo Armonk, Wujork (1975-76). Od
druga strana, Helmut [ulic voveduva haj-teh
arhitektura vo oblikuvaweto na ku}ata [ulic vo Beverli Hils (1977), pri {to napadno,
no bez ironija ja primenuva metaforata na Le
Korbizje za ku}ata kako ma{ina za `iveewe.
FRENK O. GERI (1929-) vo vtorata polovina na 80-tite godini zapo~nuva da ja razviva svojata koncepcija za kompleksno razlo`uvawe na arhitektonskite oblici so upotreba na raznovidni ekonomi~ni materijali.
So ponatamo{noto istra`uvawe, toj stanuva
najzna~aen pretstavnik na dekonstruktivizmot kon krajot na HH vek. Kako prethodnica
na taa inicijativa toj ja podiga ku}ata O. Geri vo Santa Monika, Kalifornija (1978), so
~ija dekonstruktivisti~ka arhitektura navleguva vo „banalnata“ gra|anska sredina.
Takvata postapka od strana na nekoi kriti~ari e ozna~ena kako po~etok na „manipulacijata so arhitektonskite formi i materijali“.
Vo oblikuvaweto na Norton haus vo Venecija, Kalifornija (1982-84), Frenk O. Geri
na produhoven na~in gi interpretira formite na nabquduva~kite ku}i~ki na kraj-
Sl.459. Erik Ouven Mos. Lousan /Vestn haus,
Los Anxeles (1988-93). Izgled i vnatre{nost
bre`nite spasiteli. So kompozicijata na
[nabel haus vo Brentvud, Kalifornija
(1986-89), toj doka`uva deka negovite kompleksni nadvore{ni oblici soodvetstvuvaat
na vnatre{nite prakti~ni i komforni volumeni. Sepak, dokolku ovie isprekr{eni i
zarotirani volumeni se dovedat vo eden ortogonalen red, mo`e da se dobie edno paviljonsko re{enie, koe e blisko do Rajtovata
koncepcija.*52
Inicijativata za dekompozicija na arhitektonskite formi i za superimpozicija na
arhitektonskite planovi, {to ja zapo~na
Frenk O. Geri, zafa}a pogolem broj amerikanski arhitekti, od koi nekolkumina nastojuvaat da ostavat i svoj avtorski pe~at. Taka na primer, Erik Ouven Mos (1943-) kaj Lousan/Vestn haus vo Los Anxeles (1988-93),
sozdava arhitektonski formi koi proizleguvaat od fazite na umetni~kata kreacija.
Toa, spored avtorot, sozdava ~uvstvo na „neusoglasenost i iznenaduvawe“, {to u{te pove}e e potencirano so nevoobi~aeniot spoj na
raznovidnite materijali: beton, metal, drvo.
Sli~en takov pristap, so ne{to posmireni formi no so ponaglasen kolorit, upotrebuva Frenklin Izrael (1945-) vo kompozicijata na rezidencijata Goldberg Bin vo
Holivud Hils, Kalifornija (1991). Me|utoa,
ovaa smirenost na kompozicijata proizleguva od novata obvivka okolu stariot pravoagolen objekt, koj se dograduva so eden nov zarotiran paviljon.
Upotrebuvaj}i cvrsti yidni konstrukcii
so nepravilni formi ili otvori, nekoi arhitekti koristat i prenaglasen `ivopisen
kolorit, kako {to e slu~ajot so grupite: Arhitektonika i [vajcer BIM. Grupata Arhitektonika (1977-), pod rakovodstvo na Bernardo Fort Bre{a (1951-), vo negovata rodna
zemja Peru ja podiga Mulder haus vo Lima
(1983-85), koja e sostavena od kombinacija na
krivi i ramni povr{ini, sekoja za sebe `ivopisno kolorirana, {to donekade potsetuva
na holandskiot De Stajl.
Grupata [vajcer BIM (1987), na ~elo so
Xozef [vajcer (1953-) vo rustikalniot predel na Kalifornija kaj mestoto Xo{ua Tri,
za svoi potrebi ja podiga ku}ata nare~ena
Spomenik (1987-90). Nejzinata kompozicija
e sozdadena od tri posebni `ivopisno kolorirani kubusi, koi vo kamenitiot predel sozdavat nadrealisti~ki vpe~atok.
Sl.460. Arhitektonika. Mulder haus,
Lima, Peru (1983-85)
Sl.458. Frenk O. Geri. [nabel haus, Brentvud, Kalifornija (1986-89). Izgled i vnatre{nost
Sl.461. [vajcer BIM. Ku}ata Spomenik
kaj Xo{ua Tri, Kalifornija (1987-90)
145
Sl.468. Majkl Grejvs. Hotelot Lebed, ezero Buena Vista, Florida (1987)
^arls Gvetmi (1938-), dve decenii podocna, go dograduva novoto krilo na istiot hotel
(1991), vo koe najzna~ajno mesto zazema salata
za balovi so kapacitet za 3.000 lica. So neobi~nite dinami~ni formi i `ivopisen kolorit, noviot objekt e vo celosen kontrast
so prethodniot.
Korporacijata Volt Dizni na avtorite
im ovozmo`uva golema sloboda vo tvore{tvoto, poradi {to gi privlekuva i najzna~ajnite akteri na docnomodernata i postmodernata arhitektura. Majkl Grejvs vo parkot
Svetot na Volt Dizni na Florida, pokraj
ezeroto Buena Vista vo 1987 godina gi podiga
hotelot Lebed i hotelot Delfin, koi imaat
`ivopisni formi i boi, a nivnata silueta e
zbogatena so stilizirani skulpturi na delfini i lebedi.
Sli~en pristap na prethodniot, Majkl
Grejvs primenuva i pri oblikuvaweto na Tim
Dizni bilding vo Burbenk, Kalifornija
(1985-91), kade {to na simetri~nata fasada
so klasi~ni elementi vmetnuva skulpturi na
junacite od Diznievite animirani filmovi.
Robert Stern vo istiot park vo Burbenk
go podiga simetri~niot izdol`en i `ivopis-
Sl.469. Majkl Grejvs. Hotelot Delfin pokraj ezeroto Buena Vista, Florida (1987)
no koloriran Kasting centar (1987-89), a grupata Arhitektonika go pravi Ol star rizort,
pred ~ija trikatna fasada e postavena ogromna bezbol palka. Robert Stern podocna e anga`iran da go podigne i Diznieviot objekt
za animacija vo Burbenk (1993), koj nad trikorabniot korpus ima sala so oblik na amerikanska {apka.
Korporacijata Volt Dizni ja pro{iruva
graditelskata aktivnost i vo Evropa, kade
{to go gradi Evro Dizni vo Marn-la-Vale,
Francija (1992). Antoan Predok (1936-) tamu
go podiga hotelot Santa Fe vo vid na terasest lavirint, postaven vo zelena povr{ina.
Negovite masivni mazno malterisani yidovi
nalikuvaat na arhitekturata od regionot na
Santa Fe vo SAD. Frenk O. Geri
Geri, imaj}i ja
privilegijata za celosna avtorska sloboda,
vo Evro Dizni go podiga ansamblot Festival
Dizni (1992), koj obiluva so raznovidni `ivopisni formi, ~ija atraktivnost e zgolemena so upotrebata na razli~ni materijali, boi
i moderni tehni~ki elektronski uredi.
Celosnata avtorska sloboda Frenk O.
Geri ja ima steknato vrz osnova na svojata
prethodna aktivnost, so koja dobiva svetska
popularnost. Taka na primer, nekolku godini
porano toj go ima podignato poznatiot Fi{
dens restoran vo Kobe, Japonija (1984), kade
{to ras~lenetosta i razdvi`enosta na osnovnite formi se dovedeni do nivo na bizarnost.
Ovoj neobi~en arhitektonski sklop go dobiva svoeto ime spored eden od paviljonite napraven vo vid na ogromna razigrana riba.
Evidentno e deka na krajot od vekot amerikanskite arhitekti se vo mo`nost svoeto
graditelsko iskustvo da go plasiraat {irum
svetot i vo oblasta na hotelite. Taka na primer, biroto SOM
SOM, koe e specijalizirano za
gradewe oblakoderi, vo sorabotka so Brus
Gream go podiga hotelot Arts vo Barselona
(1992). Kulata vo koja se smesteni sobite e
oblikuvana so vidlivo ~eli~no skele, zad koe
se nao|aat yidovi so prozorski otvori. Ovaa
kula, zaedno so sosednite, go oblikuva vlezot
vo gradot od strana na pristani{teto za jahti
i golemata pla`a.
Sl.471. Arhitektonika, Ol star rizort,
Burbenk, Kalifornija (1987-89)
Sl.470. Robert Stern. Kasting centarot, Burbenk, Kalifornija (1987-89)
Sl.472. Andoan Predok. Hotelot Santa Fe, Evro Dizni, Marn-la- Vale, Francija (1992) Sl.473. Frenk O. Geri. Fi{ dens restoran, Kobe, Japonija (1984). Panorama
148
Administrativno-upravni objekti
Kategorijata administrativno-upravni
objekti opfa}a mnogu {irok spektar na graditelska aktivnost, od mali kancelariski
objekti pa sî do oblakoderi i celi ansambli,
kako sedi{ta na va`ni dr`avni institucii
ili na golemi trgovski i proizvodstveni organizacii. Pozna~ajnite ostvaruvawa od toj
vid arhitektura do sredinata na HH vek se
razgledani vo ramkite na prvata kniga od
ovaa materija {to se odnesuva na arhitektonskite dvi`ewa i poznatite avtori.
Na pragot na 60-tite godini, arhitekturata na SAD e zafatena od baraweto za vospostavuvawe na ,,kontinuitet so kulturnite
vrednosti na minatoto“, no prvite realizacii od toj vid amerikanskite arhitekti gi
pravat nadvor od SAD. Vo oblasta na administrativno-upravnite objekti toa mo`e najprvin da se vidi vo delata na grupata TAS
so Valter Gropius, kako {to e ambasadata na
SAD vo Atina (1956), a potoa vo delata na
Edvard Stoun kako {to e ambasadata na SAD
vo Wu Delhi (1958).
Luis Kan (1901-74), po~nuvaj}i go gradeweto na Narodnoto sobranie vo Daka, Banglade{ (1962-74-83) uspeva da vospostavi vistinski kontinuitet so lokalnite kulturni
vrednosti. Koristej}i tradicionalni grade`ni tehniki i materijali, toj sozdava edna
monumentalna arhitektura so prepoznatliva
regionalna pripadnost.
Iznenaduva faktot {to paralelno so navedenite nastojuvawa, oddelni arhitekti za relativno bogati investitori razvivaat nova
Sl.476. Sesar Pelji. Siti hol, San
Bernardino, Kalifonija (1972)
koncepcija za t.n. ekonomi~na izgradba na objekti. Taka na primer, Krejg Elvud (1922-92)
kaj Saut bej benk vo Menhetn Bi~, Kalifornija (1956), nadgraduvaj}i ja teorijata na Mis
van der Roe, sozdava svoja konzistentna teorija za prefabricirana ekonomi~na gradba.
So takviot pristap, toj ja navestuva arhitekturata {to }e se razviva so nastapuvaweto na
ekonomskata kriza vo 80-tite godini, ~ij najzna~aen pretstavnik vo Evropa e @an Nuvel.
Vo slednata decenija, za vreme na docnomodernata arhitektura vo SAD se podignati
nekolku karakteristi~ni administrativnoupravni objekti. Kevin Ro{ (1922-) go podiga
sedi{teto na Osiguritelnata kompanija vo
Indijanapolis (1967-74), kade {to so volumenite na objektite pravi metafori~ni piramidi na vlasta.
Romaldo Xurgola (1920-), razvivaj}i gi
ideite na Luis Kan, go proektira sedi{teto
na Junajtid faund vo Filadelfija (1970), ~ija
razdraznuva~ka forma proizleguva od nadvore{nite uslovi i vnatre{nite faktori vo
objektot. Kolman
Kolman, Noels i Mek Kinel so ob-
jektot na Gradskiot sovet vo Boston (1969)
gi obnovuvaat pretenziite za ureduvawe na
`ivotot so pomo{ na soodvetna arhitektura,
koja bi imala uloga na zgrada simbol.
Razli~no od prethodnoto, Sesar Pelji
kaj Siti hol, San Bernardino, Kalifornija
(1972) nudi edna smirena kubi~na forma, postavena na tenki noze i so sovremena tehni~ka
obrabotka. Kevin Ro{ so sorabotnicite kaj
Fordovata fondacija vo Wujork (1968) ja prodol`uva linijata na svoite transparentni
strukturi, vo koja prostraniot pokrien atrium so vegetacijata vo nego e sli~en na onie
{to gi pravi Xon Portman.
Vrvnite administrativno-upravni objekti na postmodernata vo SAD gi sozdava
Majkl Grejvs
Grejvs, so {to predizvikuva polemiki
{irum svetot. Kaj administrativniot objekt
na Javnite slu`bi vo Portland, Oregon
(1980-82) toj upotrebuva sloboden hibriden
stil, vo koj preovladuva eden nov neoklasi~en pristap. Na sli~en na~in, so vmetnuvawe
na transformirni prototipovi i so upotreba
na individualni elementi, toj go sozdava Humana bilding vo Luisvil, Kentaki (1982-86).
Vo poslednata ~etvrtina na HH vek, administrativno-upravnite objekti vo arhitekturata na SAD sî po~esto vleguvaat vo
sostav na t.n. centri, koi pretstavuvaat kombinirani ansambli so raznovidni objekti od:
administrativen, hotelsko-ugostitelski i
trgovski karakter. Prvite takvi centri, vo
koi glavnoto mesto go zazema hotelot, gi ima
podignato Xon Portman.
Helmut Jan (1940-), koj proizleguva od
{kolata na Mis van der Roe, so svoite dela
nastojuva izvorniot modernizam da go povrze
so novata tehnolo{ka idnina, poradi {to e
nare~en „romanti~en modernist“. Po nara~ka na guvernerot na Ilinois, so takov pristap toj go podiga Xejms Tompson centarot
(porano centarot na dr`avata Ilinois, ^ikago, 1978-85). Ironi~no e toa {to primenetite tehnolo{ki sistemi vo ovoj objekt ~esto
kolabiraat. Od druga strana, formata na ovoj
Sl.474. Luis Kan. Narodnoto sobranie,
Daka, Banglade{ (1962-74-83)
Sl.475. Krejg Elvud. Saut bej benk,
Menhetn Bi~, Kalifornija (1956)
Sl.477. Helmut Jan. Xejms Tompson centarot,
^ikago, Ilinois (1978-85). Izgled i vnatre{nost
149
Sl.487. Kevin Ro{ i Xon Dinkelu. Severnoto
krilo na Umetni~kiot muzej Metropoliten,
Wujork (1967-70). Presek i vnatre{nost
Sl.485. Vilijam Pereira. Oblasniot
umetni~ki muzej, Los Anxeles (1962)
Site objekti se oblikuvani so arhitektonskiot izraz na moderniot neoklasicizam. Vo
sostav na centarot se nao|a i teatarot Vivijan Bomon (1965) na Ero Sarinen
Sarinen.
Pod vlijanie na Linkoln centarot, vo
SAD se gradat i drugi ansambli za kulturni
potrebi, so objekti rasporedeni okolu mali
plo{tadi. Taka na primer, Vilijam Pereira
vo Los Anxeles go podiga Oblasniot umetni~ki muzej (1962), ~ii objekti imaat sli~en
klasi~en red i tremovi, kako i onie vo Linkoln centarot.
Mo`e da se ka`e deka vo 60-tite godini
mnozinstvoto arhitekti go prodol`uvaat
svoeto tvore{tvo bez nadvore{ni pritisoci,
nastojuvaj}i na najsoodveten na~in da gi zadovolat programskite barawa i da privle~at
{to pove}e posetiteli.
Hosep Luis Sert (1902-83), kako afirmiran tvorec od SAD, se pojavuva so svoi originalni objekti i vo stranstvo. Mejt-muzejot
vo Sen Pol-de-Vans, Francija (1967), toj go
podiga so plasti~ni, relativno lesni elementi od natur-beton, ~ii formi imaat eden
vid „prevrteni lu{pi“ na krovot.
Xekson, e avtor i
Sert, vo sorabotka so Xekson
na objektot za fondacijata Huan Miro vo
Barselona (1972-74), kade {to elementite na
zenitalnoto osvetluvawe se identi~ni so nekoi od objektite na Sert, prethodno izgradeni vo Boston.
Kevin Ro{ (1922-) e ploden avtor na raznovidni objekti. Negoviot muzej Ouklend vo
Ouklend (1967-70) ima originalna oblikovna
koncepcija so terasesto re{enie, pokrieno
so zeleni povr{ini i so pe{a~ki platformi.
Za razlika od toa, kaj severnoto krilo na
Umetni~kiot muzej Metropoliten vo Wujork
(1967-70), vo sorabotka so Xon Dinkelu
Dinkelu, toj
pravi piramidalno nakloneti stakleni yidovi, pod koi se smesteni fragmenti na egipetski hram zaobikolen so vodena povr{ina.
Vitni-muzejot za umetnost vo Wujork
(1965) ja poka`uva preokupacijata na Marsel
Broer vo toj period so kompaktnite volumeni od armiranobetonska konstrukcija.
Filip Xonson kaj Amon Karter muzejot
na zapadnata umetnost vo Fort Vort, Teksas
(1961), so pomo{ na elegantno izvitkanite
natur-betonski elementi na tremot, pravi so-
vremena interpretacija na anti~ki peripteros. Na sli~en na~in toj postapuva i kaj
Umetni~kata galerija na univerzitetot Nebraska vo Linkoln (1962). Ovie poeti~ni formi na konstrukcijata neizostavno potsetuvaat na ve}e izgradenata Palata na zorata vo
Brazilija od Oskar Nimaer. So Muzejot na
ju`en Teksas vo Korpus Kristi, Teksas
(1973), upotrebuvaj}i ~isti beli kubi~ni
formi, Filip Xonson se navra}a na predvoeniot evropski neoplasticizam.
Xon Johansen (1906-) kaj Mamers teatarot vo Oklahoma Siti (1972) go povtoruva arhitektonskiot izraz na razigrani natur-betonski kubusi, sli~no kako i kaj objektite
na Univerzitetot vo Wujork, {to gi ima podignato istata godina.
Za vreme na arhitektonskite kolebawa
kon krajot na 60-tite godini, koga docnomodernite arhitekti baraat novi pati{ta, kontinuitetot vo razvojot na modernata nastoKan, koj vrz realna osjuva da go za~uva Luis Kan
Sl.488. Filip Xonson. Amon Karter muzejot na
zapadnata umetnost, Fort Vort, Teksas (1961).
Presek i izgled
Sl.486. Hosep Luis Sert. Mejt-muzejot,
Sen Pol-de-Vans, Francija (1967)
152
Sl.489. Filip Xonson. Muzejot na ju`en Teksas, Korpus Kristi, Teksas (1973)
nova go postavuva nejziniot idealizam. Vo
svoite posledni dela toj uspeva da gi vgradi
kulturnite vrednosti na minatoto, {to se
gleda kaj Umetni~kiot muzej vo Fort Vort,
Teksas (1974), kako i kaj Centarot na angliskata umetnost i studii vo Wu Hevn, Konektikat (1978), podignat od negovite u~enici.
Vo 70-tite godini na HH vek, vo arhitekturata na SAD zapo~nuvaat golemite postmoderni eksperimenti i vo oblasta na objektite od kulturata. Amerikanskite arhitekti
stanuvaat barani i vo stranstvo, no i strancite se pojavuvaat so svoi objekti vo SAD.
Objektite od kulturata stanuvaat kolku funkcionalni tolku i neobi~no oblikuvani, so
cel da privle~at pove}e posetiteli i so razli~ni performansi da predizvikaat voodu{evuvawe kaj niv.
Gio Obata so sorabotnicite, pokraj centralnata avenija vo Va{ington, go podiga Nacionalniot muzej na vozdu{niot prostor
(1975-76). Ovoj objekt ima strogo opredelena
geometriska ritmizacija, kade {to me|u ~etirite zatvoreni mermerni kuli se smesteni
tri golemi sali so transparentni yidovi. So
takvata dostoinstveno smirena kompozicija,
objektot se prisposobuva na svojata monumentalna sredina i na potrebata da primi okolu
50.000 posetiteli na den.
Robert Venturi
Venturi, so dogradbata na neoklasi~niot objekt za Umetni~kiot muzej vo kolexot Oberlin, Ohajo (1973-77), gi sproveduva zalo`bite za postignuvawe na kontradikcii, pa i ironija vo arhitekturata. Negovata
dogradba, osven {to ne nalikuva na muzej, taa
ne vospostavuva nitu oblikoven kontinuitet
so postariot objekt. Sepak, takvite postavki
na Robert Venturi, potkrepeni so teoriski
raspravi, privlekuvaat po{iroko vnimanie.
Sl.492. Robert Venturi i
Deniz Skot Braun.
Umetni~kiot muzej, Sietl,
SAD (1984-91)
So novoto krilo na Muzejot na sovremenata umetnost vo San Diego, Kalifornija
(1986-96), Robert Venturi vo sorabotka so Deniz Skot Braun vsu{nost pravi dogradba na
Skrips haus (1915), podignata od pionerot na
modernata vo SAD, Irving Xil (1870-1936).
Sprotivno na prethodniot primer, ovaa dogradba tolku ve{to e dodadena na postariot objekt, {to odvaj mo`e da se razlikuva od nego.
Postapkata za sozdavawe arhitektura vo
kontekst, Robert Venturi ja doveduva do sovr{enstvo so izgradbata na novoto krilo na Nacionalnata umetni~ka galerija vo London
(1986-91). Vo ~uvstvitelniot prostor na Trafalgar skver, Venturi podiga edna diskretna
dogradba so ednostavna arhitektonska forma, koja e „zbogatena“ so fragmenti od minatoto, pri {to zenitalnoto osvetluvawe sovr{eno odgovara na funkcionalnite potrebi.
Sl.491. Robert Venturi i Deniz Skot Braun. Novoto krilo na
Muzejot na sovremenata umetnost, San Diego, Kalifornija (1986-96).
Sl.493. Ri~ard Mejer. Muzejot na
dekorativnite umetnosti, Frankfurt
na Majna (1979-85). Aksonometrija
i fragment od izgledot
Sl.490. Luis Kan.
Centarot na angliskata
umetnost i studii,
Wu Hevn, Konektikat
(1978)
Takvata tvore~ka postapka, istite avtori ve}e ja imaat ispitano kaj Umetni~kiot
muzej vo Sietl (1984-91), kade {to so novata,
jasno prepoznatliva arhitektura se pribli`uvaat do ritamot i vtorostepenata plastika na nasledenata okolina. I vo ovoj slu~aj
Robert Venturi ne se otka`uva od upotrebata
na istoriski fragmenti.
Na preminot od 80-tite vo 90-tite godini, zna~ajna uloga vo izgradbata na objektite
od kulturata igraat i pretstavnicite na nekoga{nata grupa Pettemina od Wujork, pri
{to i ponatamu ja razvivaat arhitekturata
so ednostavni formi i so beli povr{ini. Na
takov na~in, ^arls Gvetmi so ednostavniot
kubus kaj dogradbata na Muzejot Gugenhajm vo
Wujork (1982-92) pravi odmeren kontrast na
organskata forma na arhitekturata od Frenk
Lojd Rajt.
Ri~ard Mejer i vo ovoj period sozdava objekti pod parolata deka „belata boja pretstavuva kratkotraen beleg na ve~noto dvi`ewe“.
Golemiot umetni~ki muzej vo Atlanta, Xorxija (1980-83), ima prostrani razdvi`eni
formi i fasadi oblo`eni so beli porcelanski tabli, dodeka so konceptot na atriumot
toj potsetuva na Rajtoviot muzej Gugenhajm.
Na sli~en na~in, Ri~ard Mejer postapuva i
so Muzejot na dekorativnite umetnosti vo
Frankfurt na Majna, Germanija (1979-85),
pri {to vo razvienite Korbizjevski volumeni ja vklopuva vilata Mecler (XIX vek). Primenetiot strog i dosleden arhitektonski
koncept vo enterierot ima te{kotii da se
prisposobi kon osnovnata potreba za prezentacija na umetni~kite predmeti. Isto taka,
mo`e da se zabele`i deka relativno golemite stakleni povr{ini na fasadite od objektot ne se dovolno pogodni za za{tita na umetni~kite eksponati vo nego.
153
Sl.511. Stiven Elri~. Centarot za dneven prestoj
na deca, Kalver Siti, Kalifornija (1992-94)
Stiven Elri~ (1946), so Centarot za odgleduvawe deca vo Kalver Siti, Kalifornija (1992-94), za potrebite na kompanijata
Soni pravi edna celosno nova koncepcija za
gradewe na takvi objekti. Izvitkanite formi so `ivopisno obrabotenite i kolorirani
povr{ini imaat za cel da ja razbudat detskata fantazija.
Sesar Pelji so sorabotnicite, pri sozdavaweto na U~ili{teto za fizika i astronomija na Univerzitetot vo Sietl (-1994),
gi obedinuva re~isi site svoi kvaliteti:
prisposobuvawe kon podnebjeto i okolinata,
integracija na estetskite i socijalnite aspekti, kako i zbogatuvawe na urbaniot dizajn
so javni prostori, koi go odrazuvaat dinamizmot na gradot.
Gio Obata so sorabotnicite, kaj Akvatoriumot vo Tempa, Florida (1995), so edna atraktivna i `ivopisna arhitektonska struktura sozdava scenario za vozbudlivi do`ivuvawa na morskiot svet, pri {to objektot
celosno e integriran vo krajbre`niot pojas
so prekrasni pla`i. Vo negovata prostrana
kompozicija dominira segmentno superponiraniot centralen stakleno-~eli~en prostor,
poln so egzoti~ni `ivi formi.
*
Objektite za nau~no istra`uvawe privlekuvaat pogolem interes kaj arhitektite
kon krajot na 50-tite godini, koga i vo ovaa
oblast se ovozmo`uva pogolema sloboda na
izrazot. Preminot od strogiot modernizam
kon docnomodernata arhitektura e ozna~en so deloto na Luis Kan
Kan, koj nastojuva
da go za~uva dostoinstvoto na modernata,
preku nejzino povrzuvawe so kulturnite
vrednosti na minatoto. Takva postapka
evidentno e prisutna kaj objektite za medicinski istra`uvawa na univerzitetot
Pensilvanija vo Filadelfija (1957-61),
kade {to od „praformite“ toj uspeva da
sozdade novi formi, preku koi go izrazuva
simbolot na institucijata {to e smestena
vo niv. Uviduvaj}i deka takva postapka moSl.514. Arhitektonika. Centarot za novi tehnologii,
`e da dovede do izvesen formalizam, Luis
Herndon, Virxinija (1985-88). Panorama
Kan kaj Selk Institutot La Olja, Kalifornija (1959-65), so arhitektonskata strukRi~ard Mejer
Mejer, ostanuvaj}i veren na svotura go zajaknuva edinstvoto me|u funkcijata
ite idei, go sozdava Istra`uva~kiot centar
i oblikot.*53
na Dajmler Benc vo Ulm, Germanija (1989Ero Sarinen
Sarinen, u{te vo tekot na 60-tite
93), koj e sostaven od regularno rasporedeni
godini, preku laboratorijata La Bela vo Wu
kubi~ni volumeni, ~ij arhitektonski izraz
Xersi ja promovira staklenata fasada, koja
pretstavuva transpozicija na Korbizjevata
reflektira 75% od son~evata svetlost. Searhitektura od 30-tite godini.
pak, poradi otporot na kompaniite, koi toMajkl Grejvs vo 90-tite godini go proga{ sî u{te proizveduvaat obi~no proyirno
dol`uva svoeto tvore{tvo, koe sodr`i alustaklo, po{irokata primena na ovaa novost
zii na klasi~nata i regionalnata arhitek}e se slu~i desetina godini podocna.
tura vo kombinacija so apstraktni formi.
Sogleduvaj}i deka ednostavnite kubusi
Iako paralelno so niv upotrebuva raznovidso ogledalni fasadi nabrzo mo`at da stanat
ni materijali i `ivopisni boi, toj uspeva da
dosadni, Sesar Pelji (od firmata na Viktor
postigne vidlivo edinstvo na kompozicijata.
Gruen), kaj prviot objekt na Pacifik centaToa se potvrduva kaj Istra`uva~kiot centar
rot za dizajn vo Los Anxeles (1975-77), neona Univerzitetot vo Sinsinati, Ohajo (1995),
bi~nata forma ja oblekuva so temnosino
kade {to dominira oker bojata, proizlezena
staklo. Vtoriot objekt na ovoj centar (1988)
od terakotnata fasada i obvivkata od bakaima sosema razli~na forma, koja nalikuva na
ren lim.
prevrtena piramida vrz ~ij ramen pokriv e
postavena mala piramida za osvetluvawe na
centralniot prostor. Kon ovoj kubus, obvitkan so intenzivno zeleno staklo, e dodaden
eden proyiren cilinder, koj treba da sozdade
vrska so idniot (tret) objekt, koj e planiran
so forma na segmenten ise~ok.
Grupata Arhitektonika u{te pove}e ja
razviva kubisti~kata arhitektura so ostri
agli i `ivopisni boi na staklenite fasadi
kaj Centarot za novi tehnologii vo Herndon,
Virxinija (1985-88). Objektot se sostoi od
tri paviljoni povrzani so horizontalata na
podzemniot parking, ~ij pokriv e napraven
Sl.515. Majkl Grejvs. Istra`uva~kiot centar,
vo vid na park.
Univerzitet Sinsinati, Ohajo (-1995)
Sl.512. Gio Obata. Akvatoriumot, Tempa, Florida (1995)
158
Sl.513. Sesar Pelji. Pacifik dizajn centarot, Los Anxeles (1975-77-88). Panorama
Proizvodni, servisni
i trgovski objekti
Proizvodnite, servisnite i trgovskite
objekti pretstavuvaat raznobojna paleta vo
razvojot na arhitekturata vo SAD. Pri nivnoto planirawe redovno se nastojuva na racionalna izgradba so mo`nost za adaptacija
na prostorot za nov proces vo raboteweto.
Vo ova {iroko arhitektonsko pole svoj interes nao|aat golem broj arhitekti, me|u koi
i majstorite na modernata, od doma{niot arhitekt Frenk Lojd Rajt, preku Mis van der
Roe i Valter Gropius, pa sî do nivnite sledbenici.
Albert Kan (1869-1942) spa|a me|u prvite amerikanski arhitekti, koi go otvoraat
patot za izgradba na fabri~ki objekti so
dobro funkcionalno re{enie i so prefineti kubisti~ki formi. Zaedno so toa, toj kreira novi funkcionalni i estetski detali, so
{to vr{i vlijanie vrz tvore{tvoto na Mis
van der Roe i Ero Sarinen. Najdobar primer
od tvore{tvoto na Albert Kan pretstavuva
fabrikata za staklo na kompanijata Ford vo
Dirborn, Mi~igen (1924), kade {to vrz ednostavnata fabri~ka hala toj pravi simetri~ni {ed krovovi so podvi`ni lameli za
ispu{tawe na topliot ne~ist vozduh. Svoeto
majstorstvo za izgradba na industriski objekti Albert Kan go doka`uva i vo Sovetska
Rusija kade raboti ~etiri godini (1928-34).
Po Vtorata svetska vojna, glavna tendencija pri planiraweto na naselbite vo SAD
e otstranuvawe na industriskite objekti od
prenaselenite gradovi, pri {to kontaktot
so potro{uva~ite glavno se vr{i preku korespondencija i po telefon. Za potrebite na
rabotnicite zapo~nuvaat da se gradat pomali
stanbeni zaednici, smesteni vo prirodna sredina.
Tehni~kiot centar na Xeneral motors
vo Voren, Mi~igen (1951-57), e eden od prvite
povoeni golemi industriski kompleksi. Glaven tvorec na ovoj centar e spektakularniot
talent me|u pomladite arhitekti, Ero Sarinen
nen. Centarot pretstavuva kompleks od objekti, rasporedeni okolu edno ve{ta~ko ezero, a istra`uva~kata laboraborija so svojot
oblik pretstavuva inspiracija od tvore{tvoto na Mis van der Roe.
Sl.517. Ero Sarinen. Tehni~kiot centar na Xeneral motors, Voren, Mi~igen (1951-57).
Vlez vo glavniot objekt i vestibilot vo istra`uva~kiot oddel
Glavnoto zna~ewe na Tehni~kiot centar
proizleguva od vkupniot proektantski koncept i od primenata na prefabricirani grade`ni elementi, kako {to se glaziranite
plo~i za oblo`uvawe na yidovite. Vo kompleksot se vovedeni inventivni formi, {to
se gleda kaj kulata za voda i kupolata na amfiteatarot.
Fabrikata Oliveti vo Harisburg (196670) na Luis Kan pretstavuva primer na tipizirana prefabricirana gradba, sostavena od
osmoagolni kletki, me|u koi ima kvadratno
zenitalno osvetluvawe, dodeka gara`nata ku}a vo Wu Hevn, Konektikat (1961), na Pol Rudolf sodr`i ekspresionisti~ki izraz, ostvaren so jakite konzolni horizontali, izvedeni od natur-beton.
Svojata {ansa za izgradba na atraktivni
trgovski objekti vo vremeto na docnomodernite i postmodernite kolebawa ja nao|a i
grupata SITE, koja e formirana vo 1975 godina od skulptorot Xejms Vajns (1932-). Zalo`bata na ovaa grupa za tretirawe na arhitekturata kako umetnost, najdobro e izrazena
preku realizacijata na serija trgovski objekti za korporacijata BEST. So pomo{ na
svojata de-arhitektura tie nastojuvaat da ja
Sl.518. Pol Rudolf. Gara`nata ku}a,
Wu Hevn, Konektikat (1961)
promenat uniformnosta na izgradenata okolina. Taka na primer:
- {oping-centarot BEST vo Hjuston, Teksas (1975), so cel da privle~e interes
dobiva izgled na polurazurnat objekt,
- {oping centarot BEST vo Sakramento,
Kalifornija (1977), nema otvori na fasadata, a vlezot e ovozmo`en niz podvi`no „razurnato }o{e“, dodeka
- Supermarketot vo Tauson, Merilend
(1978), na vleznata fasada ima dvojno
naklonet yid, koj nalikuva kako da e pomesten pod dejstvo na zemjotres.
Sl.519. SITE. [opingcentarot BEST,
Sakramento, Kalifornija
(1977)
Sl.516. Albert Kan. Fabrikata
za staklo na kompanijata Ford,
Dirborn, Mi~igen (1924).
Presek i izgled
159
Pribli`uvaj}i se kon krajot na HH vek,
arhitekturata vo SAD go zajaknuva skulpturalniot tretman na proizvodnite i servisnite objekti. Taka na primer, kaj fabrikata
za ladewe Ukla vo Los Anxeles (1987-94), Ves
Xons (1958-) nastojuva od industriskite formi da sozdade umetnost, {to go pribli`uva
do deloto na ruskiot konstruktivist Jakov
^ernihov. Blagodarenie na noviot teoriski
potkrepen arhitektonski pristap, Ves Xons
stanuva eden od najmladite viziting-profesori na nekolku univerziteti vo SAD.
Frenk O. Geri
Geri, so objektite na fabrikata za mebel vo Roklin, Kalifornija (-1989),
vo negostoprimlivoto toplo i suvo podnebje
sozdava edna mala naselba so `ivopisna arhitektura, koja ñ kontrastira na okolinata,
a so sistemot na plo{tat~iwa go namaluva
nejzinoto negativno vlijanie. Stenli Tajgerman ja prifa}a pokanata vo ovoj ansambl da
kreira edna orientalna kupola, postavena
vrz neoklasi~en kubus vo koj se nao|a konferenciskata sala.
Kombinirani centri
i javni prostori
Poimot centar vo arhitekturata na SAD
ima mnogu {iroko zna~ewe, kako vo pogled
na funkcijata, taka i vo odnos na brojot i
vidot na objektite {to mo`e da gi opfati.
Zatoa neizbe`no e nekoi poznati centri da
se ve}e razgledani vo ramkite na: objektite
od kulturata, obrazovanieto, hotelsko-ugostitelskite, administrativno-upravnite i
drugite objekti; ili da se ve}e analizirani
kako zna~ajni oblakoderi. Sepak, ovoj vid arhitektonsko-urbanisti~ki sklopovi, koi naj~esto imaat struktura na kompletni ansambli, zaslu`uvaat posebno vnimanie, bidej}i
za nivnoto sozdavawe se koncentrirani golemi arhitektonski napori i materijalni
sredstva.
Vo izvesna smisla, preku gradeweto centri mo`e da se sledi hronolo{kiot i stilskiot razvoj vo arhitekturata na SAD. Seto
toa mo`at da go potvrdat ve}e razgledanite
objekti, kako dela na golemite majstori, ili
kako arhitektonska programa na celi graditelski timovi.
Sekako deka najzna~aen sostav od takov
vid vo prvata polovina na HH vek pretstavuva Rokfeler centarot vo Wujork (1929-37),
koj e sostaven od raznovidni sodr`ini i objekti vo vid na oblakoderi. Golemo vnimanie
po Vtorata svetska vojna predizvikuva Linkoln centarot za interpretatorski umetnosti (60-tite), kako i Svetskiot trgovski centar vo Wujork (1962-64). Posebno vnimanie
vo istiot period zaslu`uvaat objektite vo
sostav na raznovidnite centri {to gi sozdava
Xon Portman so sorabotnicite.
Vo tekot na 70-tite godini golemo vnimanie privlekuva Pacifik dizajn centarot vo
Los Anxeles, ~ija etapna realizacija zapo~nuva vo 1975 godina pod rakovodstvo na Sesar
Pelji. Vo isto vreme, grupata SITE gi sozdava
svoite {oping-centri so kontroverzen arhitektonski izraz, nare~en de-arhitektura.
Ovaa predizvikuva~ka graditelska programa ja prifa}aat i najzna~ajnite akteri na
postmodernata arhitektura, kako {to se:
- Frenk O. Geri so proektot za Amerikanskiot centar vo Pariz (1983),
- Piter Ajzenman so Veksner centarot
za vizuelni umetnosti vo Kolumbus,
Ohajo (1985-88),
- Majkl Grejvs so Istra`uva~kiot centar
na Univerzitetot vo Sinsinati, Ohajo
(-1995) itn.
Preku arhitektonskiot izraz na ovie t.n.
centri sozdadeni od sredinata na 80-tite godini, zapo~nuvaat da se nasetuvaat mo`nite
nasoki vo idniot razvoj na arhitekturata vo
SAD, {to mo`e da se zaklu~i od delata na
nekolkumina zna~ajni avtori od toj period.
RI^ARD MEJER, ve}e kako doka`an internacionalen majstor, prodol`uva da gradi
podednakvo uspe{no vo SAD i vo Evropa.
Brixport centarot vo Konektikat (1984-89)
e eden od negovite retki objekti koi imaat
pogolema viso~ina i vo ~ij sostav, pokraj ras~lenetite beli kubusi e voveden i vtor kolorit proizlezen od crvenata granitna obloga. Ovoj t.n. grad vo malo, sodr`i raznovidni funkcii.
Geti centarot vo Los Anxeles (1984-96),
Ri~ard Mejer go koncipira vo vid na eden sovremen umetni~ki kapitol, koj ja sodr`i najbogatata zbirka na umetni~ki dela vo svetot.
Zadr`uvaj}i go svojot arhitektonski izraz
kaj prostorno-volumenskite karakteristiki
na mnogubrojnite objekti, Ri~ard Mejer odlu~uva niv da gi oble~e vo travertin, {to
mo`e da pretstavuva vrska so rimskata anti~ka i renesansna arhitektura.
Gradskiot sovet i centralnata biblioteka vo Hag, Holandija (1986-95) se postaveni
vo t.n. kulturen kvart na gradot, kade {to po-
Sl.521. Freng O. Geri i Stenli Tajgerman.
Fabrikata za mebel, Roklin, Kalifornija (-1989)
Sl.520. Ves Xons i dorabotnicite. Fabrikata
za ladewe i zatopluvawe Ukla, Los Anxeles (1987-94)
160
Sl.522. Ri~ard Mejer. Geti centarot, Los Anxeles (1984-96). Maketa
Sl.523. Ri~ard Mejer. Gradskiot sovet i
centralnata biblioteka, Hag, Holandija
(1986-95). Osnova na prizemje, izgled i atrium
kraj objektite na ministerstvata, se smesteni
teatarskite objekti na Herman Hercberger
i na Rem Kolhas. So mala rotacija na dvete
glavni krila, Ri~ard Mejer uspeva noviot objekt da go smesti na nepravilnata lokacija i
vo nego da go oformi najgolemiot zastaklen
atrium vo Evropa, koj ima 47 m viso~ina. Celiot objekt e podignat od lesna metalna konstrukcija, koja e oblo`ena so beli emajlirani metalni paneli so dimenzii 85 h 180 cm.
Objektot za izlo`bi i sobiri vo Ulm,
Germanija (1986-93), se nao|a vo ~uvstvitelnoto istorisko jadro, kade {to dominira golemata gotska katedrala. Predlagaj}i reoblikuvawe na Minster plac, Ri~ard Mejer
sozdava eden objekt na P+2 nivoa, ras~lenet
na paviljoni so fasadna povr{ina od granitni plo~i Dante roze i so bel malter. Od izlo`beniot prostor preku stakleniot pokriv
se otvoraat ubavi vizuri kon kulata na katedralata, koja na takov na~in stanuva del od
umetni~kata zbirka.
Helmut Jan (1940-), po golemiot uspeh
postignat so Xejms Tompson centarot vo ^ikago (1978-85), ja dobiva mo`nosta da ja doka`e svojata me|unarodna reputacija so Cen-
Sl.525. Helmut Jan. Centarot Soni, Berlin (1995-)
Sl.524. Ri~ard Mejer. Objektot
za izlo`bi i sobiri, Ulm,
Germanija (1986-93)
tarot Soni vo Berlin (1995-). Ovde do celosen izraz doa|aat negovite spektakularni moderni formi sozdadeni so napredna tehnologija. Ovoj pove}enamenski centar e smesten
na edna triagolna lokacija i se integrira vo
Postdamer plac, pri {to vo sredinata e
oformen eden golem kru`en atrium so „staklen ~ador“. Vo negovi ramki, so pomo{ na najnovite tehni~ki otkritija e predvideno da
se slu~uvaat interesni performansi, koi
treba da privle~at golem broj posetiteli.
Koloristi~kata gama na objektot proizleguva od kamenata obloga, koja ima nijansi od
temnosivi do srebrenobeli.
Antoan Predok
Predok, kaj Centarot na amerikanskoto nasledstvo vo Larami, Vajoming
(1987-93), verojatno ja sozdava najneobi~nata
arhitektonska struktura za ovoj vid objekti.
Ansamblot se sostoi od edna aleja, pokraj koja se rasporedeni crvenikavi kubi~ni objekti, a zavr{uva so eden neobi~en povisok konusen objekt, pokrien so bakaren lim. Vo paviljonite pokraj alejata e smesten Univerzitetskiot muzej na ubavite umetnosti, a vo
konusniot objekt se nao|a istra`uva~kiot
centar. So rasporedot na funkcionalnite
edinici, Predok saka da ovozmo`i nepre~en
ponatamo{en razvoj na ovoj centar, a so oblikot na konusot da sozdade mo}na prepoznatlivost na dr`avata Vajoming. Oblikot na
konusot podednakvo nalikuva na vulkan, na
NLO, kako i na vojni~ki {lem, no isto taka
pretstavuva eho od formata na sosedniot stadion za ko{arka.
Grupata SITE kon krajot na HH vek go
prodol`uva razvojniot pat na t.n. ekolo{ka
arhitektura, proektiraj}i go Akvatoriumot
Tenesi vo ^atanuga (1993-). Toj e celosno vtopen vo prirodnata sredina i vsu{nost pretstavuva centar posveten na: istorijata, naukata, kulturata i za{titata na vodata; kako
glaven problem na pragot na XXI vek. Objektot ima elipsovidna osnova, koja napre~no e
podelena so branovidni lenti, so {to se oformuvaat oddelnite funkcionalni edinici, vo
koi so pomo{ na video i na interaktiven
displej se do`ivuva virtuelnata realnost.
Sl.526. Antoan Predok. Centarot na amerikanskoto
nasledstvo, Larami, Vajoming (1987-93)
161
Sl.527. ^arls Mur. Gra|anskiot centar Beverli Hils, Los Anxeles (1985)
Sl.528. Robert Venturi.
Frenklin kort kompleks,
Filadelfija (1976)
JAVNITE PROSTORI, za razlika od
prvata polovina na HH vek, vo vtorata polovina na vekot dobivaat sî pogolemo zna~ewe,
bidej}i lokalnite vlasti definitivno sfa}aat deka kvalitetnata urbana sredina mora
da sodr`i otvoreni prostori za sredbi na lu|eto. So nivnata kreacija, arhitektite vo
vremeto na postmodernata sozdavaat neobi~ni formi, koi ~estopati imaat: simboli~en,
dvosmislen i zabaven karakter.
Takviot pristap prv go primenuva ^arls
Mur
Mur, sozdavaj}i ja Pjaca dÄItalija vo Wu Orleans (1974-78), ~ij arhitektonski izraz mo`e da se ka`e deka e dvojno kodiran, bidej}i
so visokosjajni tehnolo{ki materijali ja interpretira arhitektonskata tradicija. Taka
na primer, kru`niot trem okolu plo{tadot
e sozdaden od „toskanski dorski redovi“ napraveni od ponikluvan metal, ~ii kapiteli se
krunisani so neonsko svetlo. Vlezot vo restoranot e ozna~en so motivot serlijano, dodeka vo sredinata na kru`niot plo~nik od kamena kocka e smestena fontana so mal ostrov,
koj ja ima formata na kartata na Italija.
Deka ^arls Mur korenite na svojata nova
tehnolo{ka arhitektura gi ima vo minatoto,
se potvrduva i preku gra|anskiot centar Beverli Hils vo Los Anxeles (1985). Negoviot
polukru`en trem okolu plo{tadot vsu{nost
pretstavuva moderna interpretacija na meksikanskata tradicionalna arhitektura, sozdadena pod {pansko vlijanie.
Robert Venturi vo realizacijata na
Frenklin kort kompleks vo Filadelfija
(1976) primenuva edna dotoga{ nevidena postapka za obnova na starite mesta od isklu~itelno istorisko zna~ewe. Toj ja napu{ta voobi~aenata metodologija za restavracija i revitalizacija, taka {to spomenot na nekoga{nata ku}a na Frenklin Ruzvelt so nejzinata
neposredna okolina gi pretvora vo istoriski
park, vo ~est na 200-godi{ninata od nezavisnosta. Po dobivaweto na zada~ata, toj opravdano se protivi da napravi proekt za restavracija na nekoga{niot objekt, bidej}i za is~eznatiot oblik na ku}ata nemalo dovolno
materijalni dokazi. Zatoa, Venturi so pomo{ na metalna konstrukcija samo ja ozna~uva pribli`nata silueta na ku}ata i oformuva gradina okolu nea. Vo parterot napraven so crvena tula, mestopolo`bata na avtenti~nite temeli e ozna~ena so bel mermer.
Takvata „obnova“ se bazira na indirektnite
soznanija dobieni od korespondencijata na
Frenklin Ruzvelt, koj kako ambasador vo Pariz ja vodel so negovata sopruga, koja ja nadgleduvala izgradbata na ku}ata. Muzejskata
postavka e smestena vo podzemjeto na objektot, vo koe se doa|a niz rampa ili skali smesteni vo tremot pokraj yidot na gradinata.
Sl.529. Marsel Broer. Crkvata i
kambanarijata na manastirot vo Kolexvil,
Minesota (1953-61). Panorama
162
Verski i drugi objekti
Golemata ekonomska mo} na multikulturnata, multietni~kata i geografski raznovidna dr`ava SAD, rezultira so izgradba
na ogromen broj objekti od sekakov vid. Ovaa
raznovidnost prakti~no e nevozmo`no da se
sistematizira spored nekoj izdr`an metodolo{ki red. Vo ramkite na ovaa kusa analiza
e napraven eden relativno tesen izbor na
primeri spored koi bi mo`ele da se prika`at najzna~ajnite zalo`bi i da se nasetat nekoi osnovni nasoki vo arhitektonskiot razvoj. Spored toa, pod naslovot „drugi objekti“
bi mo`ele da se pretstavat barem u{te tolku
Sl.531a. Fej Xons.
Kapelata
Tornkraun na
planinata Ozark,
Arkanzas (1980)
Sl.530. Filip Xonson. Sinagogata, Port~ester, Wujork (1956)
vidovi, kolku {to se dosega analizirani. Sepak, vo zavisnost od raspolo`liviot prostor, ovde se prika`ani u{te samo nekolku
objekti so interesni programski sodr`ini.
Verskata arhitektura otsekoga{ pretstavuvala golem predizvik za arhitektite,
osobeno vo katoli~kiot svet, kade {to e dozvolena relativno pogolema tvore~ka sloboda. So taa ~uvstvitelna tema se zafa}aat i
golemite majstori na modernoto tvore{tvo.
Najzna~ajniot me|u niv sekako e Frenk Lojd
Rajt, koj u{te vo prvata polovina na HH vek
poka`uva kreativen pristap kon ovaa arhitektura, koja treba da pretstavuva simbol na
konkretnata verska zaednica, a istovremeno
da go odrazuva duhot na novoto vreme.
Kon sredinata na HH vek, i drugite golemi majstori vo SAD dobivaat mo`nost da
sozdadat zna~ajni hramovi. Taka na primer,
Marsel Broer gi podiga crkvata i kambanarijata na manastirot vo Kolexvil, Minesota
(1953-61), vo vid na monolitna umetni~ki oblikuvana armiranobetonska konstrukcija so
monumentalni razmeri i so izvitkani linii,
koi potsetuvaat na tvore{tvoto na Oskar
Nimaer.
Sl.531. ^arls Mur. Episkopskata crkva
Sv. Matej, Pacifik Palisads,
Los Anxeles (1980). Vnatre{nost
Filip Xonson i vo oblasta na verskite
objekti se pretstavuva kako golem majstor,
sozdavaj}i nekolku zna~ajni objekti. Sinagogata vo Port~ester, Wujork (1956), e koncipirana vo vid na ednostavno simetri~no
re{enie so isto taka ednostaven enterier na
kubi~niot naos, koj e osvetlen niz tenki vertikalni procepi na fasadata. Od ednata strana na naosot e postaven elipsoviden vlez, a
od drugata strana se prostoriite na sve{tenikot.
^arls Mur bogatstvoto na idei go poka`uva i vo oblasta na verskata arhitektura,
pri ~ie sozdavawe znae da gi koristi prethodnite iskustva, da go zadovoli duhot na odredena verska zaednica i da se prisposobi na
podnebjeto. Kaj episkopskata crkva Sv. Matej
vo Pacifik Palisads kaj Los Anxeles (1980)
toj pravi eden kaleidoskop od: boja, svetlost
i povr{ina. Toa go postignuva preku spojuvaweto na bazilikalno i centralno re{enie,
kako i so upotrebata na materijalot. Spojuvaj}i gi sprotivstavenite prototipovi, toj
sozdava eden kontroverzen liturgiski prostor poln so svetlina i kompleksnost. Kon toa
pridonesuva i umetni~ki oblikuvanata drvena konstrukcija na koja se obeseni linearni
neonski svetla.
Crkvata na Hristovoto ra|awe (1989) e
smestena me|u vegetacijata na ran~ot Santa
Fe, severno od La Olja, Kalifornija. Nad
svojata okolina taa se istaknuva so crvenite
nakloneti krovovi i belo varosanite yidovi,
{to potsetuva na arhitekturata na prvite
{panski katoli~ki misii. So takvata neposredna ednostavnost ^arls Mur go oblikuva
i enterierot, kade {to nad belata osnova se
pojavuva crveniot kerami~en pod. Preku golemite prozorci bez vitra`i, vo vnatre{nosta se probiva indirektnoto osvetluvawe,
koe sozdava misti~na atmosfera.
Kapelata Tornkraun na planinata Ozark
vo Arkanzas e proglasena za najdobro ostvaruvawe vo arhitekturata na SAD za 80-tite
godini. Arhitektot Fej Xons nea ja izveduva
od lokalen grade`en materijal, koj niz tesnite {umski pateki mo`e da go prenesat samo
dvajca rabotnici. Nejzinata konstrukcija e
sostavena od isprepleteni drveni gredi so
celosno zastakluvawe kon nadvor. Blagoda-
renie na toa i na streme`ot da se probie nad
visokata {uma, ovoj objekt duhovno se povrzuva so gotskata tradicija. Nesomneno deka
Fej Xons na majstorski na~in go koristi Rajtoviot pristap upotreben pri sozdavaweto
na kapelata Vejfarers vo Palos Verdes, Kalifornija (1951), a donekade i iskustvoto na
^arls Mur so crkvata Sv. Matej vo Los Anxeles (1980).
Vilijam Bradr
Bradr, kaj hramot Kol Ami vo
Skotsdejl, Arizona (-1994) uspeva da postigne
atmosfera sli~na na legendarnata zaednica
Masada kaj Erusalim od pred 2000 godini.
Ovoj objekt, koj sodr`i evrejski hram i u~ili{te, nalikuva na utvrdeno selo, koe daleku
od Bliskiot Istok e smesteno isto taka vo
pustinski pejza`. Za da gi postigne sakanite
efekti, avtorot se slu`i so ednostavni i evtini materijali. Yidovite gi pravi od betonski blokovi so neramna fasada odnadvor i
vnatre, taka {to tie izgledaat mnogu stari.
Psiholo{kiot efekt e dopolnet so prostudirani prodori na dnevnata svetlina.
Sl.532. Vilijam Bradr. Hramot Kol
Ami, Skotsdejl, Arizona (-1994)
163
Sl.549. Jo Ming Pei. Siti hol, Dalas, Teksas (1966-67)
Siti hol, glavniot administrativen centar na Dalas, Teksas (1966-67), kako simbol
na gradot ima oblik na dramati~na i robusna
armiranobetonska gramada, koja e umetni~ki
oblikuvana.
Xon Henkok tauer vo Boston (1966-67),
napraven vo sorabotka so Henri Kob
Kob, do maksimum i na ume{en na~in ja koristi malata
lokacija, sozdavaj}i eden kristalen oblakoder, vo ~ija staklena fasada se ogleduva neboto i istoriskata okolina.
Isto~niot objekt na Nacionalnata galerija vo Va{ington (1968-78), sozdaden pod inspiracija na golemata Aleksandriska biblioteka, so pomo{ na strogite geometriski
formi ja poka`uva mo}ta na arhitektonskata
umetnost, na vkusot, no i na parite.
Umetni~kiot muzej Everson na Univerzitetot Sirakuza, Wujork (1965-69), e pomal
Sl.551. Jo Ming Pei. Rekonstrukcija na dvorot i podzemjeto na
dvorecot Luvr, Pariz (1983-89). Izgled i vlezniot hol
objekt so elasti~no funkcionalno re{enie,
kade {to zatvorenite i ostri kubi~ni formi imaat topol kolorit.
Xejkob K. Xevid Konven{n centar vo
Wujork (1979-86), so volumenite vo vid na
kristali, formira dinami~na kompozicija
{to se razviva po horizontala.
Rekonstrukcijata na dvorot i podzemjeto
na dvorecot Luvr vo Pariz (1983-89), spored
t.n. proekt za Golem Luvr, pretstavuva pove}eslojna rabota, po~nuvaj}i od arheolo{kite
istra`uvawa, pa sî do sozdavaweto na podzemen moderen hol pred vlezovite vo oddelnite
paviljoni na muzejot Luvr. Kako kontrast na
baroknite i klasi~nite te{ki oblici, Jo
Ming Pei ja voveduva lesnata geometriska
struktura na staklenata piramida, postavena
vo simetralata na triumfalnite porti i
Elisejskite poliwa.
Kriejtiv artist ejxensi vo Beverli
Hils, Kalifornija (1986-89), e smestena na
edna nepravilna lokacija, koja e ve{to iskoristena za sozdavawe na ekspresionisti~ki volumeni vo kombinacija od krivi i pravi
potezi.
Simfoniskiot centar Maerson vo Dalas
(1981-89) ima sovr{eno funkcionalno re{enie, koe e prisposobeno kon barawata za
postmoderno oblikuvawe, pri {to se osobeno
naglaseni dinami~nite potezi na vestibilot
i polihromniot tretman na salata, ~ij enterier nalikuva na vselensko letalo.
Objektot na Kineskata banka vo Hong
Kong (1982-90) ima ogromna viso~ina i e oblikuvan vo vid na prostorna re{etka od ~elik i staklo. Re{etkata e koncipirana taka,
za najracionalno da gi raspredeli silite na
napregawata.
Sl.550. Jo Ming Pei. Isto~niot objekt na Nacionalnata galerija, Va{ington (1968-78)
168
KANADA
Sl.552. Jo Ming Pei. Simfoniskiot centar Maerson,
Dalas (1981-89). Izgled i vnatre{nost
Holot vo slava na rokenrolot vo Klivlend, Ohajo (1993-95), pretstavuva skulpturalen objekt so piramidalen stakleno-~eli~en
vestibil i so dinami~ni, navidum slobodno
rasporedeni zatvoreni volumeni. So spektakularnata forma na lokacijata pokraj ezerskiot breg, toj privlekuva golem broj posetiteli.
*
Vo ramkite na prvata kniga od ovaa materija, oddelno e razgledan golemiot pridones na SAD vo razvojot na docnomodernata i
postmodernata arhitektura vo vtorata polovina na HH vek, a vo toj kontekst ulogata na:
Luis Kan
Kan, Kristofer Aleksander
Aleksander, Filip
Xonson
Xonson, Robert Venturi
Venturi, Kevin Ro{
Ro{, Sesar
Pelji
Pelji, Brus Gof
Gof, ^arls Mur
Mur, Robert Stern
Stern,
Ri~ard Mejer
Mejer, Piter Ajzenman
Ajzenman, Majkl Grejvs
Grejvs,
Frenk O. Geri
Geri, grupata SITE i drugi.
Sl.553. Jo Ming Pei. Objektot na Kineskata
banka, Hong Kong (1982-90)
Arhitekturata vo Kanada me|u dvete
svetski vojni mnogu zaostanuva zad onaa na
razvienite evropski zemji. Od sredinata na
20-tite godini do po~etokot na Vtorata svetska vojna, vo kanadskata kultura preovladuva
streme`ot za sozdavawe na samobitna nacionalna {kola. Ovoj streme` dava plod vo oblasta na umetnosta, no vo oblasta na arhitekturata takvata nacionalno-romanti~arska
nasoka ne dostignuva osoben dostrel.
Kako nositel na neoklasi~nata nasoka na
kanadskata arhitektura vo 20-tite godini se
javuva Xon Lajl
Lajl. Negovata arhitektura se odlikuva so prefinetost vo obrabotkata i so
ume{na upotreba na mermer i bronza. Vo komponiraweto na arhitektonskite redovi, toj
primenuva stilizirani motivi od doma{nata
flora i fauna.
Paralelno so nacionalno-romanti~arskata nasoka se zgolemuva vlijanieto od arhitekturata na SAD, poradi {to vo golemite
gradovi, kako Montreal i Toronto, se gradat
oblakoderi so administrativna i hotelska
sodr`ina. Nivniot arhitektonski izraz proizleguva od tradicionalnata arhitektonska
{ema. Za vreme na ekonomskata recesija, vo
periodot od 1929 do 1939 godina, e zabele`ano
samo pla{livo poddr`uvawe na evropskiot
funkcionalizam.
Istovremenite vlijanija od arhitekturata na SAD i Zapadna Evropa, mo`e da se
ilustriraat preku delata na nekolkumina karakteristi~ni avtori. Taka na primer,
Frensis Saliven pod vlijanie na svojot u~itel Frenk Lojd Rajt, vo arhitekturata na Kanada ja voveduva koncepcijata na preriski ku}i, dodeka Robert Blater i Ernest Kormie
se nao|aat pod vlijanie na asimetri~nite
kompozicii na evropskiot modernizam.
Ernest Kormie (1885-1980) mo`e da se
smeta za vode~ki arhitekt na Kanada vo prvata polovina na HH vek. Po studiraweto vo
[kolata na ubavite umetnosti i potoa vo
Rim, koristej}i go svojot redok talent, toj
gi spojuva racionalniot plan i bogatiot ornament. Na takov na~in, toj sozdava sve~eni
prostori so majstorska upotreba na novata
grade`na tehnologija i materijali. Negovo
*53 Podetalno vo Scully, Vincent. Louis I.Kahn
*54 Podetalno vo McHale, John. R. Buckminster Fuller
*55 Poop{irno vo Temco, Allan. Eero Saarinen
*56 Podetalno vo: Jodidio, Philip. Contemporary American
Architects I, str.130-141
Ieoh Ming Pei. The Prizker Architecture Prize, 1983
Reid, Aileen. I.M. Pei
Wisman, Carter. I.M. Pei, A Profile in American Architecture. Harry N. Abrams Publichers, New York, 1990
Sl.554. Ernest Kormie. Vrhovniot
sud, Otava (1938-50)
169
Sl.564. Ro`e Tajber. Olimpiskiot stadion, Montreal (1976). Fragment od izgledot
deweto vo takvi ~uvstvitelni podra~ja, se napu{ta konceptot na soliterska izgradba za
smetka na kolektivnite stanbeni blokovi, koi
se integriraat vo postojnata urbana {ema.
Barton Maers, od svoja strana, nudi izrabotka na mali, ekonomi~ni individualni ku}i,
koi mo`at da se gradat vo razli~ni varijacii.
Kanadskite gradovi so pointeresno graditelsko nasledstvo odlu~uvaat da gi revitaliziraat svoite istoriski jadra, kako na
primer: Sent Xons, Wufaundlend, Halifaks,
Montreal i drugi. Najvpe~atliv e primerot
so Grenvil Ajlend vo Vankuver, kade {to industriskite i magacinskite objekti od prvata polovina na HH vek ume{no se revitaliziraat pod koordinacija na Norman Hotsan
Hotsan.
Sl.565. Ro`e Tajber. Olimpiskiot velodrom, Montreal (1976). Vnatre{nost
Se ~ini deka razli~nite vlijanija od me|unarodnata i doma{na arhitektura nao|aat
najveren odraz vo tvore{tvoto na Artur
(^arls) Erikson (1924-), koj naprvo studira
vo rodniot grad Vankuver, a potoa vo Montreal. Erikson bez kolebawe gi prifa}a pozitivnite vlijanija od: Le Korbizje, Luis Kan,
Pol Rudolf i od noviot brutalizam; no znae
niv da gi preraboti na svoj kreativen na~in.
Erikson umee so ikonografsko ~uvstvo
da gi upotrebi arhitektonskite paradigmi:
oskite, simetralite, arkadite itn.; {to mo`e da se sogleda vo negovite dela: Kanadskiot
paviljon na EKSPO Ä70 vo Osaka, Antropolo{kiot muzej vo Vankuver (1971-77) i golemiot ansambl na novata Palata na pravdata
Sl.563. Ro`e Tajber.
Sportskite olimpiski
objekti, Montreal (1976).
Panorama
vo Vankuver (1973-80). Takvite golemi proekti ne go popre~uvaat Erikson da se zafati
i so istra`uvawe na problematikata na racionalnite ednostavni drveni ku}i, soglasno
so strukturalizmot na Mis van der Roe, no
nim toj im dava regionalni karakteristiki.
Slo`enite prostorni strukturi, so naglasena t.n. bioni~ka plasti~nost, go dostignuvaat svojot maksimum vo objektite na Ro`e
Tajber (1926-), izgradeni za Olimpiskite igri vo Montreal 1976 godina. Stadionot ima
oblik inspiriran od formite na morskiot
`iv svet (meduzi, ribi i sl.), dodeka velodromot ima posmirena arhitektura. Koristeweto na slo`enite prostorni strukturi kaj
sportskite objekti, Tajber prethodno ve}e go
ima isprobano so rekonstrukcijata na stadionot Park de prens vo Pariz (1972).*58
*57 Vidi: Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v.,
VIA, Tom 11, str.549-567
Dictionary of 20th–Century Architecture
*58 Podetalno vo Taillibert, Roger. Construire l’avenir
172
Na pragot na HH vek vo arhitekturata
na Latinska Amerika sî u{te dominira kolonijalnoto kulturno nasledstvo, vo koe se
spojuvaat tradicionalnite elementi na
{panskiot i portugalskiot barok so vlijanijata na neoklasicizmot i francuskiot akademizam. Vo po~etokot na vekot samo oddelni
avtori gi prifa}aat predizvicite na zapadnoevropskiot art nuvo.
Arhitektite od Latinska Amerika u{te
vo prvite decenii na HH vek stanuvaat svesni
za mo`nostite {to gi nudat prisutnite istoriski stilovi od razli~ni periodi, po~nuvaj}i od civilizacijata na: Inkite, Actekite i Maja-indijancite; pa sî do najnovite
zapadnoevropski avangardni vlijanija. Vo
taa nasoka pridonesuvaat i nekoi napredni
revolucionerni nastani, kako {to e Meksikanskata revolucija od 1910 godina, koga
vlasta gi poistovetuva svoite socijalni programi so naprednite arhitektonski idei.
Novite op{testveni odnosi, predpriemni{tvo i tehnolo{kiot napredok privlekuvaat novi doselenici od Evropa, koi stanuvaat katalizator na brzi promeni vo pozitivna nasoka. Poradi tie pri~ini, naprednite arhitektonski dvi`ewa vo Latinska
Amerika se razvivaat re~isi istovremeno so
evropskite, dodeka, na primer, vo SAD sî u{te preovladuva eklekticizmot. Taka se slu~uva, ruskiot emigrant Grigorij Var{av~ik
vo 1925 godina vo Brazil da go objavi svojot
Manifest na funkcionalisti~kata arhitektura, sostaven pod vlijanie na ranoto tvore{tvo na Le Korbizje.
Ovie novi arhitektonski pogledi nabrzo
se uramnote`uvaat so svesta na arhitektite
za: vrednostite na doma{nata tradicija, grade`nite tehnologii i za pejza`ot. Potrebata za za{tita od toploto sonce, {to ja inicira Aleksandar Albukerk, dobiva isklu~itelno zna~ewe, {to ima direktno vlijanie
vrz strukturata i oblikot na objektot. Ovie
Sl.567. Mario Pani i sorabotnicite. Kompleksot
prezident Aleman, Meksiko Siti (1948-50)
X. LATINSKA AMERIKA
novi arhitektonski koncepti, sozdadeni najprvin vo Meksiko i Brazil, nabrzo gi prifa}aat i drugite latinoamerikanski dr`avi,
a potoa vo slednite pedesetina godini go privlekuvaat vnimanieto na arhitektite od celiot svet.
Slobodno mo`e da se ka`e deka arhitekturata na Latinska Amerika vo HH vek se
prepoznava spored fantasti~nite lu{pesti
i armiranobetonski skeletni konstrukcii,
koi ~estopati imaat skulpturalno izvitkani
formi. Takvata poeti~na interpretacija na
novite konstruktivni sistemi nastanuva kako rezultat od asimilacijata na zapadnoevropskiot modernizam od 20-tite i 30-tite godini vo doma{nata arhitektura. Zemjite so
relativno postabilna ekonomija, kako {to
se toga{ Meksiko, Venecuela i Brazil, od
sredinata na 30-tite godini ja razvivaat svojata arhitektura vo vid na prijatelska koegzistencija me|u modernizmot i tradicijata,
odnosno me|u zapadnoevropskite prototipovi i doma{niot identitet.
Svetskata ekonomska kriza vo 30-tite godini na HH vek go razbuduva latinoamerikanskiot instinkt za samoza{tita, {to pretstavuva katalizator na ekonomski promeni.
Se poddr`uva raste`ot na doma{nata manufakturna industrija, so {to se zajaknuva ulogata na srednata i na novata rabotni~ka klasa. Industrijalizacijata, doseluvaweto i demografskiot raste` predizvikuvaat enormno zgolemuvawe na gradovite i voop{to na
naselenieto. Taka na primer, Brazil od 18
milioni `iteli vo 1900 godina se zgolemuva
na okolu 178 milioni kon krajot na vekot, a
Meksiko od 13,5 milioni na 110 milioni vo
istiot period. Brazilskiot industriski grad
Sao Paulo od 200 iljadi vo 1890 godina za
slednite 100 godini narasnuva na 9 milioni
`iteli.
Po revolucijata na @etulio Vargas od
1930 godina, vo Brazil se sozdavaat uslovi
za cela serija avangardni proekti. Vladeja~kite sloevi baraat od avangardnite tvorci
arhitekturata da gi simbolizira: promenite,
Sl.566. Grigorij Var{av~ik.
Individualnata ku}a na
ul. Itapolis, Sao Paulo (1928)
Sl.568. Rino Levi.
Bolnicata
De Kamargo,
Sao Paulo (1954)
173
Sl.587. Pedro Ramirez Vaskez.
Tipska u~ili{na edinica za
selski reoni (60-tite). Osnova
Sl.585. Feliks Kandela i H. A. Ordowez.
Restoranot kaj Meksiko Siti (1957)
Sl.586. Hoakin Alvarez Ordowez.
Dr`avniot kapitol, Kampe~e (1963)
konstrukcii na Feliks Kandela (1910-97).
Interesot za niv, Kandela go ima dobieno
u{te kako student vo Madrid, koga se zapoznava so sli~nite konstrukcii na Edvardo
Toroha (1900-63). Od doseluvaweto vo Meksiko (1939), pa sî do krajot na 50-tite godini,
toj gi usovr{uva formite na hiperboli~noparaboloidnite lu{pi, koi mo`at da se izvedat so ramna oplata, pri {to imaat mnogu
tenka nose~ka debelina od okolu 2 cm.
Na takov na~in, Kandela, vo sorabotka
so drugi arhitekti, podiga raznovidni objekti so slobodni organski oblici i so eden vid
nov plasticizam. Takov e, na primer, negoviot restoran kaj Meksiko Siti (1957), izraboten vo sorabotka so H.A. Ordowez. Feliks Kandela vo sorabotka so Enrike de la
Mora, ja podiga i kapelata vo Kojoakan
(1956), kako i crkvata vo Monterej, Nuevo
Leone (1959).
Hoakin Alvarez Ordowez kaj
Dr`avniot Kapitol vo Kampe~e (1963)
na kreativen na~in gi spojuva modernite
kubisti~ki formi so meksikanskata
tradicija. Administrativniot del na
objektot e napraven vo vid na horizontalen kvadar so lentovidni prozorci, dodeka sobraniskata sala ima oblik na geometriska {kolka, koja e sostavena od dve
plitki prese~eni piramidi svrteni edna
kon druga, a me|u niv se javuva procep za
osvetluvawe na vnatre{nosta.
Vo 60-tite godini, Vladata ja sproveduva
programata za izgradba na u~ili{ta, za ~ij
koncept meksikanskata arhitektura ima
dobieno me|unarodno priznanie na XII trienale vo Milano. Osnovnoto jadro na u~ili{teto, sozdadeno spored idejata na Pedro Ramirez Vaskez so sorabotnicite, pretstavuva
tipska u~ili{na edinica od prefabricirani elementi, so edna u~ilnica i stan za nastavnikot.
Vaskez e nazna~en i za pretsedatel na
Olimpiskiot komitet, pod ~ie rakovodstvo
se izgradeni zna~ajni objekti vo razli~ni delovi na Meksiko Siti. Spored negoviot proekt e podignat i golemiot Olimpiski stadion na Actekite (1966) so kapacitet od 100.000
gleda~i.*60
Sl.588. Luis Baragan i M. Geric.
Kulite vo Sjudad Satelit (1957)
Sl.590. Luis Baragan. Imotot San
Kristobal kaj Meksiko Siti (1967-68)
178
Sl.589. Luis Baragan. Plo{tadot Fuente del
Babedero, Naselbata Las Arboledos,
Meksiko Siti (1957-61)
LUIS BARAGAN (1902-88) i negovite
sorabotnici, u{te kon krajot na 20-tite godini, vo Gvadalahara razvivaat eden vpe~atliv regionalen arhitektonski jazik, koj se
bazira na ednostavnite lokalni formi od raniot kolonijalen period. No, nivnite objekti vo slednite desetletija ostanuvaat nezabele`ani, za kon krajot na vekot da stanat
zna~ajni primeri za t.n. apstraktna redefinicija na regionalnata arhitektura.
Kon sredinata na vekot, Baragan, iako po
obrazovanie e grade`en in`ener, stanuva
poznat arhitekt. Negovoto poznavawe na tradicionalnata arhitektura i na internacionalniot stil, kako i sorabotkata so slikari
i skulptori, mu ovozmo`uva da razvie svoj
prepoznatliv jazik na umetni~ka ekspresija.
Negovite arhitektonski kompozicii so nadrealisti~ka atmosfera se sostojat od ednostavni geometriski formi, pridru`eni so vegetacija i voda. Ovie efekti u{te pove}e se
naglaseni so voveduvawe na vol{ebno oscilira~kiot kolorit.
Kako najvpe~atlivi dela od tvore{tvoto
na Baragan kon sredinata na vekot, mo`at da
se istaknat: ku}ata Baragan vo Takubaja
(1947), ku}ite vo naselbata Pedragal (1950)
i kulite vo Sjudat Satelit (1957), podignati
vo sorabotka so skulptorot Geric. Pette raz-
Takviot pristap Baragan go primenuva
i pri {irokoto planirawe na imotot San
Kristobal vo Meksiko Siti (1967-68), koj
ima kombinirana sodr`ina so rezidencija,
{tali i tereni za trening na trka~ki kowi.
Jakata rozova i violetova boja na ednostavnite yidni povr{ini, sovr{eno e vkomponirana so bojata na visokata vegetacija i {irokiot bazen so vodopad.*61
Sl.591. Rikarto Legoreta. Fabrikata Reno,
Durango (1985). Izgled i atrium
nobojni kuli vo vid na nadrealisti~ka gradska porta se postaveni na vlezot kon staroto
jadro na Meksiko Siti. Nivnite proporciski odnosi i izoliranosta od drugite objekti,
predizvikuvaat opti~ka iluzija kaj voza~ite
{to se spu{taat po avtopatot. Ovie betonski
skulpturi so ostri rabovi nalikuvaat na objekti so viso~ina od 20 kata, iako imaat viso~ina ednakva na objekti od tri kata.
Arhitektonsko-urbanisti~koto planirawe na stanbenata naselba Las Arboledos
vo Meksiko Siti (1957-61) i oblikuvaweto
na nekolku javni prostori vo nea, gi poka`uva kompoziciskite priodi na Luis Baragan
so upotreba na ednostavni formi i silen kolorit, koj e kombiniran so voda i vegetacija.
Sl.592. Rikarto Legoreta. Centralnata univerzitetska
biblioteka, Monterej, Nuevo Leone (-1994)
RIKARDO LEGORETA (1931-) vo svoite
objekti go nadgraduva ~uvstvoto na Luis Baragan za: volumen, povr{ina, boja, voda i vegetacija. Negoviot hotel Kamino real vo
Meksiko Siti (1968), so intimnosta na sekoja
hotelska edinica i atriumot so voda, zbogateni so `ivopisen kolorit, go poka`uva konceptot na t.n. ~uvstvitelna arhitektura.
Objektot na fabrikata Reno vo Durango
(1985) e smesten srede peso~na pustina, nad
koja se izdiga so svojot poln volumen probien
so ispaknati prozorski ramki. Vo golemiot
atrium so sini yidovi vozduhot se razladuva
so pomo{ na vodeni kaskadi i vodoskoci.
Majstorstvoto na Rikardo Legoreta se
doka`uva i na me|unarodna scena. Spored negov proekt e izgradena katedralata vo Managva (1993), koja e podignata na mesto od objekt urnat vo zemjotres. Nejzinata masivna
monumentalnost i streme`ot vo viso~ina go
simboliziraat heroizmot na narodot na Nikaragva.
Kaj Centralnata biblioteka na Univerzitetot vo Monterej, Nuevo Leone (-1994), Rikardo Legoreta so sorabotnicite poka`uva
prefineto ~uvstvo za arhitektonsko oblikuvawe vo prijatelski odnos so prirodnata okolina. Ovoj naglaseno moderen objekt ima naturbetonski kubus obvitkan so otvoren cilinder od tula, poradi {to asocira na tradicionalnata meksikanska arhitektura. ^italnicite se smesteni vo cilindri~niot del,
Sl.594. Teodoro Gonzales de Leon.
Vrhovniot sud, Meksiko Siti (1988-99)
koj ima {iroki otvori svrteni kon {umata
i ezerceto, od koi izniknuva prefinetata
rampa na otvoreniot cilinder.
Vo 1985 godina, Rikardo Legoreta e pokanet da gi ispita mo`nostite za revitalizacija na eden degradiran prostor vo Los Anxeles. So pomo{ na svoite sorabotnici i urbani pejza`isti, toj go oblikuva Per{ing
skver (1994), sozdavaj}i nov humaniziran i
`ivopisen prostor, koj vo dinami~niot grad
nalikuva na nadrealisti~ka kompozicija.
Ovde, do celosen izraz doa|aat: ednostavnite
formi, bojata, vodata i vegetacijata, so {to
toj potsetuva na tradicionalen {panski
plo{tad, kade {to mo`e da se dru`at raznovidni etni~ki grupi.
Teodoro Gonzales de Leon (1926-), kako
sledbenik na Rikardo Legoreta prifa}a i
razrabotuva edna druga regionalna tema, vo
koja atriumot go tretira na razli~ni na~ini
i so razli~ni golemini. Negovite atriumi
ponekoga{ se otvoreni, delumno pokrieni
ili zatvoreni, no sekoga{ zazemaat centralno mesto vo planot, ostanuvaj}i osnovna soobra}ajna vrska. Na takov na~in, Leon postapuva kako vo stanbenite strukturi taka i vo
zna~ajnite op{testveni objekti, kakov {to
e Vrhovniot sud vo Meksiko Siti (1987-99).
Sl.593. Rikarto Legoreta. Per{ing skver, Los Anxeles, Kalifornija (1994)
179
BRAZIL
So pojavata na modernite dvi`ewa, vo
Brazil se razviva eden vid tropska verzija
na internacionalniot stil, so poetski prizvuci i so elementi na regionalnata arhitektonska tradicija. Taa tradicija e sozdadena za vreme na kolonijalnoto vladeewe, so
u~estvo na portugalskiot barok i na eklekti~nite stilovi na XIX vek. Sepak, vo 20-tite
godini na HH vek, ve}e postoi intelektualna
podgotvenost da se prifatat novite arhitektonski koncepcii i primenata na dobrite
svetlosni odnosi, so upotreba na posebni
elementi za za{tita od tropskoto sonce.
Prisposobuvaweto na arhitekturata kon
novite nau~ni soznanija zapo~nuva u{te vo
vtorata decenija na HH vek, koga Aleksandar
Albukerk vo 1916 godina uspeva vo normativite za gradewe vo Sao Paulo da vmetne precizni odredbi za minimalno oson~uvawe na
novogradbite. Isto taka, so voveduvaweto
kontrola pri gradeweto, se nastojuva da se
spre~at arhitektonski ekscesi.
Grigorij Var{av~ik (1896-1972), kako
emigrant od Rusija, koj gi ima zavr{eno studiite vo Rim, ve}e vo 1927 godina gi prika`uva svoite prvi kubisti~ki ku}i, bazirani
vrz negoviot Manifest na funkcionalisti~-
Sl.606. Grigorij Var{av~ik.
Stanbeniot blok, Sao Paulo (1939)
Sl.605. Grigorij Var{av~ik. Individualnata ku}a na
ul. Tome de Suoza, Sao Paulo (1929)
182
Sl.607. Grigorij
Var{av~ik.
Krajbre`niot
paviljon na g-|ata
@or`e Prado kaj
Sao Paulo (1946).
Osnova i
vnatre{nost
zilskiot mentalitet, a predlo`enite brisolei pretstavuvaat apsolutna nu`nost za za{tita od toploto sonce. Koristej}i gi tie postavki, mladite arhitekti zapo~nuvaat da razvivaat edna tipi~na brazilska varijanta na
internacionalniot stil, ~ija afirmacija
nastanuva preku objektite gradeni vo vremeto od 1937 do 1943 godina.
Po Vtorata svetska vojna zapo~nuva intenzivna industrijalizacija na dr`avata,
{to predizvikuva i zajaknata graditelska
kata arhitektura, objaven dve godini porano.
So tie ku}i, kako profesor na [kolata za
ubavi umetnosti, toj vr{i golemo vlijanie
vrz pomladite arhitekti. Spored tie principi se oblikuvani negovite individualni
ku}i vo Sao Paulo na ul. Itapolis (1928) i
na ul. Tome de Suoza (1929).
Kaj stanbeniot blok vo Sao Paulo (1939)
Grigorij Var{av~ik go omeknuva strogiot
kubizam so pomo{ na `ivopisna kriva linija
na balkonite i so teksturata na fasadata vo
prizemjeto. Prisposobuvaj}i se na klimatskite i tradicionalnite karakteristiki,
Var{av~ik go pravi krajbre`niot paviljon
na g-|a @or`e Prado kaj Sao Paulo (1946).
So pomo{ na prirodnata struktura na drvoto
i slamata, toj postignuva sovr{eno funkcionalno re{enie i `ivopisna kompozicija.
Revolucijata od 1930 godina, pod rakovodstvo na @etulio Vargas, nosi golemo osve`uvawe vo politi~kite i kulturnite odnosi vo zemjata. Programata za podigawe na
javni objekti, mladite arhitekti ja prifa}aat so entuzijazam. I pokraj toa, na javniot
konkurs za objektot na Ministerstvoto za
zdravje i obrazovanie se odbieni najdobrite
trudovi. So takvata odluka na ocenuva~kata
komisija ne se soglasuva ministerot Gustavo
Kapanema, koj go povikuva Lusio Kosta da
formira svoj tim i da izraboti nov proekt.
Vo ekipata, me|u drugite se Oskar Nimaer i
Afonso Rejdi, a vo 1936 godina za konsultant
e povikan i Le Korbizje.
Kratkotrajniot trinedelen prestoj na
Le Korbizje vo Rio, preku negovite predavawa vr{i presudno vlijanie vrz mladite brazilski arhitekti. Negovoto slobodno kreirawe na oblicite celosno odgovara na bra-
Sl.608. L. Kosta, O. Nimaer, A. Rejdi i dr.
Ministerstvoto za zdravje i obrazovanie, Rio
de @aneiro (1936). Osnovi na vtoro i treto nivo,
fragment od izgledot
Sl.608a. Oskar Nimaer. Muzejot Nimaer
vo Kuritiba (2002)
dejnost, koja svojot maksimum go dostignuva
vo 50-tite godini. Pokraj ve}e analiziranite
objekti na golemiot majstor Oskar Nimaer
(roden 1907), posebno treba da se istaknat delata na Lusio Kosta, Afonso Rejdi, Rino Levi (1901-65) i drugi.
Lusio Kosta (1902-98) e priznat lider na
modernata arhitektura vo Brazil, koj vo 1931
godina stanuva direktor na Umetni~kata akademija so Visoka {kola za arhitektura vo Rio
de @aneiro. Vo svoite dela toj poka`uva sigurno ~uvstvo za oblicite i nadarenost za sinteza na kulturnata tradicija so moderniot
dinamizam. Dobar del od proektite toj gi pravi vo sorabotka so svoite istomislenici, me|u koi najmnogu se istaknuva Oskar Nimaer.
Hotelot Park vo Nova Friburgo, Rio
de @aneiro (1944), Lusio Kosta go oblikuva
so naglaseno prisustvo na tradicionalnite
formi i elementi, kako i so obilna primena
na surovo drvo za skeletniot sistem.
Stanbenite zgradi vo parkot Ginle vo
Rio de @aneiro (1948-50-54), kako i prethodnite objekti na Lusio Kosta, pretstavuvaat
patokaz za pomladite arhitekti vo integracijata na internacionalnoto so nacionalnoto. Od 1937 godina, Lusio Kosta e viden ~len
na organizacijata koja se zanimava so prou~uvawe i za{tita na starata brazilska arhitektura.
Urbanisti~kiot proekt na Lusio Kosta
za noviot glaven grad Brazilija pobeduva na
me|unarodniot konkurs vo 1956 godina. So ne-
Sl.610. Lusio Kosta. Stanbenite zgradi vo parkot Ginle, Rio de @aneiro
(1948-50-54). Osnovi (prizemje, parni i neparni katovi) i izgled
govata postepena realizacija se sozdadavaat
idealni ramki za smestuvawe na poznatite
monumentalni objekti na Oskar Nimaer, koi
ve}e se analizirani vo prvata kniga od ovaa
materija.
Afonso E. Rejdi (1909-64) zazema posebno
mesto me|u brazilskite arhitekti so svojata
fantazija i interes za novite oblici, koi gi
spojuva so konstruktivnata logika i dobriot
detaq. Tie osobini, zaedno so gri`ata za socijalnite problemi, se vgradeni vo site negovi dela, od najmalite objekti, pa sî do urbanisti~kite planovi. Vo 1931 godina Rejdi
stanuva asistent na Var{av~ik, koj od strana
na Lusio Kosta e naimenuvan za profesor po
arhitektura na Akademijata. Od pogolemiot
broj interesni ostvaruvawa na Rejdi, te{ko
mo`e da se izdvojat najzna~ajnite, no sepak
slednite dva imaat posebna va`nost:
1. Prateni~ki dom, 2. Senat, 3. administrativen
korpus, 4. dvorec na pretsedatelot, 5. Vrhoven sud
Sl.611. Lusio Kosta.
Urbanisti~kiot plan na
gradot Brazilija i
situacija na
plo{tadot na Trite
vlasti (1956)
Sl.609. Lusio Kosta. Hotelot Park, Nova Friburgo, Rio de @aneiro (1944)
183
Sl.615. @oao Vilanova Artigas. Ku}ata Artigas,
Sao Paulo (1949)
Sl.612. Alfonso Rejdi. Naselbata Pedriguljo, Rio
de @aneiro (1947-52). Urbanisti~ki plan i panorama
Sl.614. Karlos F. Fereira. Predgradieto
Santo Andre, Sao Paulo (1945)
Naselbata Pedriguljo vo Rio de @aneiro (1947-52) pretstavuva prv brazilski primer za kompleksen tretman na op{testveniot
standard, kade {to kon stanbenite objekti
se priklu~eni neophodnite op{testveni sodr`ini. Ovie principi, Rejdi podocna gi usovr{uva pri planiraweto na naselbata Gavea
vo Rio (zapo~nata 1954).
Muzejot na modernata umetnost vo Rio
de @aneiro (1954-59) nalikuva na moderna
geometriska skulptura, vo koja eksponatite
se osvetleni so kombinacija na dnevno i ve{ta~ko svetlo. Oblikot na objektot proizle-
Sl.613. Alfonso Rejdi.
Muzejot na modernata
umetnost, Rio de
@aneiro (1954-59).
Presek i izgled
184
guva od natur-betonskite ramki napraveni vo
vid na bukvata „V“.
Vo uslovi na haoti~en raste` na naselbite, pridonesot na Rejdi za gradskoto planirawe vo Brazil ima posebno zna~ewe. Taka
na primer, industriskiot centar Sao Paulo,
od 1,3 milioni `iteli vo 1944 godina narasnuva na 6 milioni vo 1970 godina (8,4 milioni
so predgradijata). Za takviot golem raste`
na gradovite pridonesuva emigracijata od selata, poradi {to potrebite za re{avawe na
stanbenite problemi se zgolemuvaat do fantasti~ni razmeri.
So pretenzii za moderno razre{uvawe na
stanbenite problemi, arhitektot Karlos Federigo Fereira go proektira predgradieto
Santo Andre vo Sao Paulo (1945) so sovremena arhitektura, slobodno postavena vo prostorot. Kako kaj stanbenite, taka i kaj op{testvenite objekti {to gi podiga vo ova predgra-
die K.F. Fereira uspeva vo kubisti~kata forma da vovede elementi, koi na arhitekturata
ñ davaat regionalna prepoznatlivost.
Pottikanti od uspesite koi gi postignuvaat ovie tvorci, i drugite arhitekti gi razvivaat koncepciite za prisposobuvawe na internacionalniot stil kon doma{nite uslovi
i tradicionalen vkus. Pritoa, `ivopisnosta
stanuva sostaven del na novata brazilska arhitektura, {to mo`e da se vidi vo tvore{tvoto na mnogumina arhitekti, kako {to se:
- @oao Vilanova Artigas (1915-85) so
sopstvenata ku}a vo Sao Paulo (1949) i
- Enrike Mindlin (1911-71) so ku}ata na
@or`e Hima vo Petropolis (1949).
Arhitektonsko-urbanisti~kata prenatrupanost nabrzo go zafa}a i centralnoto
podra~je na Rio de @aneiro, kade {to sî pove}e dominiraat oblakoderite. Kon sredinata na vekot, Brazil postepeno prerasnuva vo
svetska fudbalska velesila, poradi {to se
javuva potrebata za izgradba na golemi fudbalski gledali{ta.
Stadionot Marakana vo Rio de @aneiro
(1950), so kapacitetot od 155.000 gleda~i stanuva eden od najgolemite gledali{ni objekti
vo svetot. Arhitektite P. Bastus
Bastus, R. Galvao
Galvao,
vo sorabotka so in`enerot Rodrigez da Kosta
ta, ovoj objekt go koncipiraat vo vid na arena, ~ie gledali{te e delumno pokrieno so
triesetmetarska konzola od armiranobetonski rebra, so zategnata plo~a me|u niv.
Novata katedrala vo Rio de @aneiro
(1964-79) na Edgar de Fonseka so svojot volumen nalikuva na perforiran prese~en konus.
Yidovite na objektot se oformeni so horizontalni kon nadvor navednati brisolei, koi
za{tituvaat od sonce, a vo vnatre{nosta propu{taat indirektno misti~no svetlo. Soglasno so klimatskite uslovi, ovoj objekt nema nitu prozorci nitu vrati, bidej}i nema
potreba da se formira celosno zatvoren
prostor.
Evidentno e deka modernata arhitektura
vo Brazil se razviva pod isklu~itelno povolni uslovi. Bogatite meceni se natprevaruvaat vo podigaweto reprezentativni objekti. Poradi toa, dosta se zapostaveni objek-
Sl.618. Rikardo Poro. U~ili{teto za
plasti~na umetnost, Havana (1962-65)
Sl.616. Edgar de Fonseka. Novata katedrala, Rio
de @aneiro (1964-79). Izgled i vnatre{nost
tite na op{testveniot standard (u~ili{ta,
bolnici, evtini stanbeni zgradi), a isto taka
i re{avaweto na urbanite problemi, kako i
enteriernoto oblikuvawe. Vo sredinata na
60-tite godini se pojavuvaat tendencii za
nadminuvawe na navedenite nedostatoci, koi
so te{ka maka se sproveduvaat.*63
Novata generacija brazilski arhitekti,
koja nastapuva vo po~etokot na 70-tite godini, re{itelno se zafa}a sovremenata arhitektura da ja dovede vo celosna soglasnost so
doma{nite klimatski i ekonomski uslovi.
@oakim Gedes se sprotivstavuva na uvezenite arhitektonski modeli, koi se sozdadeni za zemjite so razviena ekonomija. Toj se
anga`ira za voveduvawe na arhitektonsi koncepcii usoglaseni so mo`nostite na siroma{nite sloevi. Najdobar primer za toa
pretstavuvaat realizaciite vo noviot grad
Karaiba (1976).
Sl.617. @oakim Gedes. Ku}ata na Ana Moro,
Sao Paulo (1978)
Karlos Nelzon Fereira dos Santos so
svojata arhitektura im se pribli`uva na najsiroma{nite op{testveni sloevi koi `iveat vo supstandardnite faveli. Vo sitemot
na gradewe i oblikuvawe, toj koristi lokalen i lesno dostapen grade`en materijal,
{to mo`e da se vgradi so ednostavni grade`ni tehniki.
Nastojuvawata na Gedes i Dos Santos
nao|aat vistinska primena vo delata na pomladite arhitekti: Zanino Kaldas
Kaldas, Fabio
Penteado
Penteado, Paulo Mendes da Ro{a
Ro{a, kako i
@oao Filgeiras Lima koj go sozdava vpe~atliviot Administrativen centar vo Salvador, Baija.
Modernata arhitektura so prepoznatlivi regionalni karakteristiki {to se razvi
Sl.617a. @oao Filgeiras Lima. Regionalniot elektorski tribunal vo Salvador, Baija (1998)
vo Brazil, Venecuela i Meksiko go pottiknuva razvojot na sli~na arhitektura i vo drugite latinoamerikanski dr`avi. Presudno
vlijanie vo taa nasoka vr{at delata na golemite majstori: Baragan, Nimaer, Viljanueva
i drugi; {to zaedno so vlijanieto na Le Korbizje i na doma{nata tradicija go oformuva
specifi~niot latinoamerikanski izraz.
Vo ogromniot prostor na Latinska Amerika rabotat golem broj nadareni arhitekti,
koi vo ramkite na op{tiot latinoamerikanski imenitel ~estopati znaat da vnesat i svoi
prepoznatlivi karakteristiki. Tipi~en
primer od toj vid pretstavuvaat delata na kubanskiot arhitekt Rikardo Poro (1925-), osobeno vo oblasta na objekti za obrazovanie,
kako {to se:
- U~ili{teto za plasti~na umetnost vo
Havana (1962-65), koe ima zbir na potkupolni prostori, povrzani so krivi i
zasvodeni hodnici, taka {to nalikuva
na skulptura;
- U~ili{teto za klasi~ni tanci, kako i
- U~ili{teto za moderni tanci vo Havana (1964-66), koi ponatamu ja razvivaat prethodnata koncepcija.*64
*59 Poop{irno vo Sir Banister Fletcher’s. A History
of Architecture, str.1532-1549
*60 Poop{irno vo: Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.575-602
Modernity and the Architecture of Mexico
Bullrich, Francisco. Orientamenti nuovi nell’ architectura
dell’America Latina
*61 Poop{irno vo Luis Barragan. The Prizker Architecture
Prize, 1980
*62 Poop{irno kaj: Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.602-615
Bullrich, Francisco. Orientamenti nuovi nell’ architectura
dell’America Latina
*63 Poop{irno vo: Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.615-643
Bullrich, Francisco. Orientamenti nuovi nell’ architectura
dell’America Latina
Mindlin, Henrique. Neues Bauen in Brazilien
*64 Poop{irno vo: Bullrich, Francisco. Orientamenti nuovi
nell’ architectura dell’America Latina
185
XI. JAPONIJA
Vo vtorata polovina na XIX vek zavr{uva feudalnata epoha vo istorijata na Japonija. Po krunisuvaweto na kralot Meixi
(1868), zemjata se otvora za kontakti so stranstvo, so {to se sozdadeni uslovi za izgradba
na objekti ne samo od tradicionalnata drvena
konstrukcija tuku i od tula ili kamen. So
toa, se formira t.n. japonsko-evropski me{an stil, koj gi povrzuva elementite na renesansata i gotikata so tradicionalnata japonska arhitektura. Sepak, i pokraj primaweto nadvore{ni vlijanija, japonskata kultura znae da ja za~uva svojata tradicija i da
ja dovede vo harmoniska soglasnost so uvezenite elementi.
Xosija Konder. Nacionalniot umetni~ki muzej, park
Jeno, Tokio (1882). Ran spoj na formi od istok i zapad
Kon krajot na XIX vek, se voveduva skeleten sistem od ~elik ili armiran beton,
{to predizvikuva zasilen razvoj na japonskata grade`na industrija. Nabrzo, japonskite
arhitekti se povrzuvaat so pretstavnicite
na germanskiot jugendstil i vienskata secesija. Vo 1920 godina, nekolku arhitekti go
formiraat zdru`enieto na japonskata secesija, {to go ozna~uva po~etokot na modernoto
dvi`ewe, odbele`ano so naglasen humanizam.
Novata japonska arhitektura najjasno ja
manifestira Mamoru Jamada
Jamada, pri gradeweto
po{tenski i `elezni~ki objekti kakvo {to
Sl.619. Tecuo Jo{ida. Glavnata po{ta, Tokio (1931)
186
e sedi{teto na Glavniot telegraf vo Tokio
(1926). Ovaa arhitektura podocna ja razviva
funkcionalistot Tecuo Jo{ida
Jo{ida, ~ij najkarakteristi~en objekt pretstavuva Glavnata
po{ta vo Tokio (1931).
Internacionalniot stil vo Japonija
pristignuva po kontaktot na mladite arhitekti so: germanskiot Verkbund, francuskiot Nov duh i Bauhaus. Vo toa vreme Japonija
ja posetuvaat nekoi zna~ajni arhitekti od zapadnite zemji, kako {to se Frenk Lojd Rajt
(koj go gradi hotelot Imperijal vo Tokio,
1915-22) i Bruno Taut, koj detalno se zapoznava so japonskata tradicionalna arhitektura i ja objavuva knigata „Ku}ite i narodot
na Japonija“ (1938).
Presudna uloga vo formiraweto na japonskata moderna arhitektura ima asistentot na Frenk Lojd Rajt, ^ehot Antonin Rajmond (1886-1976), koj po zavr{uvaweto na hotelot Imperijal, ostanuva da raboti vo Tokio. Toj vo japonskata arhitektura na golema
vrata go voveduva armiraniot beton, {to
ovozmo`uva moderna interpretacija na japonskiot strukturalizam i sozdavawe na estetska senzibilnost. Arhitektonskata teorija i praktika na Rajmond ima golemo vlijanie vrz formiraweto na mladite arhitekti
koi pominuvaat niz negovoto atelje. Od golemiot broj originalni moderni objekti {to
gi podiga Rajmond, osobeno vnimanie privlekuvaat golf-klubot Tokio (1932) i rezidencijata Akabo{i (1935).
Sl.619a. Antonin Rajmond. Ku}ata [iro
Akabo{i, Tokio (1935)
Sl.620. Mamoru Jamada. Bolnicata na socijalnoto
osiguruvawe, Tokio (1953). Osnova i izgled
Vo 1937 godina, vode~kite japonski arhitekti go osnovaat zdru`enieto Kosaku
Bunka Renmai (japonskiot Verkbund), ~ija
glavna cel e sintezata na osnovnite oblici
na modernata arhitektura i re{avaweto na
novite stanbeni i `ivotni problemi. Viden
pretstavnik na grupata stanuva Kunio Majekava
kava, koj prethodno ima raboteno vo ateljeto
na Le Korbizje i na Antonin Rajmond.
Po~etokot na Vtorata svetska vojna ja
onevozmo`uva rabotata na japonskiot Verkbund, a racionalizacijata stanuva glaven graditelski pristap vo narednata decenija. Po
mirovniot dogovor vo San Francisko (1951),
modernata japonska arhitektura dobiva nov
polet. Prva zada~a pretstavuva gradeweto
objekti za amerikanskata vojska, a potoa op{tata obnova na zemjata. Vo toj period najmnogu se istaknuvaat arhitektite koi mu pripa|aat ili mu se bliski na japonskiot Verk
bund. Do po~etokot na 60-tite godini se izgradeni golem broj objekti, zna~ajni ne samo
za japonskata tuku i za svetskata arhitektura.
Od pogolemiot broj arhitekti, nekoi zaslu`uvaat posebno vnimanie.*65
Vo sredinata na vekot, Mamoru Jamada
(1894-1966) vo internacionalen stil ja gradi
bolnicata na socijalnoto osiguruvawe vo Tokio (1953), koja ima trikra~na osnova i nagla-
Sl.621. Hideo Kosaka. Po{tenskata
{tedilnica, Kjoto (1954)
Sl.624. Kunio Maekava. Centarot za kultura (Metropoliten festival hol), Tokio (1958-61)
seni horizontali. Hideo Kosaka na sli~en na~in i so vidliva transparentnost ja podiga
Po{tenskata {tedilnica vo Kjoto (1954).
KUNIO MAJEKAVA (1905-86), kako samostoen tvorec se pojavuva u{te vo 1935 godina. Negovite istra`uvawa za konstruktivnite mo`nosti na armiraniot beton rezultiraat vo podigawe objekti so mo}ni plasti~ni oblici, od koi pova`ni se slednite tri:
- Centarot za kultura Kanagava vo Jokohama
(1954), koj pretstavuva funkcionalen ansambl,
sostaven od koncertna sala i biblioteka, so
naglasena robusna plastika od natur-beton;
- Apartmanskata zgrada Harumi vo Tokio
(1957), koja sodr`i eden vid prisposobuvawe
na tradicionalniot japonski na~in na domuvawe kon dimenziite na modernite stanbeni
zgradi; i
Sl.623. Kunio Maekava. Apartmanskata zgrada
Harumi, Tokio (1957)
- Centarot za kultura (Metropoliten
festival hol) vo parkot Jeno, Tokio
(1958-61), koj go potvrduva skulptorskiot
pristap na Kunio Majekava vo oblikuvaweto na objektite. Raznovidnite po sodr`ina i po oblik volumeni se vkomponirani vo edna pravoagolna ramka, podignata nad trem.
Kunio Majekava so svojata teorija i
praktika vr{i silno vlijanie vrz pomladite japonski arhitekti, me|u koi najmnogu se istaknuva negoviot pomlad sorabotnik i majstor na modernata, Kenzo
Tange.
Tvore{tvoto na Kenzo Tange vo raniot
period e naso~eno kon barawe na prerodba i
transformacija na kompoziciskite i konstruktivnite priodi na doma{noto graditelsko nasledstvo. Za ponatamo{niot razvoj na
japonskata arhitektura, ovie istra`uvawa se
poka`uvaat kako plodotvorni. Po otvoraweto na svoe proektantsko biro (1946), Kenzo
Tange stanuva profesor na Tokiskiot univerzitet vo oddelot za arhitektura i urbanizam, po {to nabrzo se zafa}a so pravewe na
urbanisti~kiot plan na Hiro{ima (1948-52).
Kenzo Tange za prvpat stanuva poznat vo
stranstvo so podigaweto na Memorijalniot
centar na mirot vo Hiro{ima (1949-56). Negovata arhitektura so nevoobi~aen takt go ovekove~uva spomenot na op{to~ove~kata katastrofa, no bez afekt ili neumesna patetika.
Takanare~enata plasti~na faza od tvore{tvoto na Kenzo Tange, zapo~nuva vo 50tite godini, pod vlijanie na noviot plasticizam na Le Korbizje. Toga{, Tange, Majekava i Sakakura, po~ituvaj}i ja tradicijata
i sovremenite potrebi, gi postavuvaat osnovite na t.n. japonski brutalizam. Na toj
KENZO TANGE (1913-)
Sl.622. Kunio Maekava. Centarot za kultura
Kanagava, Jokohama (1954). Osnova i izgled
Kenzo Tange, po diplomiraweto
(1938) se vrabotuva vo ateljeto na Kunio
Majekava i se priklu~uva kon japonskiot
Verkbund, postojano nadopolnuvaj}i go
svoeto obrazovanie. Samostojnata arhitektonska dejnost, toj ja zapo~nuva duri
vo 1949 godina, na 36-godi{na vozrast.
Sledej}i ja evolucijata na ovoj majstor
po periodi, mo`e da se zaklu~i deka tie
se sovpa|aat so osnovnite etapi vo razvojot na povoenata japonska arhitektura.
Sl.625. Kenzo Tange. Memorijalniot centar
na mirot, Hiro{ima (1949-56)
187
Sl.626. Kenzo Tange. Ku}ata na
arhitektot, Tokio (1951-53).
Osnova i izgled
Sl.630. Kenzo Tange. Katedralata
Sv. Marija, Tokio (1962-65)
na~in, novodojdeniot funkcionalizam e dopolnet so potrebata za monumentalnost, mo}
i ma`estvenost, kako neizostavni atributi
na japonskata graditelska tradicija. Toa mo`e da se doka`e niz pove}e primeri.*66
Ve}e pri podigaweto na sopstvenata ku}a
vo Tokio (1951-53), Kenzo Tange prakti~no
ja poka`uva mo`nata materijalizacija na
svoite teoriski zalo`bi za sozdavawe na samobitna japonska arhitektura, vo koja istovremeno se vgradeni principite na tradicijata i na tehnolo{kiot napredok. Ovaa arhitektura se prepoznava spored: strukturalniot sistem, tremovite, ~ardacite i golemite strei.
Po pobedata na konkursot vo 1952 godina,
Kenzo Tange so sorabotnicite do 1957 godina
go razrabotuva proektot za Gradskiot sovet
na Tokio. Negovata ideja se sostoi vo toa da
sozdade administrativno sedi{te na ogromniot grad, koe dolgoro~no bi gi zadovolilo
potrebite na milioni `iteli. Vo prostornata kompozicija na ansamblot dominiraat
tri kubusa: 20-katna vertikala za rabotni
prostorii, 10-katen blok za kancelarii i me|u niv postavenata sobraniska sala so izvitkana krovna linija.
Od niv e realiziran samo 10-katniot
blok i toa so promena na osnovnata ideja. Kaj
ovoj objekt e vidlivo nastojuvaweto na Kenzo
Tange za sozdavawe eden nov arhitektonski
jazik, vo koj se vgradeni vlijanijata na Le
Korbizje i na doma{nata tradicija. Na toa
upatuva upotrebata na skeletniot sistem od
natur-beton i dlabokite brisolei, koi prerasnuvaat vo loxi. Od nivo na mezaninot trgnuvaat pe{a~ki mostovi za direktna vrska
so sobraniskata sala, me|utoa taa ne e realizirana.
Gradkiot sovet vo [imizu (1954), so jakata konstrukcija i lesnite fasadni yidovi,
go ozna~uva po~etokot na noviot streme`, dodeka Gradskiot sovet Kagava vo Takamacu
(1955-58) ima struktura od armiranobetonski
skeleten sistem, ~ija forma proizleguva od
drvenata skeletna struktura na japonskata
tradicionalna arhitektura.
Sl.628. Kenzo Tange. Gradskiot sovet
Kagava, Takamacu (1955-58)
Sl.627. Kenzo Tange.
Gradskiot sovet,
Tokio (1952-57)
188
Umetni~kiot centar Sogecu vo Tokio
(1956-58), kako i prethodniot objekt pretstavuva sovremena interpretacija na tradicionalniot Xomon stil. Gradskata sala vo Sizuoka (1957), i pokraj relativno malite dimenzii, sli~no kako i prethodnite objekti e
ispolneta so mo} i dostoinstvo, postignati
so pomo{ na monumentalnite proporcii.
Navra}aweto kon skulpturalniot izraz
i simbolizmot e karakteristi~no za arhitekturata na Kenzo Tange kon krajot na 50-tite
godini. Takviot priod e vidliv kaj slednive
objekti:
- Gradskata sala Kura{iki vo Okajama (1960),
koja ima fasada od natur-beton vo stil na
tradicionalnite yidovi od drveni gredi;
- Palatata na sportot vo Takamacu (1962-64),
koja e oblikuvana vo forma na tradicionalen
japonski ~amec, prifaten so ~etiri piloni;
- Katedralata Sv. Marija vo Tokio (1962-65),
koja so pomo{ na romboidnata osnova sozdava
prostorna plastika vo vid na krst; a
- Centarot za kultura vo Ni{inan ima oblik
na moderna skulptura od natur-beton so nakloneti yidni i pokrivni povr{ini.
Olimpiskite igri vo Tokio (1964) se iskoristeni kako dobra mo`nost za me|unarodna afirmacija na japonskata arhitektura, kade {to glavna uloga igra Kenzo Tange. Negovite Nacionalni sportski sali se najgolemite pokrieni objekti vo olimpiskiot kom-
Sl.629. Kenzo Tange. Palatata na sportot, Takamacu (1962-64)
Sl.631. Kenzo Tange. Nacionalnite sportski sali, Tokio (1964). Panorama i plan
Sl.634. Kenzo Tange. Sedi{teto na
televizijata Fuxi, Tokio (1995)
pleks. Tie pretstavuvaat primer za uspe{na
sinteza na arhitektonskite oblikovni i konstruktivni idei. Spored zamislata na Kenzo
Tange, konstruktorot J. Cuboi sozdava edna
sinxiresta spiralovidna konstrukcija so golem raspon. Ovie razvieni organski konstruktivni formi se dovedeni vo celosna
soglasnost so funkcionalnata sodr`ina na
objektite nameneti za: olimpiski bazen, bazen za umetni~ki skokovi i sala za ko{arka.
Centarot na sredstvata za masovna komunikacija Jamana{i vo Kofu (1962-67), so no-
Sl.632. Kenzo Tange. Sedi{teto na
Sizuoka [inbun, Tokio (1967)
vata prostorna struktura od kru`ni kuli i
mostovi mo`e i natamu organski da raste, taka {to mu pripa|a na novopojaveniot metabolizam vo japonskata arhitektura.
Od sli~ni arhitektonski strukturi se
sostoi i predlogot na Kenzo Tange za objektite na Gradskiot yid vo sostav na konkursnoto urbanisti~ko re{enie na centralnoto
gradsko podra~je vo Skopje (1964), no taa ideja ne e dosledno po~ituvana vo ponatamo{nata razrabotka na planot. Transportniot
centar vo Skopje (70-tite), spored zamislata
na Kenzo Tange, sî u{te ne e dovr{en. Vo negovi ramki pod `elezni~kata stanica podignata na mostovska konstrukcija, vo 2005 godina definitivno zapo~nuva da raboti i me|ugradskata avtobuska stanica.
Sedi{teto na Sizuoka [inbun vo Tokio
(1967), ekipata na Kenzo Tange go pravi vo
vid na grozd (klaster), so cilindri~no jadro
na koe se zaka~eni rabotnite prostorii.
Za EKSPO Ä 70 vo Osaka, Kenzo Tange
go podiga centralniot ansambl, nare~en Festival Placa, koj so ogromnata ~eli~na re{etkasta konstrukcija pokriva obemni sodr`ini, me|u koi i edna vodena povr{ina. Od
druga strana, Gradskiot Sovet Sogecu vo Tokio (1977) so stakleno-~eli~nata struktura
go doka`uva visokiot tehnolo{ki sjaj na japonskata grade`na industrija.
Sl.633. Kenzo Tange. Festival Placa,
EKSPO Ä 70, Osaka
Kenzo Tange, kako afirmiran iskusen
tvorec, u~estvuva na site zna~ajni svetski sobiri na arhitektite, pri {to aktivno pridonesuva vo oformuvaweto na najnovite arhitektonski i urbanisti~ki koncepcii. Toj
e potpisnik na Povelbata Ma~u Pik~u, donesena na XIII kongres na Svetskata unija na
arhitektite (UIA), odr`an vo Meksiko Siti vo 1978 godina. Ovoj dokument ima pretenzii da zameni golem del od nadminatite postavki na Atinskata povelba.
Od ateljeto na Kenzo Tange i vo 80-tite,
pa i vo 90-tite godini, izleguvaat avangardni
proekti so koi toj ~esto pobeduva na zna~ajni
konkursi. Taka na primer, vo 1986-87 godina,
spored negoviot konkursen proekt e izgraden
noviot Gradski sovet vo Tokio, koj sodr`i
pove}e funkcii smesteni vo nekolku objekti
za javni potrebi. Re{enieto e sosema racionalno vo odnos na funkcijata, oblikuvaweto
i upotrebenite raznovidni formi, koi sodr`at elementi specifi~ni za arhitekturata
na Kenzo Tange.
Sedi{teto na televizijata Fuxi vo Tokio (1995) spa|a me|u poslednite dela na Kenzo Tange, vo koe se nudi edna transparentna
struktura od ~eli~no-stakleni kubusi. Dvata
strani~ni kubusi se me|u sebe povrzani so
mostovski konstrukcii, vrz koi se organizirani nekolku mali „vise~ki“ plo{tadi. Najgorniot most e opfaten so kristalna topka,
kako simbol na ovoj neobi~en objekt smesten
pokraj reka.
XUNZO SAKAKURA (1901-69) e tretiot velikan na japonskata moderna arhitektura, koj niza godini ima raboteno vo ateljeto na Le Korbizje, kade {to ja sovladuva
ume{nosta za gradewe vo beton, ~elik i staklo. Vo 1937 godina na izlo`bata vo Pariz,
Sakakura go podiga japonskiot paviljon, kade
{to novite grade`ni materijali se primeneti na eden ~uvstvitelen na~in, koj dotoga{
e neviden vo ramkite na internacionaliot
stil. Vo 1959 godina toj zema u~estvo vo gradeweto na Muzejot na zapadnata umetnost vo
189
Sl.645. Sa~io Otani.
Studentskata naselba Kitazato, Sagamihara (1967).
Osnova i presek niz auditoriumot
za {to svedo~at nekoi poedine~ni ostvaruvawa vo 60-tite godini. Taka na primer, Mladinskiot rekreativen centar vo Okajama na
J. A{ihara
A{ihara, ima naglasena horizontala i mala kupola nad katot, dodeka Me|unarodniot
izlo`ben centar vo Tokio od M. Murata ima
golema lu{pesta armiranobetonska kupola,
pri {to vo oblikuvaweto na fasadite se upotrebeni transformirani tradicionalni
elementi.
Napredokot na metabolizmot vo japonskata moderna arhitektura prodol`uva i vo
70-tite godini na HH vek, {to e potpomognato od napredokot na tehnologijata. Za toa najdobro svedo~i Nebesnata stanbena zgrada vo
Tokio (1967-70) na Jouxi Vatanabe
Vatanabe, koja e
oformena od prefabricirani stanovi, vo vid
na kapsuli zaka~eni na centralno jadro.
*
Predvodnici na vtorata generacija moderni arhitekti vo Japonija se: Arata Isozaki, Fumihiko Maki, Kazuo [inohara i
Sl.648. Arata Isozaki. Gradskiot centar,
Cukuba (1983). Pogled od gore
Sl.647. Tradicionalna arhitektonska
struktura. Paviljonot za ~aj vo palatata
Kacura, Kjoto (ran XVII vek)
Ki{o Kurokava. Site tie se rodeni me|u 1925
i 1934 godina, taka {to svojata rabota ja zapo~nuvaat kon sredinata na HH vek i vo tekot
na 30-godi{noto rabotewe sozdavaat eden vid
eksperimentalno tvore{tvo. Japonskite arhitekti vo toj period baraat novi pati{ta,
pred sî vo stanbenata arhitektura, pri {to sekoj avtor nastojuva da pronajde sopstven pat.
Na preminot od 70-tite vo 80-tite godini, paralelno so navedenata „golema ~etvorka“, me|unarodna reputacija steknuvaat i arhitektite rodeni vo po~etokot na 40-tite godini, kako {to se: Tadao Ando, Tojo Ito, Icuko Hasegava i drugi.
Sl.646. Jouxi Vatanabe. Nebesnata stanbena
zgrada, Tokio (1967-70). Izgled i fragment
192
Edna od karakteristikite na japonskata
arhitektura vo vtorata polovina na HH vek
se prepoznatlivite kontrastni manifestacii, za {to pridonesuva istovremenoto prisustvo na kultni arhai~ni mesta i mesta so
haj-teh arhitektura, smesteni edni pokraj
drugi. Ovaa karakteristika go dostignuva
svojot maksimum koga kontrastnite izrazi se
sre}avaat na eden ist objekt, taka {to na krajot se postavuva pra{aweto: dali e toa
„novata arhitektura“ prigodna za krajot na
HH vek?
Sekako deka takvata arhitektura e rezultat na japonskata qubov za kontradikcija, koja proizleguva od osnovnata postavka na japonskata filozofija, koja glasi: „ova i ona
isto taka“. Japoncite gi zadr`uvaat vrskite
so svoite korewa, taka {to se gordi na svoeto
ruralno poteklo, {to pridonesuva nivnata
arhitektura da bide oslobodena od predrasudite koi se prisutni vo arhitekturata na
zapadnite zemji. Taka na primer, Tadao Ando,
sli~no kako i Le Korbizje, veli deka komponira so pomo{ na svetlosta, no dodava deka
toa go pravi so „sjajna temnina“.
Od druga strana, simetrijata za japonskata arhitektura re~isi nema nikakvo zna~ewe,
a pregradite me|u oddelnite prostorii nemaat definitiven karakter i ne se pravat od
cvrst materijal. I pokraj navedenite posebnosti, japonskata arhitektura kon sredinata
na HH vek ne uspeva celosno da go izbegne
vlijanieto na zapadnite koncepcii vo podigaweto naselbi spored principite na Atinskata povelba, kako i spored postavkite na
Le Korbizje za komponirawe na ku}ite, kako
ma{ini za `iveewe. Toa predizvikuva reakcija na grupata metabolisti, koi re{itelno
mu se sprotivstavuvaat na internacionalniot stil, {to go dostignuva svojot maksimum
na EKSPO Ä 70 vo Osaka. Vsu{nost, najgolemiot pridones na Japonija za svetskata arhitektura vo vtorata polovina na HH vek, pretstavuvaat delata na metabolistite.
koja japonskata arhitektura se smeta za „mnogu egzoti~na“. Sepak, kon krajot na 70-tite
godini, i samite Japonci se pra{uvaat za koja
cel mo`e da im slu`i haosot, taka {to vo
toa vreme sî u{te ne go prifa}aat po{iroko.
Sepak, nekade na po~etokot na 80-tite godini
va`ni katalizatori vo razvojot stanuvaat:
centrifugalnite, lavirintskite i zasitenite strukturi. Se ~ini deka ova e vistinskiot
pridones na japonskite tvorci vo razvojot na
arhitekturata kon krajot na HH vek.
Impresijata na haosot vo arhitekturata
e sozdadena od prenatrupanosta so sekundarni elementi, kako {to se: reklamnite panoa,
elektri~nite svetle~ki linii, plakatite,
izlo`bite itn. Arhitektite go zemaat predvid ova „kralstvo na znacite“, go analiziraat, transformiraat i go prerabotuvaat za da
proizvedat celosno nov ansambl na sliki.
Kako i da e, mo`e da se ka`e deka japonskite arhitekti upravuvaweto so haosot go
pravat na izvesen dijalekti~ki na~in. Od edna strana, tie haosot go intepretiraat na fasadite izrazuvaj}i go svojot voshit za: fragmentite, le`ernosta i nekompletnosta; pri
{to nudat edna zasitenost so detali, koi go
dramatiziraat urbaniot haos. Od druga strana, objektot vo sklop na ansamblot tie go koristat za da go dr`at haosot pod kontrola.
Za japonskite arhitekti objektot pretstavuva „orevova lu{pa“ koja ne mo`e da potone
vo moreto na haosot. Na haosot tie mu sprotivstavuvaat razli~ni metafori, taka {to
mo`e da se vidat ~eli~ni ili limeni strukturi inspirirani od vino`itoto, od formata na drvjata, od planinite i sli~no.
Kolku i da izgleda trivijalno, od pristojna dale~ina ne{tata ja gubat svojata egzoti~nost. Luksuznite japonski spisanija, koi
prezentiraat eden vid samobitna arhitektura, poka`uvaat samo edna poluvistina. Poglednata i proanalizirana vo svojot kontekst,
japonskata arhitektura vo figurativna smisla izgleda bliska do zapadnata. No, takva kakva {to e, taa mo`e da egzistira samo vo Japo-
Sl.651. Icuko Hasegava. Kulturniot centar [onandaj,
Fuxisava, Kanagava, (1987-90). Fragment od ve{ta~kata
priroda so aluminiumski drvja
Za vreme na 70-tite i 80-tite godini, japonskata arhitektura povtorno se svrtuva
kon zapad i pa|a pod vlijanie na postmodernata, a osobeno pod vlijanieto na Robert Venturi i ^arls Mur. Citiraweto na zapadnite
urneci nekoi japonski kriti~ari go narekuvaat „period na nemoralnost“, a oddelni toga{ni dela na Arata Isozaki, za niv pretstavuvaat „{izofreni~ki eklekticizam“.
Samiot Isozaki, za svojata arhitektura veli
deka e slikovita, Ki{o Kurokava za svojata
deka e simbioza na istokot i zapadot, a Fumihiko Maki za svojata, deka pretstavuva
„kondenzirana verzija na modernizmot“.
Vo po~etokot na 80-tite godini, arhitektite i umetnicite od celiot svet se sprotivstavuvaat na diktatot za univerzalni apsolutni pravila i baraat pogolema sloboda vo
tvore{tvoto. Vo toj period vo Japonija najdobro se snao|aat arhitektite od grupata na
Tojo Ito, koi vo 70-tite godini ja praktikuvaat „kritikata na realnosta“. Tie ne sakaat vo Japonija da gi imaat „nitu dekadentnata moderna, nitu razuzdenata postmoderna arhitektura“.
Vo tekot na 80-tite godini, vo Japonija,
za razlika od drugite zemji, se zgolemuva investicionata aktivnost, taka {to cenata na
grade`nite parceli vo centarot na Tokio
dostignuva nad 150.000 dolari za m2. Toa pridonesuva da se pojavat kreativni arhitekti
koi pravat ekonomi~ni gradbi, so {to cenata
na objektite stanuva mnogu pomala od cenata
na opremata {to se smestuva vo niv. Takvata
sostojba doveduva do famoznoto „sî e mo`no“,
{to pridonesuva za prodol`uvawe na anarhi~niot bum vo japonskite gradovi. Osobinite na takviot razuzden porast te{ko mo`e
da se vklopat vo zapadnite estetski poimi,
no vo Japonija „haosot ne e ni{to drugo osven
eden osobeno suptilen sistem“.
Haosot stanuva dvigatel na arhitekturata i „raboteweto so haosot“ stanuva osnovna
motivacija za re~isi site japonski arhitekti. Toa, bez somnevawe e pri~inata poradi
nija, na nejzinata posebna po~va kade {to gi
ima svoite korewa, kako i vo stimulira~kata
klima na modernite metropoli.
Toa pretstavuva dovolna pri~ina, poradi
koja ovaa arhitektura ne mo`e lesno da se
raznese niz svetot, duri i ako pretstavuva prva izgradena verzija na postindustriskoto
op{testvo. Sepak, vo XXI vek, so zasilenata
kulturna razmena, mo`e da se o~ekuva deka
japonskata arhitektura }e dobie mnogu va`na
uloga. Vo vtorata polovina na HH vek, Japoncite vo site oblasti poka`uvaat deka umeat
lesno da gi prifatat dostignuvawata na drugite zemji i u{te polesno da gi nadgradat so
novi kvaliteti, sozdavaj}i tipi~no svoj proizvod.
Dokolku prodol`i procesot na globalizacijata, koj ima namera da gi nivelira ekonomiite i kulturite na razli~nite zemji, arhitekturata mo`e odnovo da stane svetska
(univerzalna), no na eden porazli~en na~in
od vremeto na internacionalniot stil. Nesomneno deka golem pridones vo taa nasoka
ima i }e ima japonskata arhitektura so golem
broj majstori, od koi nekolkumina zaslu`uvaat posebno vnimanie.*67
Sl.650. [in Takamacu. Stiliziran urban haos
na fasadata na Kirin Placa, Osaka (1986)
Sl.649. No}na panorama od centarot
na Tokio (kraj na HH vek)
193
ARATA ISOZAKI (1931-)
Arata Isozaki, po diplomiraweto izvesno vreme raboti kaj Kenzo Tange, a od 1963
godina se osamostojuva i postepeno steknuva
me|unarodna reputacija, gradej}i vo SAD i
Evropa. Za nego Kenzo Tange so pravo veli
deka ima na raspolagawe pove}e arhitektonski re~nici. Spored svoeto tvore{tvo vo
ramkite na metabolizmot, Arata Isozaki
stanuva {ampion na geometriskata kompozicija, kako osnoven princip na japonskiot dizajn. Nabrzo potoa, toj gi otkriva modelite
na Klod-Nikola Ledu i na Karl Fridrih
[inkel. Na krajot, po sozdavaweto na maniristi~kite postmoderni gradbi, toj pravi uspe{na sinteza na svojata 30-godi{na rabota,
vo vid na slikovita japonska umetni~ka tvorba so zapadno vlijanie. Glavnoto moto vo tvore{tvoto na Arata Isozaki glasi: „Kvadratot i krugot se edinstvenite orudija na koi
arhitektot mo`e da se potpre“.
Zamislite na metabolistite za prostoren grad Arata Isozaki gi ima pretstaveno
nagledno vo vid na model, ili na crte`i. Na
modelot se gleda deka funkcionalnite edi-
Sl.654. Arata Isozaki. Gradskiot umetni~ki muzej, Kitakju{u,
Fukuoka (1974-86). Osnova na prizemje i kat, izgled
Sl.652. Arata Isozaki. Proekt za
urbana struktura (1964)
Sl.653. Arata Isozaki. @enskata
gimnazija, Oaita (1964)
194
Sl.655. Arata Isozaki. Gradskiot centar, Cukuba
(1978-83). Situacija i fragment od izgledot
nici ednostavno se zaka~eni za jadro vo vid
na grozdovi, dodeka na crte`ot za idnata urbana struktura (1964), edinicite vo vid na re{etkasti nosa~i se zategnati me|u vertikalnite jadra. Vo prv plan se pretstaveni arheolo{ki ostatoci, {to soodvetstvuva na parolata na Isozaki: „Samo edno ne{to e sigurno: idninata }e gi sodr`i ostatocite na sega{nosta“.
Arata Isozaki nastojuva ideite na metabolistite da gi sprovede i vo praktikata,
pri gradeweto pomali strukturi. Taka na
primer:
- @enskata gimnazija vo Oaita (1964) go sodr`i nastojuvaweto: oddelnite funkcionalni sodr`ini da se smestat vo zasebni vertikalni volumeni, me|u sebe povrzani so obeseni hodnici.
- Kaj bibliotekata vo Oaita (1966) toj go poka`uva nastojuvaweto na metabolistite „vo
zavr{ena kompozicija da se pretstavi nezavr{eniot razvoj “.
Od bogatoto tvore{tvo na Arata Isozaki mo`e da se izdvojat pove}e primeri so me|unarodno zna~ewe, od koi nekolku neizostavno mora da se navedat. Po sozdavaweto na
objektite na svoeto rodno mesto Oaita, toj
stanuva poznat {irum Japonija, podigaj}i pove}e objekti.
Muzejot na ubavite umetnosti vo Takasaki, Gunma (1971-74), ja potvrduva preokupacijata na Arata Isozaki so strogite, no slobodno postaveni geometriski formi. Toj ima
visok tehnolo{ki sjaj na metalnite elementi, koi formiraat edna ras~leneta kubisti~ka struktura, {to se reflektira vo vodenata
povr{ina od koja izniknuva objektot.
Dogradbata na sedi{teto na bankata vo
Fukuoka (1971, 1983) ima simetri~na, longitudinalna i stroga geometriska kompozicija,
sozdadena od beton i ~elik. Od druga strana,
dogradbata na Gradskiot umetni~ki muzej vo
Kitakju{u, Fukuoka (1974-86), so mo}nite
sanda~esti i izdol`eni „lebde~ki“ kubusi
dominira nad okolinata.
Sl.657. Arata Isozaki. Muzejot na grafi~kata
umetnost, Ni{ivaki, Hjogo (1982-84)
Sl.656. Arata Isozaki. Upravata na korporacijata
Volt Dizni, Orlando, Florida (1990-94)
Zgradata na Gradskiot centar vo Cukuba
(1978-83) e sozdadena so transpozicija na
eklekti~nite elementi na evropskata arhitektura od XIX vek, koja na imaginativen na~in e prisposobena na doma{nite uslovi.
Prethodnite uspesi na Arata Isozaki
pridonesuvaat toj da se pro~ue vo SAD, kade{to najprvin go podiga Muzejot na sovremenata umetnost vo Los Anxeles (1981-86) i
Muzejot Gugenhajm vo Soho, Wujork Siti, a
potoa Upravata na korporacijata Volt Dizni
vo Orlando, Florida (1990-94). Objektot na
upravata nalikuva na admiralski brod so
„oxak“ vo sredinata, koj go sodr`i vlezniot
hol. Celata kompozicija se sostoi od osnov-
Sl.658. Arata Isozaki. Kulturniot centar
Mito, Ibaraki (1986-90)
nite stereometriski formi, napraveni
od haj-teh materijali, aluminium i staklo so jaki boi. Ovoj arhitektonski sklop
sodr`i izvesna ironi~na nota, poradi
prisustvoto na formi koi potsetuvaat
na junacite od animiranite filmovi na
Volt Dizni: u{ite na Miki Maus, klunot na Pajo Patorot i sli~no.
I pokraj sî pogolemata pobaruva~ka
vo stranstvo, Arata Isozaki intenzivno
prodol`uva so svoeto tvore{tvo vo Japonija, gradej}i mnogu zna~ajni objekti.
Muzejot na grafi~kata umetnost vo Ni{ivaki, Hjogo (1982-84), so disproporcijata me|u mo}niot trem i ne`niot polukru`en timpanon zastapuva edna postmoderna nelogi~nost. Od druga strana,
Kulturniot centar Mito vo Ibaraki
(1986-90), so rasporedot na ednostavnite
kubi~ni formi, na eden regionalen
postmoderen na~in ja preraska`uva arhitekturata na Le Korbizje od prvata
polovina na HH vek.
Domot na Golf-klubot Musa{iKjurjo e eden od mnogubrojnite objekti
na Arata Isozaki, smesten vo ruralen
predel vo vid na kamen vo gradina. Vo
sredinata na kompozicijata se izdiga edna kula napravena od kedrovi stebla visoki 20 m. So takvoto oblikuvawe, vlezniot prostor dobiva eden vid komemorativna monumentalnost.
Muzejot Nagi MoKa vo Nagi-~o, Okajama
(1992-94) e isto taka smesten vo ruralna sredina nad koja dominira so tri razli~no oblikuvani paviljoni. Sekoj paviljon e namenet za poseben umetnik i ima svoj poseben
kosmolo{ki znak: Sonce, Mese~ina i Zemja.
Posebno vnimanie privlekuva japonskata
gradina smestena vo nakloneta tuba, koja ja
naru{uva fizi~kata ramnote`a na posetitelite.
Koncertniot hol vo Kjoto (1992-95),
Arata Isozaki go podiga otkako na konkurs
gi pobeduva drugite golemi arhitekti, me|u
koi i Fumihiko Maki. Objektot sodr`i nekolku gledali{ni sali, restoran i podzemen
parking. Ovaa mo}na gradba, koja e postavena
pokraj ulicata, e oformena so dolgi „ondulirani“ stakleni lenti. Vlezniot hol e oblikuvan na za~uduva~ki na~in, poradi sozdadenite opti~ki iluzii na mermerniot pod,
vrz koj se postaveni 12 stol~iwa, kako simbol
na 12-te isto~ni zodija~ki znaci.
Proektot na Centarot za konvencii vo
Nara (1992-98) e dobien vo konkurencija na
stotina kandidati, pri {to vo vtoriot krug
na konkursot Arata Isozaki gi pobeduva:
Hans Holajn, Kristijan de Portzampark, Ma-
Sl.659. Arata Isozaki. Muzejot Nagi MoKa, Nagi-~o, Okajama (1992-94). Izgled i vnatre{nost
195
Sl.669. Kazuo [inohara. Holot na stoletieto,
Tehnolo{ki institut, Tokio (1987).
Izgled i vnatre{nost
Sl.668. Kazuo [inohara. Ku}ata [unohara, Jokohama (1984). Izgled i vnatre{nost
Trgnuvaj}i od eden kola`, sostaven od:
transpozicii, simboli, opisi i prepu{teni
formi, [inohara sozdava eden vid metafori~ka arhitektura. Ovaa arhitektura toj ja
narekuva „nulta ma{ina“, ~ie edinstveno
zna~ewe i edinstvena misija e na konstruktiven na~in da gi odrazi: indiferentnosta,
konfuzijata i nerealnosta na ugnetuva~kite
metropoli. [inohara ja slavi „ubavinata na
progresivnata urbana anarhija“, a haosot za
nego pretstavuva „bazi~en uslov za egzistencija na dene{niot grad“.
U{te kako mlad arhitekt, [inohara se
vklopuva vo obrazovniot proces na Tehnolo{kiot institut vo Tokio, vr{ej}i golemo
vlijanie vo razvojot na mladite arhitekti.
Pogolemiot del od negovoto tvore{tvo se odnesuva na individualnite ku}i, kako {to se:
ku}ata Ambrela vo Tokio (1961), ku}ata vo
Belo, Tokio (1966), ku}ata Tanikava, ku}ata
vo Uehara i ku}ata [inohara.
Ku}ata Tanikava vo Agacuma, Gunma
(1974) ima naglasen strmen krov, pod koj se
formira stanbeniot prostor so vidlivi drveni stolbovi i kosnici. Prozorskite lenti
se niski i bez parapet, taka {to se vospostavuva direkten kontakt so nadvore{nosta. Od
druga strana, ku}ata vo Uehara (1976) e napravena od natur-beton, vo ~ija skeletna konstrukcija povtorno e upotreben motivot na
stolb so kosnici.
Ku}ata [inohara vo Jokohama (1984)
pretstavuva kola` na staroto i novoto. Tradicionalnoto japonsko domuvawe, [inohara
go smestuva vo „ma{inski oblici“ komponirani navidum slu~ajno. „Slu~ajot“ pravi eden
vid ansambl na prostori so pogled kon nadvor
i obratno, {to pretstavuva iznenaduva~ko
iskustvo vo `iveeweto.
Muzejot Okio-E vo Macumoto, Nagano
(1982), pretstavuva primer od periodot na
tvore{tvoto na [inohara, koga toj se dvi`i
na relacijata me|u modernata i postmodernata. Kubisti~kiot volumen na objektot e
oformen od skeleten konstruktiven sistem,
koj e celosno oblo`en so ogledalno staklo.
Holot na stoletieto na Tehnolo{kiot
institut vo Tokio (1987) sodr`i edna tipi~na „estetika na haosot“ i razviva za~uduva~ki
ambient od harmonija i poezija, Oddelnite
elementarni geometriski formi na ume{en
na~in se razvivaat i istovremeno se spojuvaat. Od ova edinstvo na sprotivnostite, [inohara sozdava dinami~na i koherentna kompozicija vo vid na tehnolo{ka interpretacija na konceptot, {to ve}e go ima primeneto Le Korbizje kaj kapelata vo Ron{an. Od
dinami~ni oblici e oformen i vnatre{niot prostor, kade {to instalaciite vo vlezniot hol pretstavuvaat element na oblikuvaweto. Za [inohara ova delo pretstavuva
„ma{ina koja lebdi vo vozduhot“.
Sedi{teto na policijata vo Kumamoto
(1990) gi obedinuva nastojuvawata na [inohara za arhitektura koja lebdi vo vozduhot,
~ii oblici ñ se pot~ineti na geometrijata.
^eli~no-stakleniot objekt e oblikuvan vo
vid na prevrtena stepenesta piramida, koja
na zemjata dopira samo so 40% od svojot gabarit.
Sl.670. Kazuo [inohara. Sedi{teto
na policijata, Kumamoto (1990)
198
KI[O KUROKAVA (1934-)
Ki{o Kurokava, iako mlad arhitekt, vo
60-tite i 70-tite godini na XX vek nastapuva
kako radikalen metabolist, koj vo praktika
ja proveruva teorijata zasnovana na biolo{ko-organskite principi. Toa go pravi so pomo{ na minimalnite stanbeni „}elii vo vid
na kapsuli“, koi celosno se oformeni i kompletirani vo fabrika, a potoa se naredeni
edna vrz druga. Takva e negovata hotel-kula
Nagakin vo Tokio (1970-72), kako i paviljonot Takara za EKSPO Ä 70 vo Osaka.
Trgnuvaj}i od metabolizmot, Kurokava ja
razviva „filozofijata na simbiozata“, ili
„kohabitacijata me|u prostorot i vremeto,
me|u delot i celinata, kako i me|u ma{inata
i indinata“. Nakratko, arhitekturata na Kurokava pretstavuva sinteza na arhitektonskata tradicija na Dale~niot Istok (osobeno
na budizmot) i tekovnata moderna i postmoderna zapadna misla.
Kaj sedi{teto na japonskiot Crven krst
vo Tokio (1978), Kurokava pravi sinteza na
japonskata tradicionalna koncepcija na
prostorot so postmoderniot klasicizam vo
oblikuvaweto. Tesniot, tradicionalen premin niz simetralata vo prizemjeto, go deli
objektot na dve funkcionalni polovini.
Od druga strana, Muzejot na modernata
umetnost Urava vo Saitama (1982) ima visok
tehnolo{ki sjaj, osobeno izrazen kaj branovidnite stakleno-~eli~ni yidovi kon atriumot, koj e pokrien so pergola.
Umetni~kiot muzej, Nagoja (1987) pretstavuva primer za „arhitektura na simbiozata“, koja sozdava meka vrska me|u vnatre{niot i nadvore{niot prostor. Toa e postignato so pomo{ na pergoli, koi se svojstveni
kako za Istokot, taka i za Zapadot. Naglasenite elementi na izvitkanite stakleni fasadi vo svojot izraz se dvojno kodirani. Tie
potsetuvaat na Aldo Rosi i Xejms Stirling,
a istovremeno i na japonskata arhitektonska
tradicija.
Kaj umetni~kiot muzej vo Hiro{ima
(1988), Kurokava ja prodol`uva koegzistencijata me|u Istokot i Zapadot, kreiraj}i
prostori koi potsetuvaat na renesansni atriumi, no i formi koi poteknuvaat od japonskata tradicija.
Memorijalniot hol vo Akita (1990) e
posveten na polarniot istra`uva~ Nobu
[irase. Objektot e smesten vo park i so
svojata forma nalikuva na pribe`i{te, koe
na ~ovekot mu ovozmo`uva da pre`ivee
pokraj mrazot i snegot. So pomo{ na naturbetonski yid Kurokava formira zatvoren
krug so pre~nik od 50 m, vo ~ij centar se nao|a
eden konus zaobikolen so vodena povr{ina.
Takvata koncepcija sozdava naglasen mir i
spokojstvo vo vnatre{nosta na objektot.
Muzejot na modernata umetnost vo Vakajama (1994) se razviva po horizontala za da
ne gi naru{i atraktivnite vizuri kon zamokot vrz bliskoto rit~e. Stakleno-~eli~nata
struktura se razviva nad edno razigrano parterno ureduvawe, koe e zbogateno so vodena
povr{ina.
Sl.671. Ki{o Kurokava. Paviljonot
Takara, EKSPO Ä 70, Osaka
Sl.674. Ki{o Kurokava. Muzejot na
modernata umetnost, Vakajama (1994)
Me|unarodnata reputacija na Kurokava
pridonesuva da mu bide doverena izgradbata
na Me|unarodniot aerodrom vo Kuala Lumpur, Malezija (1992-98). Ovoj ogromen objekt
e programiran so kapacitet za 25 milioni
patnici godi{no, za vo skora idnina toj da
se zgolemi na 90 milioni. Organizacijata na
negovoto gradewe e dovedena na genijalno nivo, bidej}i vo {pic periodite na gradili{teto istovremeno se anga`irani okolu 20.000
rabotnici.
Sl.675. Ki{o Kurokava. Me|unarodniot aerodrom, Kuala Lumpur (1992-98)
Sl.672. Ki{o
Kurokava.
Umetni~kiot
muzej, Nagoja
(1987)
Sl.673. Ki{o
Kurokava.
Memorijalniot
hol, Akita (1990)
199
Sl.685. Tadao Ando. Vodeniot hram, Avaxi (1991)
Sl.686. Tadao Ando. Muzejot
Suntori, Osaka (1991-92)
- Muzejot Suntori vo Osaka (1991-92) pretstavuva prva faza od razvojot na idniot ansambl so muzej i plo{tat~iwa za nabquduvawe na zalivot i morskiot breg. Osnovniot
koncept nalikuva na ~ekrek so dva cilindri,
od koi pogolemiot ima nakloneti yidovi kon
nadvor.
- Japonskiot paviljon na EKSPO Ä 92 vo Sevilja, [panija, go poka`uva {irokoto istra`uvawe na Ando za upotreba na drvoto, kako
tipi~en japonski grade`en materijal, koe toj
retko, no majstorski go upotrebuva.
- Studiskiot centar Vitra vo Vajl na Rajna,
Germanija (1992-93), pretstavuva prvo delo na
Tadao Ando vo Evropa, vo koe ne ja napu{ta
svojata opredelba za upotreba na betonot, nitu vkusot za sozdavawe neobi~na vlezna partija.
- Stanbenite naselbi Roko I i Roko II vo Kobe,
Hjogo (1987-91-93), se napraveni od natur-beton vo vid na terasesti strukturi vrz naklonet teren i so svoja interna ulica. Sekoj stan
ima mal dvor ili svoja terasa, so {to se sozdava
celosna insolacija i otvoreni vizuri.
- Muzejot na drvoto vo Mikata-gun, Hjogo
(1993-94), kako simbol za za{tita na {umite,
e napraven vo vid na eden prese~en konus postaven vrz platforma od zemja. Nadvore{niot
pre~nik na objektot ima dimenzja od 46 m, dodeka onoj na vnatre{nata praznina ima 22 m.
Do muzejot vodi poplo~ena izvitkana pateka,
koja vo vid na pasarela go probiva objektot
i prodol`uva do gostinskata ku}a so vidikovec, oddale~ena 200 m. Armiranobetonskiot skelet na objektot e zatvoren so horizontalno postaveni {ti~ki, dodeka vo enterierot preovladuva drvoto.
- Prostorot za meditacija do palatata na
UNESKO vo Pariz (1994-95) ima samo 33 m2
povr{ina smestena vo armiranobetonski cilinder. Cilinderot e postaven vo sredinata
na edna nakloneta povr{ina, niz koja postojano te~e voda. Vlezot vo nego e preku dvojno
prekr{ena armiranobetonska rampa. Enterierot isto taka ima stroga ednostavnost
(bez vrati i dekoracija), taka {to ima samo
dva stola dizajnirani od Tadao Ando. Spokojnata atmosfera e naglasena so pomo{ na
indirektnoto zenitalno osvetluvawe, koe e
tipi~no za tvore{tvoto na Tadao Ando.*69
Sl.687. Tadao Ando.
Studiskiot centar Vitra,
Vajl na Rajna (1992-93).
Izgled i vnatre{nost
Sl.689. Tojo Ito. Kulata
na vetrovite, Jokohama,
Kanagava (1986)
202
Sl.688. Tadao Ando. Muzejot na drvoto,
Mikata-gun, Hjogo (1993-94)
Vo 80-tite godini na HH vek, t.n. {pekulativen formalizam prisuten vo ku}ite na
Tadao Ando e zamenet so arhitektura, koja e
pomalku simboli~na i pomalku konceptualna, a vo koja se ~ini deka `iveeweto e polesno. Ku}ite vo pogolema mera se povrzani so
nadvore{nosta, gi prifa}aat realnostite na
gradot i se svrtuvaat kon svoeto sosedstvo.
TOJO ITO (1941-) e karakteristi~en avtor, koj svojot prethoden koncept na zatvorenost go menuva vo naglasena otvorenost kon
okolinata. Negovite objekti dobivaat tenki
transparentni obvivki, koi potsetuvaat na
lesnite pregradi od tradicionalnite japonski ku}i.
Sl.691. Tojo Ito. Gradskiot muzej, Jacu{iro, Kumamoto (1991)
Po diplomiraweto, Tojo Ito nekolku godini raboti kaj Kijonori Kikutake, za potoa
da otvori sopstvena firma. Toj e eden od glavnite pretstavnici na generacijata koja doa|a
po [inohara i Isozaki, pri {to negoviot
arhitektonski izraz e poblizok do onoj na
[inohara. Negovite tvorbi se prepoznavaat
spored vozdu{estata proyirnost, koja toj ja
smeta za edna nova arhitektonska koncepcija
vo vekot na menlivosta i elektronikata. Za
svoeto tvore{tvo samiot veli deka pretstavuva „protest protiv izopa~enata moderna
arhitektura“. Navedeniot koncept mo`e da
se potvrdi niz nekolku karakteristi~ni primeri:
- Objektot Srebrena koliba vo Tokio (1984)
ima lesen metalen re{etkast svod, koj mo`e
da se pokrie so platno.
- Kulata na vetrovite vo Jokohama, Kanagava
(1986) vo vid na transparenten stakleno-~eli~en cilinder e postavena vrz edna ventilaciona {ahta, kade {to so pomo{ na svetlosta, ti{inata i veterot, vo razli~ni vremenski intervali pravi razli~ni likovni
varijacii, pretvoraj}i se vo eden vid spomenik na nematerijalnosta.
- Klubot Nomad vo Tokio (1986) ima enterier
so golem dinamizam, koj e osobeno vidliv kaj
branovidnite i transparentni tavanski eleSl.690. Tojo Ito. Gostinskata ku}a,
Saporo (1989). Izgled i vnatre{nost
Sl.692. Tojo Ito. Gradskiot muzej, [imosuva, Nagano (1990-93)
menti, taka {to negovoto oblikuvawe mo`e
da se nare~e oma` na mobilnoto op{testvo.
Gostinskata ku}a vo Saporo (1989) e
smestena vrz padinite na eden golem park, nad
koj se izdigaat originalno oblikuvanite ventilacioni kuli. Svrten kon sonceto, pogolemiot del na ovoj polukru`en objekt e smesten pod zemjata, a za{titata od jakoto planinsko sonce e napravena vo vid na strea od
perforiran aluminiumski lim. So vkopuvaweto vo terenot, avtorot se trudi {to pomalku da ja naru{i prirodnata okolina.
Inventivniot pristap na Tojo Ito kon
re{avaweto na sekoj proektantski problem
pridonesuva za postojano iznao|awe na novi
funkcionalni i oblikovni re{enija:
- Gradskiot muzej vo Jacu{iro, Kumamoto
(1991) e postaven na edno malo vozvi{uvawe,
na koe se {irat izvitkanite tenki metalni
pokrivni lu{pi.
- Protivpo`arnata stanica vo Jacu{iro, Kumamoto (1992-95), pretstavuva tipi~en objekt
so le`eren arhitektonski izraz, vo koj Tojo
Ito nao|a sli~nosti so delata na Le Korbizje.
- Gradskiot muzej [imosuva na ezeroto Suva
kaj Nagano (1990-93), e smesten na tesna izvitkana lokacija pokraj avtopat {to pominuva pokraj ezerskiot breg. Poradi toa i objektot dobiva izdol`ena i izvitkana forma
vo vid na trup od prevrtena la|a, zad koja e
smesten eden kockast paviljon namenet za povremeni izlo`bi. So tehnolo{kiot apstrakten sjaj na aluminiumot i stakloto, ovaa
struktura izgleda mnogu lesno. *70
ICUKO HASEGAVA (1941-), po diplomiraweto najprvin raboti vo ateljeto na Kijonori Kikutake, a potoa kako mlad istra`uva~ i asistent na Kazuo [inohara, za vo
1979 godina da otvori svoe sopstveno atelje.
Taa nastojuva da sozdade eden vid alternativna realnost, ili u{te pove}e eden „ve{ta~ki
priroden oblik“, {to naj~esto se sre}ava kaj
nejzinite neobi~ni proekti. Hasegava e obzemena so nostalgi~na potraga po nova priroda, vo koja rastat aluminiumski drvja i koja
nalikuva na razigraniot isto~en morski breg
na Japonija.
Navedenata arhitektonska koncepcija,
Hasegava najprvin ja sproveduva delumno, pri
podigaweto na privatni ku}i vo razli~ni
mesta, kako na primer vo Nerima (1986), Kumamoto (1987) i Higa{itamagava (1987). Vo
site niv se prisutni tradicionalnite transparentni fasadi, no tie se napraveni od metalna mre`a ili od perforiran aluminiumski lim.
Sl.693. Icuko Hasegava.
Naselbata Kona, Amagasaki (1990)
203
Sl.704. Riken Jamamoto. Xunior haj skul, Ivadejama, Mijagi (1996)
Sl.702. Riken Jamamoto. Naselbata
Hotakubo, Kumamoto (1991). Panorama
Naselbata Hotakubo vo Kumamoto (1991),
so seriskata struktura od tipski objekti se
razviva okolu edno golemo detsko igrali{te,
napraveno vo vid na stadion so gledali{te.
Glavniot motiv vo oblikuvaweto proizleguva od robusnata natur-betonska konstrukcija
i od krovnite terasi, pokrieni so „lebde~ki“ segmentni pokrivi.
Stanbeniot ansambl Rjukoen-to{i vo Jokohama, Kanagava (1992), za razlika od prethodnata naselba, se sostoi od raznovidni individualni ku}i, koi se grupirani okolu edna
galerija i so nea se povrzani preku zastakleni skali. Tradicionalnata japonska transparentnost e prisutna duri i vo perforiraniot lim na skalite i pristapnite rampi.
Xunior haj skul vo Ivadejama, Mijagi
(1996), pretstavuva ansambl od eden ednostaven i eden ras~lenet kubus, koj od prviot e
oddelen so ekran potpren na ~eli~na re{etka. Ekranot so forma na filmsko platno mo`e da slu`i kako za{tita od sonce, no i da
prifati solarni kolektori.
[IN TAKAMACU (1948-), po {koluvaweto otvora svoja firma vo Kjoto i predava
na univerzitetite vo Kjoto i Osaka. Toj pro-
fitira od grade`niot bum vo 80-tite godini,
koga sozdava golem broj objekti so eden specifi~en antropomorfen ili ma{inski re~nik. Takamacu pravi mo}ni proekti, iako ponekoga{ ekscentri~ni, {to e povrzano so
{pekulaciite proizlezeni od privatnata
sopstvenost na zemji{teto. Po zavr{uvaweto
na ekonomskiot bum, toj se orientira kon
eden pomalku provokativen re~nik, koj e re~isi moderen. Iako toa mo`e da bide rezultat na negovoto sozrevawe, toa isto taka e
povrzano so novata ekonomska sostojba, vo koja malite privatni proekti stanuvaat retki.
Objektite na fabrikata Orixin I, II i
III vo Kamigjo, Kjoto (1980-86), osven {to se
oble~eni vo metal, imaat i fasadi „nae`eni
so kopja“, koi formiraat raznovidni varijanti na prozorci. Svojot arhitektonski izraz Takamacu go narekuva dead tech, no zad tie
vidlivi „smrtni znaci“ ima ne{to drugo. Takamacu ima aspiracii na hroni~ar, bidej}i negovite objekti pretstavuvaat svedo{tvo na duhot i na demonite na svoeto vreme. Preku stokovnata ku}a Kirin Placa vo Osaka (1985-87),
toj ja razobli~uva ambivalentnosta na op{testvoto, koe od edna strana go poddr`uva
potro{uva~kiot luksuz, a od druga strana od-
Sl.703. Riken Jamamoto. Stanbeniot ansambl Rjukoento{i, Jokohama, Kanagava (1992)
Sl.705. [in Takamacu. Fabri~kiot ansambl Orixin,
Kamigjo, Kjoto (1980-86). Fragment od izgledot
206
vratnosta na no}nite ko{mari. Soglasno na
toa, Kirin Placa e sostavena od ~etiri kulisvetilnici so `estoka boja, ~ii fasadi imaat zlobni treperlivi o~i. Gledana vo celost,
negovata fasada nudi edna svoevidna stilizacija na prisutniot urban haos.
Ulicata Kitajama-dori, Saijo-ku vo Kjoto, koja sodr`i stari prodavnici, postepeno
se pretvora vo izlo`bena ulica na [in Takamacu, koj tamu gradi nekolku trgovski magacini. Najpoznata od niv e stokovnata ku}a
Sintaks (1988-90) vo ~ij oblik preovladuva
ma{inskiot, pa duri i robotskiot arhitektonski izraz. Nejzinata forma nalikuva na
parabrod so komanden most na krovot, a arhitektonskite detali od metal se napraveni
so golema preciznost.
Stokovnata ku}a Imani{i vo Kjoto
(1991) e napravena na edna tesna lokacija, taka {to nejzinata kompozicija so tesni ver-
Sl.706. [in Takamacu. Stokovnata ku}a
Kirin Placa, Osaka (1985-87)
Sl.711. Jo{io Tanigu~i. Gradskiot
umetni~ki muzej, Tojota, Ai~i (1995)
Sl.707. [in Takamacu. Stokovnata ku}a
Sintaks, Saijo-ku, Kjoto (1988-90)
Sl.708. [in Takamacu. Administrativniot
objekt Earthecture Sub-1, Tokio (1991)
tikalni elementi nalikuva na „potro{uva~ka katedrala“. Vertikalata e potencirana so
tesniot raster na prozorcite, {to kako motiv se pojavuva i vo vnatre{nosta. Od druga
strana maliot administrativen objekt
Earthtecture Sub-1 vo Tokio (1991) e oblikuvan
so mehani~ki formi, koi nalikuvaat na vakuum-ma{ina ili na turbina.
Trgovskiot objekt Sela vo Kjoto (1992) e
oblikuvan kako simbol na japonskata tehnologija. Toj e napraven od natur-betonski paralelopipedi, a kon ulicata zavr{uva so stakleno-~eli~en cilinder, koj nalikuva na del od
avtomobilski motor. Ovie grade`ni elementi, kako i samite avtomobili, se proizvedeni od robot. Sepak, ovde e vidliva tendencijata na [in Takamacu za pribli`uvawe kon
kubisti~kite formi na noviot modernizam.
Kunibike Mese vo Macue, [imane (199193), pretstavuva objekt namenet za promocija
na industriskoto proizvodstvo. Soglasno na
negovoto ime, toj ima terasesta kompozicija
na kubusi od ~elik i armiran beton. Najatraktiven del na objektot pretstavuva sredniot zastaklen prostor, koj odi po celata viso~ina i vo koj se smesteni aluminiumski stereometriski formi, pri {to delot pod sjajniot konus pretstavuva salon za ~aj. Vkupnosta i poedine~nite formi na ovoj objekt sosema odgovaraat na noviot neomoderen arhitektonski izraz na Takamacu.
Vo poslednata decenija na HH vek, Takamacu pravi u{te nekolku objekti vo arhitektonski izraz na neomodernizmot, koi se nao|aat nadvor od Kjoto: sedi{teto na Kirin vo
^uo-ku, Tokio (1993-95), Muzejot na fotografijata vo Ki{imoto-~o, Totori (1993-95), i
pristani{nite objekti vo Motofune-~o, Nagasaki (1994-95).
Sl.709. [in Takamacu. Kunibike Mese, Macue, [imane (1991-93).
Izgled i vnatre{nost
Vo ekonomski razvienata, raznovidna i
relativno golema japonska zemja, osven navedenite majstori poznati na me|unarodno nivo, rabotat u{te mnogu golem broj arhitekti,
~ie delo postepeno stanuva poznato i nadvor
od Japonija. I tie, kako i dosega navedenite,
retko se slu~uva da rabotat individualno, tuku vo ramkite na svoite firmi ili vo sorabotka so drugi arhitekti. Na takov na~in, so
timska rabota polesno gi re{avaat zada~ite
koi pred niv gi postavuvaat sî poslo`enite
op{testveno-ekonomski odnosi i zabrzaniot
napredok na tehnikata. Toa predizvikuva nekoi proektanti, pa i celi ateljea da se specijaliziraat za odredena arhitektonska tematika.
I pokraj silnite tradicionalni vlijanija, Japonija sî pove}e se otvora za ostanatiot svet, taka {to na krajot od HH vek vo
nea za~esteno gradat i arhitekti od zapadnite zemji. Nekoi od niv so svoeto tvore{tvo
sî pove}e zaslu`uvaat da se najdat vo eden potesen izbor na doma{ni i stranski avtori.
JO[IO TANIGU^I (1937-) i sorabotnicite e arhitektonska grupa specijalizirana za proektirawe muzei i sli~ni ustanovi, oblikuvani glavno so prefineta kompozicija na kubisti~ki elementi. Takvi se:
- Umetni~kiot muzej [iseido vo Kakegava,
[izuoka (1978), sostaven od rotonda i paralelopiped, napraven od aluminiumski paneli.
- Muzejot na fotografijata vo Sakata, Jamagata (1983), koj ima slo`en prostoren sostav
od polukru`ni i paralelopipedni formi.
- Akvariumot na morskiot svet vo Tokio
(1989) napraven od transparentni stakleno~eli~ni strukturi vo forma na topka, {ator
i sli~no.
Sl.710. Jo{io Tanigu~i. Akvariumot na morskiot svet, Tokio (1989)
207
XII.. AVSTRALIJA
Kolonizacijata na Avstralija zapo~nuva
kon krajot na XVIII vek re~isi celosno so doselenici od Velika Britanija, od koi najgolemiot del se zatvorenici i vojnici. So besplatnata rabota na zatvorenicite, dobrovolnite imigranti zapo~nuvaat da go razvivaat
zemjodelstvoto i ov~arstvoto.
Prvite golemi graditelski raboti se povrzani so vladeeweto na guvernerot Makeri
vo periodot od 1809 do 1821 godina, koga se
vospostaveni temelite na t.n. kolonijalen
avstraliski stil. Procutot na toj stil e povrzan so imeto na arhitektot Frensis Grinvej (1777-1837), koj poradi svoite graditelski zaslugi e osloboden od robija, no ostanuva da raboti vo Avstralija. Toj ima izgradeno
golem broj kasarni, crkvi, op{testveni,
pristani{ni i objekti za osudenici. Ovie
objekti, so strogosta na formite, ubavite
proporcii i so ednostavnite kompozicii, sozdavaat osnovi za ona {to denes se narekuva
trajna avstraliska arhitektonska tradicija.
Prvite pozna~ajni gradski naselbi se podignati vo jugoisto~niot del na Avstralija,
a toa se: Sidnej, Vindzor i Brizbejn. Melburn
e osnovan vo 1836 godina, a po nego i Adelaida. Navedenite gradovi, osobeno poslednite, se podigaat vrz osnova na regularni urbanisti~ki planovi. Po otkrivaweto na zlatnite nao|ali{ta (1851-56), nastanuva zabrzan
raste` na gradovite, taka {to ve}e vo 1861 godina, od okolu 1.200.000 `iteli na Avstralija, polovinata `iveat vo Sidnej i Melburn.
Ekonomskiot bum povrzan so obrabotkata na zlatoto pridonesuva i za zasilena graditelska aktivnost. I pokraj toa {to gradovite ja nemaat potrebnata infrastruktura,
Frensis Grinvej. Zgradata za osudenici,
Hajd park, Sidnej (1817-19)
210
1 voen spomenik
2 gra|anski centar
3 Tehni~ki kolex
4 Nacionalen univerzitet
5 kula
6 op{tinska bolnica
7 Nacionalna biblioteka
8 lokacija za parlamentot
9 lokacija za vrhovniot sud
10 hotel Kambera
11 Parlament
12 Nacionalna galerija
objektite dobivaat paraden i reprezentativen karakter. Eklekti~nata i stilizatorska
evropska arhitektura od XIX vek vo Avstralija do`ivuva rasko{en procut. Nivoto na
taa arhitektura jasno se poka`uva na prvata
Svetska izlo`ba vo Avstralija, odr`ana vo
Sidnej (1879). Toga{ se istaknuva arhitektot
Xon Jang
Jang, koj go podiga glavniot objekt na izlo`bata, Golemiot dvorec (izgoren 1882) so
stilizirana neobarokna arhitektura.
Za potrebite na svetskata izlo`ba, Xon
Jang za prvpat voveduva elektri~no osvetlenie vo Avstralija, a se javuva i kako pobornik
za upotreba na `elezoto kako nov grade`en
materijal. Betonot vo toga{noto graditelstvo na Avstralija sî u{te ne se primenuva.
Eklekticizmot i stilizatorstvoto vo
avstraliskata arhitektura do`ivuvaat osoben procut vo vremeto na najgolemiot ekonomski raste` vo 80-tite godini na XIX vek,
podednakvo vo oblasta na op{testvenite i na
individualnite stanbeni objekti. Sepak, na
pragot na HH vek se pojavuvaat novi streme`i vo arhitekturata, osobeno vo oblasta na
stanbenite objekti, {to e povrzano so zna~ajnite socio-ekonomski promeni. Postepeno se napu{taat dekorativnite motivi, a im
se posvetuva pogolemo vnimanie na komforot
i na racionalnosta.
Sl.720. Valter Barli Grifin.
Urbanisti~kiot plan na
Kanbera (konkurs 1912)
Vo 1901 godina, {est avtonomni avstraliski kolonii i dve zavisni teritorii obrazuvaat federalna republika pod angliskata kruna, no so svoj parlament. Po dolgite
pregovori za izbor na zaedni~ka prestolnina, tie se soglasuvaat da izgradat nov glaven
grad smesten me|u Sidnej i Melburn, oddale~en 120 km od moreto. Planot na Kanbera e
dobien na me|unaroden konkurs vo 1912 godina, koga od trite nagradeni trudovi, na Eliel
Sarinen, Aga{ i Grifin, e prifatena idejata na posledniot.
Koncepcijata na Valter Barli Grifin
(1876-1937), sli~no kako onaa na Sarinen, ja
razviva toga{nata evropska ideja za grad-gradina so nekolku centri, okolu koi se formiraat radijalni i kru`ni soobra}ajni magistrali. Izgradbata na Kanbera, kako najgolem
graditelski potfat vo Avstralija, zapo~nuva
ve}e po Prvata svetska vojna, taka {to vo
1927 godina prestolninata od Melburn e
oficijalno premestena vo nea.
Iako Avstralija gi ima pominato site
fazi vo poddr`uvaweto na evropskite stilovi od XIX vek so edno vidlivo provincisko
izdanie, taa sepak ima razraboteno i sopstveni arhitektonski kompoziciski priodi, koi
igraat va`na uloga vo oformuvaweto na novata arhitektura na HH vek. Toa, pred sî, se
Sl.722. Hari Zajdler. Ku}ata na Rouz
Zajdler, Sidnej (1949). Osnova i izgled
Sl.720a. Valter Barli Grifin.Centralnata avenija vo Kanbera i parlamentot
odnesuva na ranokolonijalnata arhitektura
i na nejzinata funkcionalno-konstruktivna
kompozicija, vo koja se gledaat karakteristikite na avstraliskata klima i na lokalniot grade`en materijal.
So postepenoto raspa|awe na britanskata imperija vo tekot na HH vek, avstraliskiot dominion dobiva sî pogolema samostojnost, taka {to i nejzinata kultura, vklu~uvaj}i ja i arhitekturata, dobiva specifi~ni
karakteristiki. Po Prvata svetska vojna, avstraliskata arhitektura zaostanuva zad naprednite zemji na Evropa i Amerika. Nejziniot napredok e pottiknat so osnovaweto na
pogolemi industriski firmi, {to pridonesuva 80% od naselenieto da se koncentrira
vo gradovite. Sepak, domorodnoto aborixinsko naselenie e prinudeno da `ivee vo posebni rezervati, smesteni vo pustinskite ili
vo tropskite predeli.
Op{testvenite objekti vo 20-tite i vo
30-tite godini se gradat so naglasenite monumentalni sve~eni formi na klasicizmot
Sl.721. Stefenson i Meldrum. Bolnicata
na milosrdieto, Melburn (1935-38)
ili na t.n. maoritanski stil. Sepak, na krajot
od 30-tite godini i vo po~etokot na 40-tite
godini se pojavuvaat i op{testveni objekti
sozdadeni so racionalisti~ki principi,
kako {to se nekolku bolni~ki objekti vo:
Sidnej, Melburn i Hajdelberg. Nivnite pove}ekatni korpusi se izgradeni od armiranobetonska ili ~eli~na konstrukcija i se odlikuvaat so uspe{ni funkcionalni re{enija. Takva e bolnicata na milosrdieto vo Melburn (1935-38) od Stefenson (1890-1967) i
Meldrum
Meldrum. Taa e koncipirana spored re{enieto na sanatoriumot vo Paimio na Alvar Alto, koj{to Stefenson go ima prethodno poseteno.
Po Vtorata svetska vojna, od zemjodelsko-sto~arska, Avstralija definitivno se
pretvora vo industriska zemja, so site znaci
na monopolisti~ki kapitalizam. Industriskite objekti glavno se gradat vo jugoisto~na
Avstralija, okolu bogatite rudni nao|ali{ta. Arhitektite se osloboduvaat od provinciskiot izraz i zapo~nuvaat da gi sledat novite svetski dvi`ewa, taka {to vo po~etokot
na 50-tite godini internacionalniot stil
navleguva i vo Avstralija. Pogolemiot del
od izvedenite objekti na toa pole svedo~at
za edno sosema prose~no arhitektonsko nivo.
Istovremeno, osobeni napori se pravat za
sozdavawe na nacionalen avstraliski stil,
so koristewe na svetskite iskustva.
Vo sredinata na HH vek zapo~nuvaat da
se pravat regionalni i generalni urbanisti~ki planovi, so osnovna ideja za decentralizacija na gradovite so pomo{ na satelitski naselbi, rasporedeni okolu golemite industriski centri. No i pokraj toa, prodol`uva stihijnoto rastewe na gradovite so prigradski naselbi, vo koi se podigaat ednokatni privatni objekti so dvorovi. Takva e ku-
}ata na Rouz Zajdler vo Sidnej (1949), koja
Hari Zajdler (1923-) ja pravi so kubisti~ki
volumen potpren vrz kameni yidovi i vrz tenki ~eli~ni stolbovi. Denivelacijata na
prostorot odnadvor e sovladana so pomo{ na
rampa.
Karakteristi~en primer vo oblasta na
kolektivnoto domuvawe pretstavuva stanbenata zgrada Stenhil vo ju`en Melburn (194250). Nejziniot avtor, Frederik Romberg
(1913-92), vo 1939 godina se doseluva od Germanija i go donesuva vlijanieto na internacionalniot stil, kombiniran so plasti~nite formi od ranoto tvore{tvo na Erih Mendelson.
Sl.723. Frederik Romberg. Stanbenata zgrada
Stenhil, ju`en Melburn (1942-50)
211
Sl.739. Deril Xekson.
Pokrieniot pliva~ki
bazen za trening, Brus (1982)
Sl.740. Filip Koks i
drugi. Fudbalskiot
stadion, Sidnej (1988)
Uspe{noto zavr{uvawe na Olimpiskite
igri vo Melburn (1956) pretstavuva pottik
za izgradba na sportski centri i vo drugite
gradovi na Avstralija, me|u koi najpoznat e
Nacionalniot sportski centar vo Brus. Toj
sodr`i pove}e sportski objekti, od koi
nekolku zaslu`uvaat posebno vnimanie:
- Pokrieniot pliva~ki bazen za trening
(1982), Deril Xekson i sorabotnicite go podigaat so terasesta ~eli~na silueta, vo koja
namesto prekr{uvawa pod prav agol se napraveni zaobluvawa niz koi navleguva zenitalno
svetlo.
- Atletskiot stadion (1974-77), Filip Koks
(1939-) i sorabotnicite go pravat so pokriv
nad glavnata tribina, koj so sajli e obesen za
jarboli. Takvata koncepcija tie podocna ja
usovr{uvaat kaj fudbalskiot stadion vo
Sidnej (1988), kade {to site tribini se pokrieni so ~eli~na prostorna re{etka.
Izgradbata na hoteli, isto taka ja izrazuva mo}ta na avstraliskata ekonomija, pri
{to nivnata koncepcija naj~esto e inspirirana od ve}e izgradenite hoteli vo SAD, a
osobeno od onie na Xon Portman. Centralniot del na tie objekti obi~no ima atrium
po celata viso~ina i zenitalno osvetluvawe,
a vo suterenot se smesteni gara`i na 2-3 nivoa. Takvi karakteristi~ni primeri pretstavuvaat:
- hotelot Merlin vo Pert (1984) na Xon
Endrjus i sorabotnicite, so krstovidna
osnova na centralnoto jadro, i
- hotelot Hajat vo Kanbera (1988) na Deril Xekson i sorabotnicite, so atrium
i skali, koi „lazat“ po vnatre{nite fasadi.
Posebno poglavje na avstraliskata arhitektura vo 70-tite i vo 80-tite godini pretstavuva individualnata stanbena izgradba,
koja svoite najkarakteristi~ni primeri gi
dobiva kaj sopstvenite ku}i na arhitektite.
Tie imaat raznovidni arhitektonski izrazi,
od funkcionalisti~ki preku regionalen, pa
sî do ku}i so visok tehnolo{ki sjaj:
- Ku}ata na Xon Endrjus vo Jugovra, Nov Ju`en Vels (1980), go odrazuva sjajot i lesnotijata na hromiranata ~eli~na konstrukcija
i na limot.
- Ku}ata na Ken Vuli vo Pedington, Sidnej
(1981), se navra}a na izvornite principi na
kubizmot so izvesni regionalni varijacii.*71
So zapo~natiot graditelski bum, osven
navedenite gradovi se zafateni i ostanatite
naselbi vo Avstralija, kade {to se gradat objekti so raznovidna namena. Soglasno regionalnite uslovi, poseben izraz dobiva arhitekturata vo ogromnite severni predeli so
tropska i suptropska klima. Nejzina osnovna
karakteristika pretstavuva za{titata od
`e{koto sonce i ovozmo`uvaweto na prirodna ventilacija na objektite, koi se izgradeni
vo soglasnost so okolinata.
Sl.742. Xon Endrjus. Ku}ata na na arhitektot,
Jugovra, Nov Ju`en Vels (1980). Osnova i panorama
216
Sl.743. Ken Vuli. Ku}ata na arhitektot,
Pedington, Sidnej (1981)
Sl.741. Deril Xekson. Hotelot Hajat,
Kanbera (1988). Atriumot
GLEN MARKUT (1936-)
Glen Markut e sestrano obrazovan arhitekt, koj raboti sam za da postigne „individualen koncept na objekti prisposobeni za
avstraliskoto podnebje, osobeno za Nov Ju`en Vels“. Negovoto tvore{tvo istovremeno e: moderno, naturalisti~ko, humanisti~ko
i ekonomi~no, i e prisposobeno na neposrednata okolina i na konkretnite klimatski uslovi. Objektite {to gi sozdava Glen Markut
ponekoga{ mo`e da se opi{at kako sinteza
na Misovata i domorodnata avstraliska arhitektura. Kako i da e, mnogubrojnite klienti gi sakaat negovite objekti poradi nivnata unikatnost i prifatlivite re{enija.
Glen Markut generalno odbegnuva izrabotka na proekti za golemi zafati, koi bi
barale da ja pro{iri svojata dejnost, bidej}i
saka bez nadvore{en pritisok da im posveti
li~no vnimanie na detalite, koi mu davaat
individualen karakter na sekoj negov objekt.
Toj upotrebuva raznovidni materijali: metal, drvo, staklo, kamen, tula i beton, koi gi
odbira zavisno od klimatskite uslovi i potrebata od za{teda na energija. Zemaj}i gi
Sl.744. Glen Markut. Frederik haus, Xamberu,
Nov Ju`en Vels (1981-82)
Sl.746. Glen Markut. Magni haus, Pedington,
Sidnej (1986-90)
predvid: svetlinata, veterot, sonceto, mese~inata i vodata, toj razmisluva na koj na~in
ku}ata }e „raboti“ i kako }e odgovori na svojata okolina.
Glen Markut smeta deka klu~na rabota
vo negovite objekti e sloevitosta i promenlivosta, odnosno baraweto na~in kako tie da
se prisposobat na razli~nite godi{ni vremiwa, razmisluvaj}i istovremeno za kontekstot i za pejza`ot. Negovite objekti so: ednostavnosta na planovite, izgledot, zbunuva~kite zenitalni svetla i prozorcite so `aluzini, nalikuvaat na tradicionalnite avstraliski verandi.
Navedenite karakteristiki vo tvore{tvoto na Glen Markut mo`e da se vidat kaj
site negovi objekti, bez razlika na nivnata
namena. Taka na primer: Bol-Istavej haus vo
Glenori kaj Sidnej (1980-83), Frederik haus
vo Xamberu (1981-82) i Muzejot na lokalnata
istorija so turisti~ko biro (prva faza) vo
Kempsi, gi imaat slednite zaedni~ki karak-
Sl.745. Glen Markut. Magni haus binxi binxi, Saut Kost, Nov Ju`en Vels (1982-84)
Sl.747. Glen Markut. Dan haus, Mosmen,
Sidnej (1988-91). Izgled i atrium
teristiki: site se smesteni vo {umskite predeli na Nov Ju`en Vels, site imaat ednostavni izdol`eni volumeni so vozdu{en sloj
me|u objektot i terenot, kako i polukru`ni
pokrivi napraveni od branoviden lim.
Kaj Magni haus binxi binxi vo Saut
Kost, Nov Ju`en Vels (1982-84) ve}e e zabele`liva ne{to posovr{ena tehnolo{ka izrabotka. Ovde povtorno se upotrebeni lesni elementi od rebrest lim, koi so pokrivnata povr{ina formiraat silueta na ptica, pod ~ii
krila se osvetluva vnatre{nosta na objektot.
Niz `aluzinite na golemite prozorci se
pru`aat prekrasni vizuri kon morskiot breg.
Za razlika od prethodnata, vtorata Magni haus vo Pedington, Sidnej (1986-90) e smestena vo {umski predel i ima parter zbogaten
so vodena povr{ina. So crvenata boja na yidovite i golemite natstre{nici od ve{ta~ki materijal (lim i platno), taa donekade
potsetuva na holandskiot neoplasticizam.
Takviot avtorski rakopis u{te pove}e e izrazen kaj Dan haus vo Mosmen, Sidnej (198891), kon {to pridonesuvaat ednostavnite kubusi so `ivopisna `olta i sina boja.
217
Sl.748. Glen Markut.
Gostinskoto studio na
Markut, Kempsi, Nov
Ju`en Vels (1992).
Izgled i vnatre{nost
Koncepcijata na gostinskoto studio na
Markut vo Kempsi, Nov Ju`en Vels (1992),
celosno potsetuva na veranda smestena vo
senkata na visokite drvja, pri {to nalikuva
na provizorium, no kade {to sekoj element
ima svoja logi~na polo`ba, soglasno so negovata funkcija. Takvata koncepcija nao|a
metalen ekvivalent vo Simpson-Li haus, Maunt Vilson, Nov Ju`en Vels (1989-94), vo koja
Sl.749. Glen Markut. Simpson Li haus,
Maunt Vilson, Nov Ju`en Vels (1989-94)
kako dodaten element e upotrebena i vodenata povr{ina. I kaj dvata objekti, golemata strea nad tremot se kreva nagore
za da go zafati veterot, so {to se podobruva ventilacijata.
Marika-Alderton haus vo Jirkala
Komuniti, Severna Teritorija (1991-94),
osven {to e izdvoena od terenot so vozdu{en sloj, taa ima sli~en izolacionen
sloj i pod limeniot pokriv. Osven golemi
strei, na nadol`nata fasada se pojavuvaat brisolei za strani~na za{tita od son~evite zraci, a bo~nite yidovi imaat otklopni drveni paneli so `aluzini.
Obrazovniot centar Artur i Ivon
Bojd vo Riversdejl, Nov Ju`en Vels
(1996-99), e me|u retkite dela na Glen
Markut so pogolema povr{ina i so viso~ina od P+1 nivo. Negovata `ivopisna
prostorna struktura proizleguva od kombinacijata na golemite brisolei i od majstorskiot spoj na: natur-beton, limen
pokriv i drveni prozorci so `aluzini.
Navedenite uspesi pridonesuvaat
Glen Markut vo 2002 godina da ja dobie
nagradata za `ivotno delo Pritzker, koja
vo oblasta na arhitekturata pretstavuva
ekvivalent na Nobelovata nagrada.*72
*
Mo`e da se ka`e deka avstraliskata
arhitektonska scena vo poslednata decenija na HH vek e zafatena so kontroverzni tendencii, koi se manifestiraat niz
raznovidni vidovi na objekti. Pri nivnoto sozdavawe mnozinstvoto arhitekti
se potpira vrz teorijata na ^arls Xenks za
postmodernizmot i saka da ima svoja prepoznatliva kreativnost i profesionalen priod
osloboden od sekakva klasifikacija. Arhitektite ~esto pati proklamiraat deka nivnite objekti „nemaat stil“, no sepak tie
pretstavuvaat odraz na arhitektonskata misla i okolnostite pod koi se sozdadeni.
Avstraliskata arhitektura po~esto gi
odrazuva individualnite arhitektonski izrazi i socijalnite uslovi, otkolku poetskiot ideal za duhot na mestoto. Poradi toa,
sli~ni arhitektonski koncepcii uspe{no se
realizirani na razli~ni mesta vo razli~no
podnebje i toa od arhitekti koi me|usebno
ne se poznavaat. Sli~no kako Evropa i Amerika, Avstralija e zafatena od postmodernite tendencii vo vid na edna istoriska retrospektiva, koja na nov tehnolo{ki na~in gi
reinterpretira delata na modernata od 20tite godini na HH vek, pa duri i na onie od
Andrea Paladio.
Najgolemite objekti vo Avstralija re~isi redovno se proektirani od multidisciplinarni timovi rakovodeni od proektmenaxeri, koi se ve{ti vo planiraweto na rokovite i buxetot. Te`i{teto na graditelstvoto se premestuva od administrativnite
oblakoderi kon stanbenite zgradi, pri {to
zna~ajna uloga vo donesuvaweto na odlukite
zapo~nuvaat da igraat dr`avnata uprava i lokalnata samouprava.
Vo novosozdadenata javna pobaruva~ka za
dobri proekti zapo~nuva teoriska rasprava
za definiraweto na poimot dobar proekt.
Toga{ Kralskiot institut na avstraliskite
arhitekti zapo~nuva da dodeluva godi{ni
nagradi za najdobrite realizacii vo raznovidnata arhitektonska produkcija. Instititutot na organite na vlasta im prepora~uva
klu~nite proekti da im gi doveruva na najtalentiranite i doka`ani arhitekti. No i
pokraj toa, se slu~uva nekoi od najpoznatite
arhitekti, kako na primer Hari Zajdler i
Glen Markut da ne dobijat nitu edna pora~ka
za sportskite objekti nameneti za odr`uvawe na olimpijadata vo Sidnej 2000 godina.
Sl.750. Glen Markut. Marika Alderton haus, Jirkala Komuniti, Severna Terotirija (1991-94). Izgled i vnatre{nost
218
Sl.751. Glen Markut. Obrazovniot centar Artur i
Ivon Bojd, Riversdejl, Nov Ju`en Vels (1996-99)
Sl.751b. NeoMetro. Stanbenata
zgrada Nido, Melburn (1994)
Od krajot na 70-tite godini vo arhitekturata na Nov Ju`en Vels so glaven grad Sidnej, dominira arhitektonskiot izraz na Glen
Markut, {to se prepoznava spored metalniot
skelet, lesno podeleniot izdol`en „univerzalen“ prostor i „lebde~kite“ krovovi. Takviot arhitektonski izraz go prifa}aat ~etiri generacii sidnejski arhitekti, zapo~nuvaj}i od Filip Koks, preku Aleks Popov
do Piter Sta~bari. Ostanatite sidnejski arhitekti go pretpo~itaat pravoagolniot minimalizam na Ludvig Mis van der Roe ili pak
se naglaseno sovremeni.
Raznovidnosta e prisutna i vo arhitektonskata praksa na Melburn, kade pri proektiraweto naglaseno se upotrebuvaat kom-
pjuterskite tehniki i kompleksnite nau~ni
teorii. Vo 90-tite godini „arhitektonskata
kultura“ vo Melburn e pod silno vlijanie na
akademikot od Ju`na Afrika Leon van Skajk
Skajk,
dekan na Fakultetot za izgradena okolina.
Toj go transformira nastavniot plan i sozdava „dinami~no natprevaruva~ka, kreativno
progresivna, teoriski zgusnata i glamurozna“ {kola za arhitektura i dizajn. Toa rezultira so obrazovanie na kadri koi go menuvaat
likot na gradot, kako i sozdavawe na novi urneci.
Napredokot i zrelosta na avstraliskata
arhitektura se potvrduva i so afirmacijata
na avstraliskite arhitekti {irum svetot.
Taka na primer: Piter Vilson vo sorabotka
so Julija Bols postignuva uspesi vo Germanija, dodeka drugi arhitekti svojata arhitektonska teorija i praktika gi plasiraat vo:
Singapur, Los Anxeles, Rim, Boston itn.
Spored dobrite poznava~i na avstraliskata arhitektura, vo poslednata decenija na
HH vek, taa gi sodr`i slednite osnovni
oblikovni tendencii: slobodna geometrizacija, stap~esti strukturi, kubisti~ka apstrakcija, romanti~na strogost i arhitektura sostavena od fragmenti, sloevi i kola`i.
Naj~esto se realiziraat slednite arhitektonski programi: javni i komercijalni objekti, objekti za koristewe na slobodnoto
vreme, revitalizacija na nasledstvoto i sekako objekti za domuvawe koi se najzastapeni.*73
*71 Poop{irno vo: Arhitektura XIX - na~ala HH vv.,
VIA, tom 10, str.545-562
Arhitektura kapitalisti~eskih stran HH v., VIA,
tom11, str.817-831
Harry Seidler. Houses, Buildings and Projects, 1955/63
L’Architecture d’aujourd’hui, No 285/1993, str.55-120
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1646-1668
Taylor, Jennifer. Australian Architecture since 1960
*72 Poop{irno vo Glenn Murcutt. The Pritzker Architecture
Prize, 2002
*73 Poop{irno vo Jackson, Davina; Johanson, Chris.
Sl.751a. Aleks Popov. Ku}ata vo Midol Kouv, Nov Ju`en Vels (1997)
Australian Architecture Now. Thames & Hudson,
London, 2000.
219
Sl.764. Berus i Altug ^ini~i. Xamijata
na Parlamentot, Ankara (1985)
Sl.762. Sedat Eldam. Centarot za socijalno
osiguruvawe, Istanbul (1963-70)
SEDAT ELDAM (1908-87) e najvlijatelniot moderen arhitekt vo Turcija, koj osobeno se interesira za regionalnata stanbena
arhitektura. Toa pridonesuva za sozdavawe
na negov prepoznatliv stil, kako i za sozdavawe na Vtoroto nacionalno arhitektonsko
dvi`ewe. Negovata arhitektura od armiranobetonski skelet pretstavuva moderna interpretacija na tradicionalnata ku}a so:
naklonet krov, cvrsta osnova i lesna modularna drvena konstrukcija.
Interesot za kreativna upotreba na istorijata i tradicijata, Sedat Eldam go poka`uva u{te vo prvata polovina na 40-tite
godini, podigaj}i gi: Fakultetot za priorodni nauki na Univerzitetot vo Ankara (1945)
i Fakultetot za umetnost i literatura na
Univerzitetot vo Istanbul (1944). Najsoodveten primer za integracija na regionalniot pristap so modernite principi pretstavuva Centarot za socijalno osiguruvawe vo
Istanbul (1963-70). Negoviot oblik ima ritam sozdaden od vertikalni brisolei, konzoli i strei, poradi {to asocira na minatoto.
Sl.763. SOM, G. Ban{aft i S. Eldam.
Hotelot Hilton, Istanbul (1952-55)
224
Sl.765. ^engiz Bekta{. Zdru`enieto za turski
jazik, Ankara (1972-78). Izgled i atrium
Prethodno, Sedat Eldam u~estvuva
vo proektiraweto na hotelot Hilton
(1952-55, vo sorabotka so grupata SOM i
Gordon Ban{aft), koj so izdol`eniot
pravoagolen kubus pretstavuva prepoznatliva urbana poenta vo noviot del na
Istanbul.
Timot Beruz (1932-) i Altug ^ini~i
(1935-) sozdava golem broj vlijatelni dela, koi ponekoga{ nalikuvaat na kola`
od pozajmeni formi i idei od arhitekturata na Japonija i SAD, a koi se inspirirani od regionalnata anadolska arhitektura. Najpoznati dela na ovoj tim se:
Kampusot na Univerzitetot na Sredniot
Istok (1964-68), naselbata za ~lenovi na
Parlamentot (1982) i xamijata na Parlamentot (1985), site vo Ankara.
Me|u drugite zna~ajni turski arhitekti spa|aat: Mehmed Kanuralp, ^engiz
Bekta{ i timot Dogan Tekeli - Sami [i{a. ^engiz Bekta{ (1934-) kaj soliterskiot objekt na Zdru`enieto za turski
jazik vo Ankara (1972-78) pravi atriumsko re{enie, koe e inspirirano od tradicionalnite re{enija na ku}ite od centralna Anadolija. Kaj fabrikata za avtomobilski gumi Lasa vo Iznit (1977), Tekeli i [i{a poka`uvaat eden nov tip na gradewe, koj zapo~nuva
da preovladuva vo moderniot proektantski
pristap na turskite arhitekti.
Sl.766. Tekeli i [i{a. Fabrikata za
avtomobilski gumi Lasa, Iznit (1977)
SREDEN ISTOK
Sl.768. Turgut Kansever. Turisti~kata
naselba Demir, Bodrum (1987).
Osnovi na edna vila i panorama
Sl.767. Turgut Kansever. Ku}ata
Erte|un, Bodrum (1973)
TURGUT KANSEVER (1926-) ima sli~en
pristap kako Sedat Eldam, no negovite mnogubrojni dela imaat pogolemo filozofsko i
intelektualno obrazlo`enie. So cel da go
izrazi kontinuitetot so minatoto, toj gi povrzuva funkciite i materijalite so kontekstot, a arhitektonskite sloevi so istorijata.
Poradi toa, negovite dela se ~estopati komentirani vo nau~nite raspravi za regionalizmot.
Kansever e edinstveniot arhitekt koj
tripati ja ima osvoeno presti`nata nagrada
za arhitektura Aga Kan. Negovata arhitektura pravi eho na svojata okolina, bez da go
imitira minatoto. So rasporedot na volumenite i so upotrebenite materijali i detali,
toj sozdava edna nova arhitektura, zasnovana
vrz arhitektonski „re~nik“, taka {to samata
pretstavuva eden vid „govor“.
Ku}ata Erte|un vo Bodrum (1973) e remodelirana i dogradena so simetri~no povtoruvawe na beliot volumen, taka {to nalikuva na tradicionalnite stanbeni ansambli,
sostaveni od haremlak i selamlak, koi se pridru`eni so drugi sodr`ini.
Turisti~kata naselba Demir kaj Bodrum
(1987) e sozdadena spored slednite jasni kriteriumi: da ne se naru{i pejza`ot, da bide
evtina i brzo da se izgradi. Trgnuvaj}i od tie
uslovi, Kansever na povr{ina od 50 ha smestuva 35 vili, izgradeni spored devet varijantni re{enija. Nivnite kubusi od P+1 nivo
imaat volumeni bliski do lokalnata tradicionalna arhitektura, a se izgradeni od fugiran kamen so vidliva betonska konstrukcija, dodeka vo vnatre{nosta preovladuva
drvoto.
Mo`en zaklu~ok za vkupnata arhitektonska produkcija vo Turcija e deka taa se karakterizira kako moderna, koja e povremeno
povrzana so narodnoto tvore{tvo. Toa proizleguva od istorijata na zemjata i golemiot
broj profesionalci, kako i od dolgata tradicija na arhitektonskoto obrazovanie vo
Turcija.*75
***
Sl.769. Hasan Fati. Likovna pretstava na
vila kaj Fajoum, Egipet (50-tite)
Egipet zafa}a samo mal del od Azija, no
so „izvozot“ na arhitektura i arhitekti toj
vr{i golemo vlijanie vo razvojot na arhitekturata na Sredniot Istok. Vo toj pogled, deloto na verojatno najpoznatiot arhitekt na
islamskiot svet, Hasan Fati (1900-89), ima
golem broj sledbenici vo Azija i po{iroko.
Do`ivotniot napor na Fati za promocija na
edna izvorna, domorodna arhitektura, prisposobena na toplata i suva klima, pretstavuva kontrate`a na internacionalniot stil.
Poezijata na formite, na lakovite i kupolite, {to ja pravi Hasan Fati, e mnogupati
povtoruvana od pomladite. Taka na primer,
egipetskiot arhitekt Abdel Vahed-El-Vakil
(1943-) toa go pravi kaj palatite i xamiite
vo Xeda, Saudiska Arabija i vo ramkite na
negoviot „Razvoen seminar“ vo Luristan,
Iran. Na sli~en na~in nastapuva i najpoznatiot jordanski arhitekt Rasem Badran i mnogu drugi na Sredniot Istok.
Ira~kite arhitekti Mohamed Makija
(1914-) i Rifat ^adirxi (1926-) isto taka gi
formuliraat ideite za arapski karakter na
arhitekturata, davaj}i im na modernite objekti identitet, koj e po~ituvan vo arapskiot
svet. Vo nivnoto oblikuvawe tie upotrebuvaat betonski lakovi, koi go odbele`uvaat
arhitektonskiot izraz na zemjite pokraj
Persiskiot Zaliv i Saudiska Arabija.
Sl.770. Abdel Vahed-El-Vakil. Xamijata
Al Sulejman, Xeda, Saudiska Arabija (1979)
Sl.771. Mohamed
Makija. Bankata
Rafidain, Kufa,
Irak (1968)
225
Sl.772. Rifat ^adirxi. Likovna pretstava
za sovremena regionalna arhitektura,
Poneseni od naftenoto bogatstvo i od
`elbata za brza modernizacija, zemjite pokraj Zalivot zapo~nuvaat so nekriti~ki uvoz
na ekskluzivna arhitektura, koja e nesoodvetna za nivnoto klimatsko i kulturno podnebje.
Zatoa, duri na po~etokot na 80-tite godini
tie zapo~nuvaat da vodat smetka za lokalnite
klimatski i socijalni karakteristiki.
Vo Iran, koj vo 60-tite godini se pretstavuva kako napredna dr`ava, se podigaat golem
broj novi objekti. Golemite firmi, kako Farman Farmijan, dominiraat na grade`niot pazar i vr{at golemo vlijanie vrz pomladite nadareni arhitekti, kako {to se Ardalan i Diba, koi se imaat {koluvano vo SAD.
Nadar Ardalan svojata moderna arhitektura ja smiruva so interesot za geometrijata
i za misti~nite islamski tradicii. Kamran
Diba (1937-), koj isto taka e zadoen so modernoto dvi`ewe, raboti re~isi edinstveno javni objekti i se koncentrira na kolektivnite
stanbeni zgradi. Talentot na ovie dvajca
afirmirani arhitekti se spojuva pri sozdavaweto na Muzejot na sovremenata umetnost
vo Teheran, Iran (1967-76), kade {to na ume{en na~in ja koristat lokacijata i sozdavaat
slo`ena interakcija me|u vnatre{niot i
nadvore{niot prostor. Preku modernata interpretacija na regionalnite polucilindri~ni formi, tie sozdavaat funkcionalno
natsvetlo vo izlo`beniot prostor. Ekspresionisti~kite formi se sozdadeni so yidovi
od fugiran kamen i od natur-beton. Po is-
Sl.773. N. Ardalan, K. Diba i Xon Mejxor. Muzejot na
sovremenata umetnost, Teheran, Iran (1967-76)
226
Sl.774. Vedat Dalokaj. Nacionalnata
xamija, Islamabad, Pakistan (1966-86)
lamskata revolucija (1979), ovie dvajca nadareni arhitekti rabotat nadvor od Iran.
Turskiot arhitekt Vedat Dalokaj (192791), po dolgo nastojuvawe uspeva da ja izgradi
Nacionalnata xamija , ili Xamijata na
kralot Fejsal vo Islamabad (1966-86). Nejzinata arhitektura pravi impresivna pretstava za Pakistan kako islamska republika.
Objektot ima oblik na tradicionalen {ator
i viti minariwa vo vid na molivi, a so svojata visokotehni~ka arhitektura toj e re{itelno moderen.
RASEM BADRAN (1941-) od Jordan,
spa|a me|u najzna~ajnite arhitekti na arapskata arhitektura vo poslednite decenii na
HH vek. Toj studira vo Germanija i tamu raboti do svoeto vra}awe vo Aman (1973). Vo
1976 godina toj ja osnova firmata SBA, koja
pobeduvaj}i na golem broj konkursi i plasira
proekti niz celiot Sreden Istok, vo [panija i vo Malezija. Badran ima plodno i raznovidno tvore{tvo, od ku}i i naselbi, preku
univerziteti do op{irni institucionalni
objekti. Za da gi izrazi svoite idei, namesto
zborovi toj koristi vonredni skici i maketi,
upotrebuvaj}i intuitiven, namesto intelektualen pristap.
Badran bara na~in za razvoj na edna ,,islamska arhitektura“ so sovremen arapski
re~nik, {to e vidlivo vo negoviot domoroden
,,pustinski“ izraz i vo negovite vrski so istoriskite modeli. Paralelno na toa, preku
proektite toj go integrira noviot tehnolo{ki razvoj. Na sli~en na~in Badran nastapuva
pri sozdavaweto novi urbani formi vo kontinuitet so strukturata na islamskite gradovi.
Obnovata na kvartot Kasr Al-Hokm vo
Rijad, Saudiska Arabija (1979-92), so Palatata na pravdata, se odviva niz tri fazi, pri
{to prvite dve se ve}e realizirani. Prvata
faza opfa}a objekti na dr`avnata uprava, dodeka vtorata sodr`i: nekolku komercijalni
centri, edna golema xamija i Palata na prav-
Sl.775. Rasem Badran.
Palatata na pravdata,
Rijad, Saudiska Arabija
(1979-92). Osnova i izgled
Sl.775a. Rasem Badran. Palatata na pravdata, Rijad,
Saudiska Arabija (1979-92). Izgled na eden vlez
Sl.776. Rasem Badran. Stanbeniot ansambl, Sana,
Jemen. Pobedni~kiot konkursen proekt (1991)
data. Pri nivnata gradba, Badran go koristi
lokalniot arhitektonski izraz, interpretiran vo beton oblo`en so `olt kamen. Ju`niot
del na ovoj kvart, so svoite {est nivoa, so
debelite yidovi i so prostranite kuli, nalikuva na tvrdina. Severniot del na kvartot
e orientiran kon gradinite i ima dramati~na fasada so mal broj otvori. Ovoj kompleksen sostav od objekti pretstavuva najuverlivo i najavtoritativno delo na Rasem Badran.
VEEAN e grade`na firma od Saudiska
Arabija, ~ie ime na arapski zna~i totalna
(celosna) okolina, a nejzini sopstvenici se
arhitektite Abdul Rahman Husaini i Ali
[uajbi (1950-), koi se podednakvo odgovorni
za site proekti. Po osnovaweto, ovaa firma
uspeva da napravi golem broj su{testveno
moderni proekti za potrebite na vladini i
nevladini institucii. Ovaa arhitektonska
grupa posebno vnimanie mu posvetuva na
pejza`noto ureduvawe vo zemjata, koja nema
re~isi nikakva tradicija vo taa oblast.
Poznavaweto na sopstvenata zemja i nejzinata kultura, Husaini i [uajbi gi povlekuva da go modificiraat svojot pristap, vodej}i smetka za lokalnite uslovi. Od realizacija do realizacija, nivnite proekti i detali stanuvaat sî posofisticirani. Osvojuvaj}i golem broj regionalni i me|unarodni
nagradi, ovaa grupa sî pove}e dobiva uloga
na promotor na arapskata i aziskata arhitektonska kultura.
Dimplomatskiot kvart vo Rijad (198196) pretstavuva golem urban prostor, koj postepeno se kompletira. Vo sredi{teto na
prostorot, nare~eno Al-Kindi, se smesteni:
xamijata Petok, administrativni i trgovski
objekti, servisi za rekreacija i parkinzi;
koi zaedno zafa}aat 26.000 m2, ili dvojno pove}e od zafateniot teren. Objektite, koi
formiraat kontinuiran ansambl okolu
plo{tadot Al-Kindi, se prisposobeni kon
toplata i suva klima, a so toa i kon lokalniot arhitektonski izraz, pri {to vo izgradbata e upotrebena i moderna tehnologija.
Ovaa realizacija, koja vo 1989 godina ja dobiva nagradata Aga Kan, ima golem pridones
za razvojot na arhitekturata vo ovoj region.*76
Sl.777. BEEAH.
Diplomatskiot kvart,
Rijad, Saudiska
Arabija (1981-96).
Aksonometrija, izgled
i atrium na
administrativniot
objekt
227
INDOPAKISTANSKI
POTKONTINENT
Vo 70-tite godini vo Indopakistanskiot
potkontinent modernoto arhitektonsko dvi`ewe ima evidentno dlaboko vlijanie, koe e
pristignato preku objektite {to tamu gi gradat: Le Korbizje
Korbizje, Maksvel Fraj i Luis Kan
Kan.
Mnozinstvoto arhitekti, koi rabotat na potkontinentot vo vremeto koga toj steknuva nezavisnost (1947), se {koluvani vo Evropa, a
samo nekolkumina od niv vo SAD. Taka na
primer, doajenot na indiskata arhitektura,
A~jut Kanvinde, prestojuva na Harvard vo
vremeto na Valter Gropius.
Sl.778. Habib Rahman. Izlo`benata
zgrada na Rabindra Bhavan, Delhi (1959-61 )
Habib Rahman (1916-) e eden od najplodnite indiski arhitekti, koj u{te vo sredinata na XX vek gradi raznovidni objekti niz
celata dr`ava. Negoviot 14-katen Nov sekretarijat (1945-54), so moderniot izraz e me|u prvite visoki objekti vo Kalkuta. Izlo`benata zgrada na Rabindra Bhavan vo Delhi
(1959-61) toj ja podiga vrz razgraneta petagolna osnova, koja ja sledi krivinata na soobra}ajniot krug. Prozorskite otvori na objektot se pokrieni so „domorodni“ tranzeni, koi
propu{taat difuzno svetlo vo izlo`beniot
prostor.
A~jut Kanvinde (1916-) na majstorski na~in go interpretira Korbizjeviot neobrutalizam, vnesuvaj}i naglaseno estetsko ras~lenuvawe na kompozicijata. Negoviot Indiski
institut za tehnologija vo Kanpur (1959-60),
vo vertikalnoto ras~lenuvawe ume{no gi koristi natur-betonot i tulata. Od druga strana, fabrikata za prerabotka na mleko vo Guxerat (1971-74) ima terasesta armiranobetonska struktura so tesni vertikalni „kutii“, koi za ovaa funkcija ne se sosema soodvetni.
Objektite {to gi podiga Korbizje vo
^andigar (1952-56), glavniot grad na Penxap,
vr{at golemo vlijanie vrz indiskite arhitekti, me|u koi najpoznati se: Balkri{na Do{i (koj gi dovr{uva proektite na Le Korbizje vo Ahmedabad), Hasmut Patel, ^arls
Korea i drugi.
Po izrabotkata na proektite za Indiskiot institut za menaxment vo Ahmedabad
(1963-74), Luis Kan raboti vo Daka (toga{ vo
Isto~en Pakistan, denes glaven grad na Banglade{). Tamu go podiga ansamblot Kapitol
(1962-84), kako urnek za regionalnata arhitektura, koja do sovr{enstvo ja doveduva doma{niot arhitekt Mazharul Islam
Islam.
Kon krajot na 60-tite godini, nekoi od
arhitektite, kako Rax Reval i Utam Xejn
(1934-), zapo~nuvaat da baraat inspiracija od
tradicionalnata indiska arhitektura. Od
druga strana, Mehdi Ali Mirza kako urnek
gi zema preriskite ku}i na Frenk Lojd Rajt,
za da go razvie svojot regionalen izraz na objektite vo oblasta Sind. Sepak, modernisti~kite i brutalisti~kite tendencii prodol`uvaat i vo 70-tite godini, za {to svedo~at
slednite objekti:
- postojanata izlo`ba na objekti vo Delhi (1971-74) od Rax Reval,
- kulata Kan~anxunga vo Bombaj (197583) od ^arls Korea i Pravina Mehta, i
- ku}ata vo Kara~i (1979) od arhitektot
Habib Fida Ali.
Kaliforniskiot arhitekt Xozef Alen
Stejn raboti vo Indija okolu 50 godini, pri
{to realizira nekolku prefineti objekti,
kako {to se: Me|unarodniot centar Indija
(1958-62), sedi{teto na Fordovata fondacija
(1966-68) i sedi{teto na UNICEF, site vo
Delhi. Site tie pretstavuvaat primer za prisposobuvawe na internacionalniot stil kon
prirodnite i kulturnite karakteristiki na
regionot, so pomo{ na dobro osmislenata integracija na: oblikot, pejza`ot i upotrebe-
Sl.780. Masharul
Islam. Nacionalnata
biblioteka, Daka,
Banglade{ (1976)
Sl.781. Habib Fida
Ali. Ku}ata vo
Kara~i (1979)
Sl.779. A~jut Kanvinde. Indiskiot institut za tehnologija, Kanpur (1959-60)
228
Sl.782. Xozef Alen Stejn. Me|unarodniot centar Indija, Delhi (1958-62)
Sl.785. ^arls
Korea. Ku}ata
Ramkri{na,
Ahmedabad
(1962-64)
kako {to se: kapelata Lojola i Auditoriumot vo Srikarajam kaj Trivandrum (1971), katedralata Sv. Pavle vo Tiruvela (1973-77) i
Centarot za studii i razvoj vo Trivandrum
(1975).
Sl.783. Pajet i sorabotnicite. Bolnicata
na univerzitetot Aga Kan, Kara~i (1972-85)
niot materijal. Kaj Me|unarodniot centar
Indija, so pomo{ na niskite yidovi se obezbeduva cirkulacija na vozduhot me|u dvorot
i nadvore{nosta.
Amerikanskata firma Pejet i sorabotnicite
nicite, pri sozdavaweto na bolnicata i medicinskoto u~ili{te vo univerzitetot Aga
Kan, Kara~i (1972-85), primenuva sli~en
pristap kako arhitektot Stejn. Avtorite baraat nov izraz na pustinskiot arhitektonski
re~nik od oblasta Sind, {to go kombiniraat
so starata islamska arhitektura i so standardite na zapadnite bolni~ki objekti. Seto
toa rezultira so regionalno vkoreneta arhitektura, kon {to pridonesuva i baraweto
na Aga Kan za „sozdavawe na sovremen arhitektonski izraz za konkretnoto kulturno
podnebje“.
Zabele`itelen isklu~ok od glavniot tek
na indiskata arhitektura pravi Lori Bejker
(1917-), koj raboti nad 30 godini vo ju`nite
oblasti na ovaa golema zemja. Soglasno so
u~eweto na Gandi, toj se anga`ira za sozdavawe na objekti po pristapni ceni, vo slu`ba
na op{testvoto. Na takov na~in, Bejker sozdava edna originalna arhitektura so yidovi
od tula, koi se razvivat glavno vrz kru`ni
formi. Realizaciite na Bejker se dvi`at od
mali individualni ku}i do golemi objekti,
Sl.784. Lori Bejker. Kapelata Lojola
vo Srikarajam, Trivandrum (1971)
^ARLS KOREA (1930-) e golem teoreti~ar i prakti~ar vo oblasta na arhitekturata i urbanizmot. Negovite realizacii se
sovr{eno prisposobeni na karakteristikite
na mestoto i klimata, pri {to e obrnato golemo vnimanie na dvi`eweto i igrata na
svetlosta. Imaj}i jasen socijalen stav, toj
sozdava higienski mali ku}i, nameneti za siroma{nite. Svoite stavovi za urbanizmot i
domuvaweto, Korea elokventno gi obrazlo`uva i bara da se konkretiziraat vo razvojot
na Nov Bombaj.
^arls Korea, kako i pogolemiot broj indiski arhitekti, vo svoeto rano tvore{tvo
se nao|a pod vlijanie na Le Korbizje, upotrebuvaj}i natur-beton, no nego toj go kombinira
so fasadna tula, so cel da najde re{enie poblisko do klimatskite karakteristiki na regionot. Takva e ku}ata Ramkri{na vo Ahmedabad (1962-64), koja e obikolena so `ivopisni gradini.
Spored idejata za izgradba na stanbena
zgrada-kula vo Bombaj (1959) ^arls Korea
go proektira stanbeniot blok vo Pune (1967),
koj sodr`i razli~ni stanovi na tri nivoa.
Stanovite me|usebno se preklopuvaat vo vid
na ~e{el, a sekoj stan ima mala gradina, koja
zazema dve nivoa vo ramkite na blokot.
Korea isto taka e poznat proektant na
hoteli, administrativni zgradi i kulturni
centri. Negoviot inventiven na~in za slikovito pretstavuvawe na glavnata ideja e osobeno naglasen vo poslednite realizacii.
Sklonosta na Korea kon dramatikata inspirirana od „univerzalnite kosmi~ki dijagrami“ na hindu-budizmot, e na konkreten na~in
interpretirana vo objektite so cel da ja izrazi „dlabokata struktura na tamo{nite kulturi“.
Ku}ite za siroma{ni vo Belapur, Nov
Bombaj (1986), imaat pove}enaso~en koncept,
i toa: mo`nost za pro{iruvawe, pristap do
javnata infrastruktura, u~estvo na `itelite
vo oblikuvaweto na prostorot, obrabotlivi
povr{ini za sozdavawe prihod, zaedni~ki otvoreni prostori itn.
Sl.786. ^arls Korea. Stanbeniot blok vo Pune
(1967). Presek niz blokot i tri osnovi na eden stan
Nacionalniot muzej na umetni~ki zanaeti vo Delhi (1975-91) sodr`i sekvenci od
prostorii i dvorovi, koi se me|usebno povrzani so pomali interni dvorovi. Golemata
postojana izlo`ba e smestena vo betonska
struktura, koja e modelirana spored dimenziite na selskite ku}i. Kompleksot ne korespondira so voobi~aenite idei za muzei,
bidej}i negovata koncepcija proizleguva od
socijalnite i umetni~kite preduslovi. Soglasno na `ivata indiska tradicija, vo ovoj
ansambl e smesteno malo umetni~ko selo, kade {to se prodavaat predmetite proizvedeni
na lice mesto.
Sl.787. ^arls Korea. Nacionalniot muzej
na umetni~kite zanaeti, Delhi (1975-91). Atriumot
229
Sl.796a. Balkri{na Do{i. Galerijata Gufa,
Ahmedabad (1993). Osnova i izgled
Islamskata Republika Pakistan
Pakistan,
po osamostojuvaweto (1947) e sostavena od dva
dela, Isto~en i Zapaden Pakistan, me|u koi
se nao|a Indija. Vo 1972 godina Isto~en Pakistan, koj e glavno naselen so Bengalci (koi
mnogu se razlikuvaat od muslimanite na Zapaden Pakistan), se proglasuva za Narodna
Republika Banglade{.
Vo periodot od 1951 do 1961 godina, vo
Pakistan se odviva golema graditelska ak-
Kaj Nacionalniot institut za tehnologija na modata vo Wu Delhi (1994), Do{i kombinira sloevi od urbani formi i fragmenti
od objekti, sozdavaj}i serii od gradbi okolu
eden vkopan dvor, organiziran vo vid na neformalen bazar. Takvoto slobodno redewe na
formite nalikuva na dekonstruktivizmot,
koj e ve}e prisuten vo zapadnoevropskata arhitektura.
Sl.797. Balkri{na Do{i. Nacionalniot institut
za tehnologija na modata, Wu Delhi (1994). Atrium
Sl.799. Arne
Jakobsen.
Parlamentot vo
Islamabad (1961-).
Osnova i presek
Sl.798. Osnovi i izgledi na edna stanbena
niza vo Islamabad (60-tite)
232
tivnost, taka {to se sozdadeni 109 novi gradovi, glavno vo Zapaden Pakistan. Me|u niv
najvidno mesto zazema novata prestolnina
Islamabad (1960), podignata spored planot
na Zdru`enieto Doksijades
Doksijades, ~ie ortogonalno re{enie e protkaeno so slobodni potezi
od zelenilo i vodeni povr{ini. Vo stanbenite zoni, so pomo{ na dvorovi e sozdadena
maksimalna izolacija me|u individualnite
zgradi, a brojot na kolektivnite stanbeni
zgradi e sveden na minimum.
Najgolem interes vo Islamabad privlekuva zgradata na Parlamentot (1961-), izgradena spored proektot na danskiot arhitekt Arne Jakobsen
Jakobsen. So simetri~noto re{enie, dvata dvora i so relativnata zatvorenost
kon nadvor, ovoj objekt se povrzuva so tradicijata na islamskiot istok. Od druga strana,
italijanskiot arhitekt Xo Ponti
Ponti, vo sorabotka so Fornareli i Roseli
Roseli, kaj Dr`avniot
sekretarijat vo Islamabad (1964-68) go koristi iskustvoto na Le Korbizje vo toj domen.
Negovata kompozicija se sostoi od dve grupi
so po ~etiri blokovi povrzani preku: terasesti gradini, vodeni kanali i fontani.
Sl.800. Xo Ponti, Fornareli i Roseli. Dr`avniot
sekretarijat, Islamabad (1964-68)
isto taka pretstavuva karakteristi~en primer za majstorskata upotreba na yidovi od tula, ras~leneti po pojasi i namesta za`iveani
so `ivopisni fajansovi plo~ki vo duhot na
tradicijata.
Penxap haus vo Islamabad (1991) e smestena vrz blago naklonetiot teren na `ivopisniot rid Margala i pretstavuva rezidencija za visokite funkcioneri, koi doa|aat
na poseta od Penxap. Osnovata na objektot
ima aksijalna simetrija, a raznovidnite objekti se smesteni okolu uredeni dvorovi. Arhitektonskiot izraz na objektot pretstavuva
moderna interpretacija na arhitekturata
Mugal od XVII vek.
Sl.801. Najar Ali
Dada. Umetni~kiot
centar Alhambra,
Lahore (1976-87).
Izgled i
vnatre{nost
NAJAR ALI DADA (1945-) e poznat
sovremen arhitekt na Pakistan, ~ii dela
glavno se nao|aat vo Lahore. Toj najprvin se
zanimava so slikarstvo, a potoa interesot go
naso~uva kon problemite na: obrazovanieto,
arhitekturata vo kontekst, istorijata i islamskata kultura. Ali Dada se `ali deka na
arhitekturata ñ nedostasuva jasna opredelena cel, konstatiraj}i deka taa treba da bide „prekrasen spoj na pragmati~noto i spiritualnoto“.
So besprekornite planovi, Ali Dada najprvin stanuva poznat po gradeweto ku}i za
bogati, za da stane slaven so objektite nameneti za op{testveni institucii i za kulturni potrebi. Vo podigaweto na objektite, toj
koristi tula i beton, vo ~ija moderna primena vnesuva novi interpretacii na lokalniot oblikoven jazik. Vo negovite najnovi dela prisutni se: vistinska gri`a za okolinata, upotreba na minimum energija i naglaseni
islamski i humani vrednosti.
Umetni~kiot centar Alhambra vo Lahore (1976-87), koj so svojata slo`ena sodr`ina
se realizira po fazi, vo sebe sodr`i: tri auditoriumi, izlo`bena galerija, u~ilnici,
biblioteka, studio za snimawe i kancelarii.
Spored monumentalnata nota vo oblikuvaweto, toj potsetuva na regionalna odbranbena
arhitektura od tula, a so ednostavnosta na
{estagolnite paviljoni predizvikuva voshit. Teatarot na otvoreno vo Lahore (1990)
XEFRI BOUA (1930-2003) od [ri Lanka (Cejlon), vo duhot na Lori Bejker sozdava
objekti so golema suptilnost i so vonredna
estetika. Tie se tolku cvrsto vkoreneti vo
narodnata tradicija, {to ponekoga{ ostavaat vpe~atok kako da se ve}e odamna sostaven
del na pejza`ot. Xefri Boua ima individualen tvore~ki pristap so rafiniran vkus, koj
odi raka pod raka so karakteristikite na:
podnebjeto, pejza`ot i starata kultura na
[ri Lanka. Blagodarenie na toa, toj se smeta
za eden od najdobrite svetski arhitekti vo
vtorata polovina na HH vek.
Bidej}i najprvin se zanimava so advokatura, toj zapo~nuva da proektira duri na
38-godi{na vozrast i stanuva poznat so negovite raznovidni objekti: u~ili{ta, hoteli,
privatni ku}i, objekti za visoko obrazovanie, pa i za Parlamentot. Negovoto ~uvstvo
za okolinata pridonesuva za vnimatelno sozdavawe na: prostorni sekvenci, perspektivi,
pejza`i i pateki; kako i za prefineta upotreba na materijalot i za tretmanot na detalite.
Ku}ata i studioto na Xefri Boua vo Kolombo (1963), so upotrebata na tradicionalni sostavi i materijali ja poka`uva negovata
povrzanost so regionalnite arhitektonski
sodr`ini, pri {to osnovnoto vnimanie mu e
posveteno na atriumskiot prostor, kade {to
tesniot zenitalen procep se ogleduva vo iz-
Sl.802. Najar Ali Dada. Penxap haus, Islamabad
(1991). Panorama i glavnoto foaje
Sl.803. Xefri Boua. Ku}ata i studioto
Boua, Kolombo (1963). Atrium
233
Sl.807. Minet De Silva. Auditoriumot vo Kulturniot
centar na umetni~koto zdru`enie, Kandijan (1984)
Sl.806. Xefri Boua.
Parlamentot vo
Kolombo (1983)
Sl.804. Xefri Boua. Paviljonot na glavniot sve{tenik
vo budisti~kiot hram na ezeroto Beira, Kolombo (1977)
dol`eniot bazen. Od druga strana, trite paviljoni na budisti~kiot hram, podignat na
ostrovot vo ezeroto Beira vo Kolombo (1977)
se napraveni od dobro obraboteno drvo so
tradicionalna profilacija i pokriv od polukru`na }eramida.
Fakultetite na umetnostite i naukite na
univerzitetot Ruhunu vo Matara (1980-86),
nameneti za 5.000 studenti, se rasporedeni
pokraj morskiot breg so prekrasni vizuri.
Ansamblot sodr`i serija objekti povrzani
so terasi, gradini i pokrieni pateki, taka
{to se formiraat prostori za: pauzi, sredbi
i razmisluvawe. Odmereno elegantnite objekti so razli~na viso~ina se vnimatelno
smesteni vo pejza`ot i formiraat prigodna
akademska atmosfera.
Hotelot Triton vo Ahungala (1982) se
nao|a na jugozapadniot breg na [ri Lanka i
so svoite 130 sobi e postaven po dol`inata
na morskiot breg. Xefri Boua vo planot integrira razigrani elementi, kako {to se: golemiot dekorativen bazen smesten nasproti
vlezniot trem, dvorot vo vid na bukvata „P“
i holot so pogled kon morskiot breg. Site
tie elementi sozdavaat „pejza` vo pejza`ot“,
{to gi stimulira vizuelnite percepcii.
Moderna arhitektura so regionalni varijacii, osven vo delata na Xefri Boua, mo`e da se sretne i vo delata na drugite arhitekti od [ri Lanka, kako {to se: Minet de
Silva
Silva, Anura Ratnavibu{ana i drugi. Takov
e, na primer, Auditoriumot vo Kulturniot
centar na umetni~koto zdru`enie, Kandijan
(1984) od Minet de Silva.*78
*74 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*75 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*76 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*77 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*78 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Sl.805. Xefri Boua. Fakultetot za fizika na univerzitetot Ruhunu, Matara (1980-86)
234
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
XIV. JUGOISTO^NA AZIJA
Zemjite na jugoisto~na Azija, osven Tajland, gi obedinuva zaedni~kiot indoneziskomalajski jazik so negovite varijanti. Ovoj region dolgo vreme se nao|a pod kulturno vlijanie na Indija, Kina i na Sredniot Istok;
kako i pod pritisok na zapadniot kolonijalizam. Kako rezultat na toa, vo oblasta na
arhitekturata se sozdava unikatna sinteza na
uvezenite i doma{nite elementi prisposobeni na tropskoto podnebje, {to e osobeno
karakteristi~no za sredinata na HH vek.
Vo vtorata polovina na vekot, multikulturnoto op{testvo na jugoisto~na Azija se
naru{uva od procesot na globalizacijata i
tehnologijata za klimatizacija, {to sozdava
homogenizirana arhitektura, koja sepak e
ne{to porazli~na od drugite regioni vo svetot. Na krajot na vekot, mal broj arhitekti
nastojuvaat da vospostavat ramnote`a me|u
modernizmot i tradicijata, koja ja izrazuva
lokalnata klima i kulturata na jugoisto~na
Azija.
Sl.808. Jo Ming Pei. OSVS-centarot,
Singapur (1976)
SINGAPUR
Po steknuvaweto nezavisnost (1957),
Singapur do`ivuva ekonomska i demografska
eksplozija, {to predizvikuva golemi problemi na urbanisti~ko i arhitektonsko nivo. Za
pokoordinirano re{avawe na ovie problemi, vo 1960 godina se formira Sovetot za naselbi i razvoj (HDB), so {to po~nuva sozdavawe na novi gradovi spored evropski modeli. Malata raspolo`liva grade`na povr{ina ja nalaga potrebata od podigawe stanbeni
oblakoderi spored zapadni re{enija. Poradi
zabrzaniot ekonomski razvoj, ve}e vo sredinata na 70-tite godini Singapur so Malezija
se vbrojuva me|u ~etirite „aziski tigri“
(pokraj Tajvan, Hong Kong i Ju`na Koreja).
Golemata ekonomska mo} na Singapur gi
privlekuva najpoznatite svetski arhitekti,
koi tamu podigaat kapitalni objekti, kako
{to se:
- Jo Ming Pei so OCBC – Centarot (1976)
i Refl Siti (1985),
Xon Portman so Paviljon internej{e-Xon
nel hotel (1983) i Marina skver (1985),
- Mo{e Safdi so stanbeniot oblakoder
Ardmor Kondomnium (1984),
- Pol Rudolf so proektot za stanbeniot
oblakoder Greinx Roud (1987),
- Kenzo Tange so OUB - Centarot (1986)
i stadionot Indor (1989), i drugi.
Paralelno so arhitektite dojdeni odnadvor, i doma{nite tvorci zapo~nuvaat da sozdavaat svoi prepoznatlivi dela. Taka na pri-
Sl.809. Mo{e Safdi. Stanbeniot oblakoder
Ardmor Kondomnium, Singapur (1984)
Sl.810. Teng Guan Bi. Stanbenata zgrada
Institju{nal hil, Singapur (1988)
mer, Teng Guan Bi vo Singapur ja podiga stanbenata zgrada Institju{nal hil (1988) vo vid
na `ivopisna kompozicija so naglasena vtorostepena plastika i bogat kolorit. Vo Singapur se sozdava prototipot na golemite trgovski ku}i, {to }e stanat poznati niz cela
Azija, kako {to se {oping-centrite Golden
majl (1972) i PiplÄs park (1973) od Vilijam
Lim i Taj Keng Sun.
Sl.811. Vilijam Lim i Taj Keng Sun. [opingcentarot Golden majl, Singapur (1972)
235
Sl.829. Ken Jang. Paviljonot Gutri, Selangor,
Kuala Lumpur (1995-98)
tehnolo{ka {ema stavena vo funkcija na
ekologijata, proizleguva edna ras~leneta arhitektura sozdadena so pre{lenovidni formi, pri {to sekoj pre{len vo ovoj objekt na
30 nivoa sodr`i privatna terasa.
Proektot za kulata Hite~nijaga vo Kuala Lumpur (1994) predviduva gradba od ~eli~en skelet so integrirani visokotehnolo{ki elementi i klimatski instalacii.
Paviljonot Gutri vo Selangor kaj Kuala
Lumpur (1995-98), pretstavuva ekspresionisti~ko ekstravagantno re{enie so pnevmatska
pokrivna konstrukcija, koja ima uloga na ~ador za sozdavawe senka nad zgradata. Nejzinite cvetni „liv~iwa“ se probieni so jarboli od re{etkasta metalna konstrukcija, koi
gi prifa}aat vertikalnite sili, a celiot
sistem e zacvrsten so sajli, koi se zakotveni
vo okolniot teren.*80
Sl.831. Glavniot administrativen objekt na
Indoneziskiot univerzitet, Depok, Xakarta (1986)
240
Sl.830. Henri Meklejn Point. Institutot za tehnologija, Bandung (1924)
INDONEZIJA
U{te za vreme na kolonijalnoto vladeewe vo Indonezija, holandskite arhitekti vo
20-tite godini zapo~nuvaat da baraat na~ini
za sovremena interpretacija na regionalnata
arhitektura. Henri Meklejn Point toga{ go
sozdava prviot od serijata zna~ajni objekti,
proizlezeni od prodlabo~enoto istra`uvawe na regionalnata tradicija, koja doveduva
do nov na~in za iskoristuvawe na izvornite
karakteristiki. Toa e Institutot za tehnologija vo Bandung (1924), ~ij drven skelet i
strmni krovovi mu pripa|aat na regionot. So
pomo{ na pove}eslojnite pokrivi i so tremovite vo prizemjeto, obezbedeno e zasileno
struewe na vozduhot. Arhitektot Point eksperimentira so vise~ki krovovi od drvo, {to
potoa go prodol`uva negoviot asistent Tomas Karsten
Karsten. Takvata arhitektura podocna go
inspirira germanskiot graditel Oto Fraj za
sozdavawe na t.n. {atoresti krovovi.
Za `al, navedenite eksperimenti vo Indonezija se napu{teni sî do po~etokot na 60tite godini, bidej}i tamo{nite tvorci nekriti~ki ja prezemaat aktuelnata zapadna
arhitektura. Toga{ na scena stapuva nova generacija arhitekti, koja se svrtuva kon vrednostite na regionot i nivnata majstorska transformacija, pred sî vo oblasta na hotelskougostitelskite objekti. Nabrzo so ova dvi`ewe se zafateni stanbenite objekti za semejstva
so visoki primawa, pa duri i administrativnite objekti. Karakteristi~en primer od toa
pole pretstavuva glavniot administrativen
objekt na Indoneziskiot univerzitet vo Depok kaj Xakarta (1986). Negoviot prostoren
sostav proizleguva od hramovite na ostrovot
Java, so kroven sistem na pagoda podelen na tri
sloja: glava, telo i stapalo.
Golemiot industriski razvoj potpomognat od izvozot na nafta i drugi surovini, vo
Indonezija predizvikuva zabrzan porast na
gradovite, vo koi kapitalnite objekti gi podigaat arhitekti od stranstvo. So isklu~ok
na nekolku firmi i poedinci, doma{nite arhitekti igraat sporedna uloga. Sepak, tie
postignuvaat zna~aen uspeh vo sozdavaweto
nov koncept na stanbenite zgradi, {to dobiva {iroko zna~ewe vo 80-tite godini, pred
sî poradi podobruvaweto na `ivotnite uslovi na gradskite siroma{ni `iteli.
ATELJETO 6 kon krajot na HH vek postignuva zna~ajni rezultati vo indoneziskata
arhitektura. Toa e sostaveno od {estmina arhitekti, sekoj so svoi sorabotnici, pri {to
sekoja ~lenka go zadr`uva zasebniot tvore~ki pristap i kontrolata vrz realizacijata
na svoite proekti. Nivnite najzna~ajni rezultati se vo oblasta na: kulturnite, obrazovnite i administrativnite objekti.
Adhi Moersid
Moersid, kako ~len na Atelje 6, se
posvetuva na interpretacijata na regionalnata arhitektura, so cel da „rekonstruira
serija komponenti so simboli~na sodr`ina“.
Sl.832. Adhi Moersid. Administrativniot
objekt na P+12, Xakarta (1991)
Sl.834. Adhi Moersid. Odmorali{teto
Karita bi~, Banten, zapadna Java (1993)
Toa e prisutno kaj pogolem broj negovi
objekti, iako kaj visokite delovni zgradi preovladuva internacionalniot stil.
Vo objektite nameneti za razli~ni institucii, moderniot izraz toj go stava
na prvo mesto.
Administrativniot objekt na P+12
nivoa vo Xakarta (1991) pretstavuva edna moderna arhitektura razli~na od drugite objekti na Atelje 6, koi obi~no
imaat formi bliski do tradicijata.
Adhi Moersid voveduva lokalni elementi za da sozdade hibridna arhitektura, {to pretstavuva odraz na `elbata da
se za~uva tradicijata vo edno op{testvo,
koe zabrzano se modernizira. Na takov
na~in, toj sozdava raznovidni objekti i
so eklekti~en izraz, so cel da odgovori
na formite i simbolite na arhitekturata od ostrovot Java.
Poznatiot tan~ar i koregoraf Sardono Kusomo pora~uva od Adhi Moersid
da napravi adaptacija i nadgradba na negovata ku}a smestena ju`no od Xakarta.
Vo sorabotka so sopstvenikot, arhitektot go preureduva prostorot okolu zadniot dvor i go nadgraduva objektot za da
smesti studio na katot. Prostoriite
rasporedeni okolu vnatre{nata gradina, so svojata forma sozdavaat vozdu{est
lesen otvoren prostor.
Odmorali{teto Karita bi~ vo Banten, zapadna Java (1993), e izgradeno vo
vid na golemo selo za odmor pokraj morskiot breg. Negovata arhitektura ima
mnogu zaedni~ki to~ki so drugite turisti~ki objekti vo jugoisto~na Azija. Toa
sodr`i eden centralen objekt so javen
prostor i sobi, edna serija mali ku}i~ki,
sportsko-rekreativni objekti i nekolku
me|usebno povrzani bazeni smesteni neposredno do pla`ata. Arhitektonskiot izraz e inspiriran od lokalniot stil, {to se
gleda od naklonetite krovovi pokrieni so
}eramida, niskite objekti i paviljonite
smesteni vo gradini so bujna vegetacija.*80
Sl.833. Adhi Moersid. Ku}ata Sardono.
Xakarta (1992). Izgled na atriumot i dnevna soba
TAJLAND
Tajland e edinstvenata zemja od jugoisto~na Azija koja nema potpadnato pod vlasta
na kolonizatorite od zapad. Sepak, vo po~etokot na HH vek, vo nejzinata arhitektura
se pojavuvaat nadvore{ni vlijanija, koi pridonesuvaat za sozdavawe na eden vid hibriden
stil. Nekoi primeri potvrduvaat deka politi~kata nezavisnost ne ja garantira kulturnata nezavisnost.
Arhitekturata vo Tajland po Vtorata
svetska vojna te{ko mo`e da se razlikuva od
onaa {to se sozdava vo novite nezavisni zemji
na regionot. Vode~kite majstori na modernata arhitektura od svetot vr{at vidlivi
vlijanija i vrz tajlandskata arhitektura. Toga{ zapo~nuvaat da se gradat objekti so betonski yidovi, so stolbovi i brisolei, taka
{to tie nalikuvaat na gradbite na Le Korbizje i na onie vo Kuala Lumpur.
SUMET XUMSAJ (1939-) vo poslednite
decenii na HH vek se pojavuva kako najvlijatelen arhitekt vo Tajland, koj spored prethodno opi{anite karakteristiki gi sozdava
objektite: U~ili{teto za slepi (1973) i Muzejot na naukata (1977), dvata vo Bangkok.
Svoite pogledi za arhitekturata, Xumsaj gi
objavuva vo vesnikot Nacija i gi iznesuva na
mnogubrojni predavawa. Od niv se gleda deka,
osven od Le Korbizje, toj se inspirira i od
Kolin Rou i Bakminster Fuler. Novite arhitektonski tvorbi i tehni~ki modeli toj gi
primenuva kaj objektite proektirani vo kontekst.
Vo tekot na 80-tite godini, naprednite
arhitektonski stavovi Xumsaj gi doveduva
do visokotehnolo{ka estetika, bliska do
teorijata na „robotskata arhitektura“. Pritoa, robotot toj ne go sfa}a kako ednostavna
ma{ina, tuku kako simbol koj se nao|a vo nerazdelna interakcija me|u ma{inata i ~ovekot. Toa na mnogu kontroverzen na~in e prisutno vo objektot na Aziskata banka, a e usovr{eno vo zgradata na vesnikot Nacija.
Sl.835. Sumet Xumsaj. Muzejot na
naukata, Bangkok (1977)
241
Sl.842. Tao Ho. Univerzalniot trgovski centar Ax, Suzou (1994). Maketa
So proektot za univerzalniot trgovski
centar Ax vo Suzou (1994), Tao Ho se navra}a
na klasi~nata kineska arhitektura. Prostornata struktura na ovoj kompleksen centar nalikuva na tradicionalno `iveali{te so nakloneti krovovi od }eramidi. Negovite trgovski, rekreativni i stanbeni sodr`ini se
smesteni na sedum nivoa, koi se superponirani na tradicionalen na~in. Centarot e
smesten vo ambient {to nalikuva na Venecija, no ovde toj e nastanat nekolku veka porano.
Kon krajot na HH vek, vo Hong Kong navleguvaat vlijanijata na t.n. ekolo{ki podobna arhitektura, koja e vo soglasnost so
klimatskite uslovi. Takov karakteristi~en
proekt pravi Antoni ÄNg za naselbata Ceung
Kvan O (1997), koja e koncipirana kako
„zelen grad na kuli“.
Na pragot na XXI vek, Teri Farel (1938-)
go sozdava za~uduva~kiot proekt za tramvajskata stanica Aper Pik, koja stanuva nov urban
orientir vo Hong Kong. So neobi~nata forma toj e postaven na visok podium i potsetuva
na tradicionalnata kineska arhitektura.
So otvoraweto na NR Kina kon svetot,
preku Hong Kong navleguvaat novi, hrabri,
pa duri i fantasti~ni koncepcii. Mnogumina svetski arhitekti nastojuvaat da se doka`at vo ogromnata zemja so golem potencijal.
Taka na primer, firmata SOM go proektira
oblakoderot @in Mao vo [angaj (1994-99),
koj ima 88 kata i 419 m viso~ina. Prvite 50
nivoa se nameneti za kancelarii, a hotelot
Grand hajat so svojot atrium gi zafa}a najgornite 30-ina nivoa.
Vo ^onking, glavniot grad na provincijata Se~uan, se planira da se izgradi administrativniot oblakoder na HLW International, vo koj bi bil smesten i golem hotel. Negovite 110 nivoa, zaedno so antenata, treba
da ja dostignat fantasti~nata viso~ina od
516 m. Takvata maksimalna iskoristenost na
lokacijata ja diktira korporacijata, koja
zemji{teto go zema pod zakup za slednite 50
godini. *83
Sl.843. Antoni Ä Ng. Naselbata Ceung
Kvan O, Hong Kong (1997). Maketa
Sl.845. SOM. @in Mao bilding,
[angaj (1994-99). Maketa
Sl.844. Teri Farel. Tramvajskata stanica
Aper Pik, Hong Kong. Maketa
244
Sl.846. SOM. Administrativniot oblakoder
HLW International, ^onking, Kina (1995). Maketa
[email protected] KOREJA
Vo prvata polovina na HH vek, vo Koreja
se slu~uvaat dramati~ni promeni na politi~ko i ekonomsko pole. Od 1910 do 1945 godina zemjata se nao|a pod japonska okupacija,
a od 1950 do 1953 godina vo nea se vodi edna
od najkrvavite vojni vo svetot. Kako rezultat
na sudirot me|u dve razli~ni ideologii, zemjata e podelena na dva dela. Dodeka Severna
Koreja, pod sovetsko vlijanie sozdava monumentalen arhitektonski stil, brzata rekonstrukcija na Ju`na Koreja vo 60-tite godini
se odviva pod silno vlijanie na evropskata i
amerikanskata arhitektura.
Vlijanijata na racionalizmot, funkcionalizmot i internacionalniot stil pridonesuvaat za sozdavawe na eden specifi~en arhitektonski izraz, koj mo`e da se nare~e
„stil na ednostavni formi“. So novi ednostavni objekti se vr{i zabrzana zamena na dotoga{nite niski gradbi od drvena konstrukcija i so pokrivi od }eramida. Zapadnite vlijanija mo`e da se vidat vo delata na najpoznatite doma{ni arhitekti, koi vo najgolem
del imaat studirano ili raboteno vo Evropa
ili SAD.
Kim Svu Xjun (1931-86), iako ima studirano vo Tokio, se nao|a pod vlijanie na Le
Korbizje za kogo raboti vo Pariz. Po vra}aweto vo Koreja (1952), toj otvora svoja firma
i vo 1960 godina ja dobiva golemata zada~a za
podigawe na zgradata na Nacionalnoto sobranie. Vedna{ potoa, toj prodol`uva so drugi
specifi~ni objekti, kako {to se Francuskata ambasada (1961) i Olimpiskiot stadion
(1977), dvata vo Seul.
Kako osnova~ na grupata Prostor, toj go
pokrenuva istoimenoto spisanie, preku koe ja
propagira novata korejska arhitektura. So
umetni~kiot kompleks Gumi vo Kumi (198390), voda~ot i ~lenovite na grupata Prostor
sozdavaat edno golemo delo od beton i ~eli~ni gredi so ekspresionisti~ki ras~leneti
volumeni, koi se oblo`eni so tula.
Kim ^ung-up (1922-88) isto taka ima raboteno za Le Korbizje za vreme od tri godini,
Sl.848. Co Kunjong. H-plus
bilding, Seul (1992)
a po vra}aweto vo Koreja proektira okolu
200 objekti. Pri krajot na karierata, toj se
svrtuva kon tradicijata i zanaet~istvoto,
koi gi koristi za tvore~ka inspiracija, {to
mo`e da se vidi kaj negovata Olimpiska porta vo Seul (1988).
Vtorata generacija moderni arhitekti
vo Ju`na Koreja se rodeni vo 40-tite godini,
taka {to nivnoto vlijanie vo doma{noto graditelstvo se gleda vo 80-tite godini na HH vek.
Me|u niv najpoznati se: Kim Von, Kim Sok~ol, Co Kunjong i Kju Sung Vu. Prifa}aweto
na Ju`na Koreja (1981) za doma}in na Zimskite olimpiski igri (1988) pretstavuva golem predizvik za doma{nite arhitekti, koi
se nafa}aat da gi realiziraat golemite proekti, kako {to se: Olimpiskoto selo i drugite pridru`ni objekti. Sepak, proektite za
brziot transporten sistem i za me|unarodniot aerodrom im se dovereni na stranski
firmi. Poradi toa, dobar del od doma{nite
arhitekti baraat rabota vo sosednite zemji,
a osobeno vo Kina.
Co Kunjong so svojata firma se javuva kako golem modernist vo arhitekturata na Ju`na Koreja. Taka na primer, negoviot deset-
katen H-plus bilding vo Seul (1992) e sostaven od vertikalni polni i stakleni kubusi,
za ~ie podigawe koristi armiranobetonska
i ~eli~na konstrukcija. Me|utoa, tretmanot
na tie formi, osobeno nivnata viso~ina otskoknuva od neposrednoto sosedstvo.
Kim Von
Von, kako zna~aen tvorec na grupata
Prostor, vo 1976 godina otvora sopstvena
firma, a ve}e slednata godina postignuva golem uspeh so pobedata na konkursot za Korejskiot izlo`ben centar. Negovite proekti
se vkoreneti vo modernoto dvi`ewe i pretstavuvaat zna~aen del na urbaniot pejza`. So
upotreba na tulata i so golemata gri`a za
detalite, Kim Von sozdava odmereni kompozicii, za razlika od brutalisti~kiot izraz
na objektite podignati od kamen i beton.
Kim Von so sorabotnicite steknuva slava so objektite nameneti za institucii, pobeduvaj}i na golem broj konkursi i dobivaj}i
pogolem broj nagradi. No, toj isto taka
uspe{no raboti urbanisti~ki planovi i e
viden ~len na razli~ni odbori i fondacii.
Toj e pred sî zagovornik na edna arhitektura,
koja treba da go izrazi moderniot korejski
identitet. So raznovidnite varijacii vo
ramkite na svojot prepoznatliv arhitektonski izraz, Kim Von sozdava pove}eslojni arhitektonski vrednosti.
Majstorskata upotreba na tulata, Kim
Von ja poka`uva kaj manastirot Sv. Pavle od
[artr vo Seul (1983), kade {to so golema
vnimatelnost gi sozdava la~nite formi i
kru`nite prozorski otvori. Od druga strana,
Sl.847. Kim Svu Xjun. Umetni~kiot
kompleks Gumi, Kumi (1983-90)
Sl.849. Kim Von. Manastirot
Sv. Pavle od [artr, Seul (1983). Fragment
Sl.850. Kim Von. Umetni~kata galerija Bing,
Seul (1985-90). Izgled i vnatre{nost
245
Sl.852. Kju Sung Vu. Ku}ata i studioto Kim,
Seul (1984-88). Vnatre{nost
Sl.853. Kju Sung Vu i Vilijams. Olimpiskoto selo,
Seul (1988). Pogled od vozduh i panorama so
golemata galerija vo centarot
Sl.851. Kim Von. @enskiot manastir na korejskite
ma~enici, Seul (1993). Izgled i vnatre{nost
veni da propu{taat {to pove}e svetlost i
vozduh. Za taa cel vo enterierot preovladuvaat ednostavnite formi so svetli boi na
malterot i na lamperiite.
Kju Sung Vu u~i arhitektura i raboti vo
Koreja i vo SAD, so {to go potvrduva kosmopolitskiot karakter na modernata, no toj
sekoga{ ostanuva na kriti~ka distanca od
nea. Negovata arhitektura poka`uva naglasena sovremena ~uvstvitelnost kako vo kon-
ceptot taka i vo detaqot. Svoite realizacii
Vu gi gleda kako idei vo dvi`ewe, koi ja preobrazuvaat izgradenata okolina. Toj se nao|a
vo postojan dijalog so investitorot, konsultantite i kolegite, so cel da gi razre{i grade`nite problemi i da iznajde arhitektonski jazik svojstven za konkretniot objekt.
Kju Sung Vu veruva deka specifi~nostite na mestoto sodr`at mo`nosti i ograni~uvawa, koi treba da dovedat do re{enija {to
se istovremeno poedine~ni i univerzalni.
Kako urbanist, toj nastojuva da gi pomiri
ekonomskite mo`nosti, funkcionalnite imperativi i socijalnite potrebi. Vu e isto
taka sposoben da razre{uva problemi od nivo
na mala ku}a, do golemi ansambli i javni objekti, pri {to postojano go potvrduva svojot
kvalitet.
Ku}ata i studioto Kim (1984-88) na Kju
Sung Vu sodr`i spoj na funkcii za `iveewe
i za rabota vo eden introverten prostor, koj
potsetuva na tradicionalnata korejska ku}a,
no samo spored svojata organizacija, a ne i
spored stilot. Studioto e celosno ispolneto
so prirodna svetlina, {to pridonesuva odmereniot i eleganten enterier da dojde do celosen izraz.
umetni~kata galerija Bing vo Seul (1985-90),
se istaknuva vo vid na moderna skulptura vo
zgusnatiot urban ambient. So izgled na
staklen kristal, ovoj objekt pretstavuva fokusna to~ka na nekolku uli~ni potezi. Negovata skeletna struktura e ,,oble~ena“ so
aluminiumski paneli, taka {to sozdava sovr{ena moderna ramka za modernata umetnost
{to ja prika`uva.
@enskiot manastir na korejskite ma~enici vo Seul (1993) e napraven so cel da se
kompletira i pro{iri eden postar objekt,
smesten vo urban prostor so golema gustina.
Petkatniot manastir opfa}a: kapela, dvor,
trpezarija, sobi i biblioteka. Toj e izgraden
od armiranobetonska konstrukcija so obloga
od fasadna tula i so pokriv od bakarni plo~ki. Ansamblot sodr`i pove}e otvoreni dvorovi, zaobikoleni so objekti koi se napra246
Sl.854. Kju Sung Vu. Muzejot Vanki, Seul (1988-93). Aksonometrija, izgled na ateljeto za konzervacija i vnatre{nost na izlo`beniot salon
Olimpiskoto selo vo Seul (1988), podignato za odr`uvawe na 24-tite Olimpiski igri sodr`i 5.540 stanbeni edinici i pridru`ni objekti. Za negovata izgradba, Vu zaedno
so Vilijams pobeduva na me|unaroden konkurs
(1985). Rabotej}i so golem broj sorabotnici
i so u~estvo na golem broj firmi, Vu uspeva
izgradbata da ja zavr{i za samo 18 meseci.
Urbanisti~kiot plan na naselbata ima
ednostavno zrakasto re{enie so rastewe na
katnosta kon periferijata, {to ovozmo`uva
sozdavawe na raznovidni odnosi me|u vnatre{niot i nadvore{niot prostor.
Stanovite vo Olimpiskoto selo se odnapred prodadeni na Korejcite, taka {to tie
vo niv se vseluvaat vedna{ po zavr{uvaweto
na Igrite. Zrakasto postavenite i dobro uredeni pe{a~ki ulici se soedinuvaat vo centarot na kompozicijata, kade {to se smesteni
zaedni~kite sodr`ini. Me|u niv glavno mesto zazema stakleno-~eli~nata galerija so oblik na proyiren torus, postaven vrz osnova
vo vid na bukvata ,,U“, so {to se sozdava reprezentativen plo{tad.
Muzejot Vanki vo Seul (1988-93) so svoite ras~leneti volumeni e smesten vrz naklonet teren. Glavniot objekt na ansamblot
ima krov so oblik na dva polucilindri~ni
svoda pod koi e smestena postojanata izlo`ba. Vo drugite objekti se nao|aat prostorii
za povremeni izlo`bi, kafeterija i butici.
^eli~niot skelet e zatvoren so granit i so
betonski blok~iwa, zakrivenite pokrivni
povr{ini se pokrieni so olovni plo~i, dodeka vo enterierot preovladuvaat: kamenot,
staklenata tula i drvoto. Cela kompozicija
e rasporedena okolu eden dvor i e vramena so
bedemi, koi pretstavuvaat cvrsta granica
kon nadvore{niot svet.*84
Na preminot od XX vo XXI vek korejskite investitori u{te pove}e se otvoraat kon
*79 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*80 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*81 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
Sl.854a. Rafael Viwoli. Sedi{teto
na korporacijata Samsung, Seul (-1999)
nadvore{ni vlijanija, osobeno za novite
idei na arhitektite od SAD. Toga{ se podigaat niza kapitalni objekti, kako {to se:
- sedi{teto na korporacijata Samsung vo
Seul (-1999) na Rafael Viwoli
Viwoli, i
- oblakoderot na finansiskiot centar
Dongbu vo Seul (2002), napraven spored
proektot na firmata Kon, Pedersen i
Foks
Foks.
*82 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*83 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
*84 Poop{irno vo Arhitektura kapitalisti~eskih
stran HH v., VIA, Tom 11, str.697-816
Sir Banister Fletcher’s. A History of Architecture,
str.1445-1465; 1594-1645
str.1445-1465; 1594-1645
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
Khan, Hasan. Contemporary Asian Architects,
Taschen Köln, 1995
247
264
Sl.856. Panorama na centarot na Hong Kong (1996). Vo sredinata e sedi{teto na Bankarskata korporacija Hong Kong
i [angaj (1979-86) na Norman Foster, a desno e oblakoderot na Kineskata banka (1982-90) na Jo Ming Pei.
265
Posebna blagodarnost do site poedinci i institucii, koi so kupuvaweto na
knigata Arhitekturata, skulpturata i slikarstvoto na noviot vek, kako i
knigata 100 godini moderna arhitektura - golemite dvi`ewa i majstori,
pomognaa vo sozdavaweto na osnovnite materijalni uslovi za tehni~ka
podgotovka i pe~atewe na ovaa kniga
Za materijalnata pomo{ vo pe~ateweto na ovaa kniga, avtorot izrazuva
osobena blagodarnost na:
Agro Komerc, Skopje
Balkoprom, Struga
Bolana, Skopje
Vardar gradba, Skopje
Veda, Skopje
Ventus, Strumica
Geoing, Skopje
EVG, Skopje
Elkom in`enering, Skopje
El-Sa-D, Skopje
Zlatno zrno, Skopje
Likont, Skopje
Linea, [tip
MAK-Agrocentar, Ohrid
Makform, Skopje
266
Mebel Acevski, Skopje
Megaron, Skopje
MER, Struga
Partes produkcija, Skopje
Potos, Skopje
Proekt houp, Skopje
Salon 29, Skopje
Sevauz, Skopje
Studio Venci, Skopje
Teraplan, Gostivar
Tetraktis, Skopje
Timelproekt/Art forma, Skopje
Trgoi`nering, Gostivar
Fleksolinea, Skopje
Heming, Skopje
Download

За да дојде до содржините изнесени во оваа кни