PROSTOREN PLAN NA REGIONOT
NA AKUMULACIJATA KOZJAK
Predlog na planot
Skopje, juli 1999 godina
Pros{oren plan na regiono{ na
akumulacijata Kozjak
Predlog na plan
Nara~atel:
Ministerstvo za urbanizam i grade`ni{tvo
Izrabotuva~:
Javno pretprijatie za prostorni
i urbanisti~ki planovi
Direktor:
Kliment Zarov, dipl. in`. arh.
Rabotna grupa:
Antun Moslavac, dipl. in`. arh.
Mirko Andovski, dipl. in`. arh.
D-r Branko Vasiqevi}, dipl. ek.
M-r Pene Penev, dipl. geogrf.
M-r Du{ica Trp~evska, dipl.in`.arh.
Blagoja Jankov, dipl.el. in`.
Ana Petrovska, dipl. in`. arh.
Branko Kirovski, dipl. grad. in`.
Sowa Georgieva, dipl. grad. in`.
GIS kompjuterska obrabotka:
M-r Sa{o Manasov, dipl. el. in`.
Lidija Trpenoska, dipl. grad. in`.
Nikola Gaxovski, dipl.ma{.in`.
Sa{a Bo{ev, dipl. grad. in`.
Igor Paunovski, dipl. el. in`.
Radmila Cibreva, dipl. grad. in`.
Melita Jan~evska, dipl. el. in`.
Sodr`ina:
VOVED ..................................................................................................................................... 2
PLAN ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWENA PROSTOROT ....................... 3
1. [email protected] I GRANICI NA OPFATOT............................................................... 3
2. CELI I ZADA^I NA PLANOT................................................................................ 3
3. PROEKCIJA NA NASELENIETO .......................................................................... 5
3.1. Broj na `iteli ............................................................................................................ 5
3.2. Struktura na naselenieto *** .............................................................................. 5
3.3. Broj i struktura na doma}instva ............................................................................ 6
4. PLAN ZA RAZVOJ NA NASELENITE MESTA................................................... 6
4.1. Osnovi i kriteriumi za razvoj i razmestenost na naselenite mesta............. 6
4.2. Mre`a na naselenite mesta ..................................................................................... 8
4.3. Utvrduvawe na lokaliteti za dislokacijana naseleni mesta........................ 12
5. DOMUVAWE.................................................................................................................... 13
5.1. Celi za organizacija na prostorot od aspekt na domuvawe ........................... 14
5.2. Proekcija na stanbenite potrebi ........................................................................ 15
5.3. Proekcija na stanbenite potrebi po naselenite mesta.................................. 17
5.4. Sistem i na~in na gradba........................................................................................ 18
6. JAVNI FUNKCII....................................................................................................... 18
6.1. Celi ............................................................................................................................. 19
6.2. Organizacija na javnite funkcii......................................................................... 19
6.3. Socijalna za{tita ................................................................................................... 21
6.4. Obrazovanie............................................................................................................... 22
6.5. Zdravstvo .................................................................................................................... 24
6.6. Kultura ....................................................................................................................... 24
6.7. Fizi~ka kultura ....................................................................................................... 25
7. STOPANSKI DEJNOSTI ......................................................................................... 26
7.1. [umarstvo, zemjodelie, lov i ribolov................................................................ 26
7.2. Trgovija i zanaet~istvo .......................................................................................... 28
7.3. Turizam i ugostitelstvo......................................................................................... 30
8. NAMENA I KORISTEWE NA ZEMJI[TE........................................................ 36
9. INFRASTRUKTURNITE SISTEMI.................................................................... 39
9.1. Soobra}ajna infrastruktura ................................................................................ 39
9.2. Po{tenski soobra}aj............................................................................................... 42
9.3. Telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura ................................... 43
9.4. Vodostopanska infrastruktura............................................................................ 44
9.5. Energetska infrastruktura................................................................................... 54
10. ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA ................................................................ 64
10.1. Celi i zada~i za za{tita na podra~jeto ........................................................... 64
10.2. Planski merki za za{tita na `ivotnata sredina, nedvi`noto
kulturno nasledstvo i prirodnite retkosti .................................................. 67
10.3. Uslovi i merki za ureduvawe, koristewe i za{tita na podra~jeto........... 70
11. ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT .............................................. 73
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
2
VOVED
Potrebata za izrabotka na Prostoren plan na
regionot na akumulacijata "Kozjak" e uslovena odsoznanieto,
deka izgradbata na akumulacijata }e predizvika temelni
promeni vo prostorot, mikroklimata, pejsa`ot, soobra}ajot;
vo na~inot na rabotewe i `iveewe na naselenieto i }e
sozdade novi prostorni odnosi koi moraat planski da se
artikuliraat za da se obezbedi razvojot i za{titata na ovaa
kvalitetna `ivotna sredina.
Geografskata polo`ba, prirodnite ubavini, svojstva i
atraktivnosta na pobliskiot i po{irokiot prostor na
idnata vodena akumulacija "Kozjak", davaat {iroki
mo`nosti za razvoj, pred se na turizmot i rekreacijata a so
toa i na vkupnoto stopanstvo.
Postojat realni ocenki za zabrzan razvoj na ovoj
region, a sekako najzna~aen pottik }e prestavuva izgradbata
na regionalniot pat i blizinata na Grad Skopje, kako
administrativen, kulturen i stopanski centar na Republika
Makedonija, so golemi potrebi za sportski i rekreativen
turizam.
Prostorniot plan na regionot na akumulacijata
Kozjak (vo ponatamo{niot tekst: prostoren plan), e
izraboten soglasno Programata za izrabotka na prostorni i
urbanisti~ki planovi na Vladata na Republika Makedonija;
treba da obezbedi dolgoro~no ureduvawe na prostorot preku
planska izgradba do 2020 godina, i da obezbedi odr`liv
razvoj, so site neophodni merki za za{tita na `ivotnata
sredina.
Pri toa, se zemeni vo predvid osnovnite nasoki na
Prostorniot plan na Republika Makedonija za ravnomeren
razvoj; predlogot za oformuvaweto na nacionalen park
"Solunska glava" i nasokite na Prostorniot plan na
Makedonski Brod, za turisti~ki razvoj na ovaa podra~je.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
3
PLAN ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWENA PROSTOROT
1. [email protected] I GRANICI NA OPFATOT
Regionot na akumulacijata "Kozjak", pretstavuva specifi~na prostorna
funkcionalna i ambientalna celina, koja ima karekteristiki na poseben
mikroregion vo ramkite na po{irokiot region na Pore~jeto, kako i vo ramkite
na administrativnoto podra~je na op{tinata Samokov.
Opfatot na prostorniot plan, so vkupna povr{ina od 25. 510 ha, go zafa}a
prostorot pome|u planinite Karaxica, Jakupica i Dautica od istok, Suva Gora
od sever, Dobra Voda od zapad i Bu{ava Planina i Sa~ od jug. Vo opfatot
vleguvaat naselenite mesta: Samokov, Kalu|erec, Kov~e, Dolno Zrkle, Ramne,
Brest, Kosovo, Raste`, Trebovqe, Blizansko, Zduwe, Borovska Breznica,
Ta`evo i Belica.
Granicata na opfatot na prostorniot plan, e vo soglasnost so Nacrt
prostorniot plan na Republika Makedonija, so toa {to negovata isto~na
granica se sofpa|a so granicata na Loven rezervat "Jasen", koj e vo ramkite na
idniot nacionalen park "Solunska Glava".
Kriteriumite za definirawe na opfatot bea: specifi~nite prirodni,
morfoo{ki i funkcionalni karaakteristiki na prostorot, koi jasno ja
odbele`uvaat granicata na opfatot. Taa odi po srtovite na nabrojanite
planini, gi opfa}a planinskite visoramnini nakloneti kon kawonot na rekata
Treska i rekata Belica, na koi se locirani najgolem broj na naselenite mesta i
go opfa}a kawonot so idnata akumulacija. Vo ovie ramki, kako potencijalno
rekreativno, turisti~ko - ugostitelsko i sportsko rekreativno podra~je, vo
neposredna blizina na glavniot grad na Republikata, se o~ekuva intenzivna
urbanizacija i koristewe.
2. CELI I ZADA^I NA PLANOT
Prostorniot plan ima za cel da go sogleda vlijanieto na akumulacijata
"Kozjak" vrz prirodnite osobenosti, naselenite mesta, infrastrukturata i
`ivotot i rabotata na naselenieto, vo dolinata i klisurata na rekata Treska i
bliskoto i po{irokoto podra~je i predlo`i strategija i koncept za ureduvawe
i koristewe na prostorot vo novite uslovi.
Turizam sport i rekreacija
Preku iskoristuvawe na mo`nostite {to gi dava akumulacijata i
prirodnite bogatstva, vklu~uvaj}i gi i visokovrednite ambientalni i pejsa`ni
karakteristiki na regionot, Prostorniot plan treba da predlo`i pogodni
lokaliteti za razvojot na rekreativen turizam, oformuvawe na turisti~ko ugostitelski kapaciteti i vikend naselbi, razvojot na sportskiot loven i
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
4
riboloven turizam, razvojot na zdravstveniot, planinskiot i selskiot turizam,
razvojot na vodenite sportovi, kako i razvojot na postojnite naselenite mesta.
Stopanstvo
Prostorniot plan treba da gi sogleda mo`nostite za prostoren razvoj na
stopanstvoto so razvivawe specifi~ni stopanski dejnosti, usoglaseni so
prirodnite resursi i pogodnosti, kako {to se: ovo{tarstvo, sto~arstvo,
{umarstvoto, lovot i ribolovot; no i maloto stopanstvo i drugi dejnosti vo
funkcijata na razvojot na turizmot i ugostitelstvo, koi treba da obezbedat
egzistencija na mesnoto naselenie i vra}awe i vrabotuvawe na migriranoto
naselenie i revitalizacija na napu{tenite naseleni mesta.
Soobra}aj i druga infrastruktura
Prostorniot plan treba da gi sogleda i predlo`i re{enija za
soobra}ajnite problemi na prostorot, kako za lokalnite taka i za
magistralnite patni pravci, zemaj}i pri toa predvid deka soobra}ajna
izoliranost i nepristapnosta se edna od glavnite pri~ini za masovnite
migracii na naselenieto od edna strana, kako i za neiskoristenosta na
prirodnite, ambientalnite, stopanskite i drugite potencijali od mesnoto
naselenie i bliskiot region na metropolata od druga strana.
Vrz osnova na sogledani potrebi i razvojnite dokumenti na javnite
pretprijatija za predvidenata energetska i telekomunikaciska infrastruktura,
Prostorniot plan treba da gi usoglasi nivnite prostorni koridori so
ostanatata infrastruktura, namena, koristewe i organizacija na prostorot.
Naselenite mesta i drugite izgradeni podra~ja
Prostorniot plan treba da predlo`i soodvetna organizacija na
prostorot i vo tie ramki organizacija na naseleni mesta i drugite podra~ja
predvideni za izgradba; nivnite me|usebni vrski i vrskite so regionalnite
patni pravci; da dade predlog za dislokacija na naselenite mesta ili nivnite
delovi {to se poplavuvaat; kako i da predlo`i potesni ili po{iroki
lokaliteti pogodni za izgradba na stopanski, turisti~ki, rekreativni i
sportski kompleksi.
Prostorniot plan za krajbre`noto podra~je na akumulacijata 'Kozjak",
kako poseben vid plan, treba da bide osnova za izrabotka urbanisti~ka
dokumentacija za naselenite mesta i drugite namenski podra~ja i lokaliteti.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5
3. PROEKCIJA NA NASELENIETO
3.1. Broj na `iteli
Soznanijata za osnovnite belezi, strukturnite karakteristiki i promeni,
kako i dinamika na naselenieto, se neophodni pri organizacijata, koristeweto
i za{tita na prostorot, kako edna od osnovnite zada~i na ovoj prostoren plan.
So pomo{ na zakonitostite na demografskiot razvoj, utvrdenite
tendencii i intenzitetot na dosega{nite dvi`ewa, mo`at da se utvrdat
elementite za kreirawe na politika za razvojot. Toa se odnesuva na
reguliraweto na demografskite tekovi vo procesot na urbanizacija, podigawe
na op{toobrazovno i kulturno nivo na naselenieto, podobruvawe na
demografsko-ekonomskite belezi (aktivitet) i dr.
Ovie celi treba da se vgradat vo politikata na demografskiot razvoj, koi
zaedno so komplementarnite celi na stopanskiot i prostorniot razvoj }e se
realiziraat kako opredelena strategija. Vo toj kontekst se tretiraat i
osnovnite agregati i strukturi na naselenieto vo ovoj Prostoren plan.
Soglasno navedenite celi i uslovi, definirani se klu~nite postulati pri
opredeluvaweto na konkretnite demografski strukturi i nivnite promeni.
Vo ovaa konstelacija na pretpostavki se o~ekuva deka na ova podra~je }e
bidat obezbedeni uslovi za pogolem broj `iteli vo odnos na dosega{niot, koj
iznesuva 1337 `iteli.
Se o~ekuva deka zgolemuvaweto na naselenieto na 5872 `iteli, do 2020
godina, }e bide predizvikano so: zapirawe na natamo{na migracija na
naselenieto, podobruvawe na soobra}ajna i stopanska struktura, izgradbata na
novite turisti~ki vikend naselbi od porane{nite sopstvenici koi imaat
namera da investiraat vo naselenite mesta od koi poteknuvaat i drugite
investitori i aktiviraweto na prostorot za turisti~ko - rekreativna namena za
potrebite na `itelite na Skopje i drugite gradovi od zemjata.
3.2. Struktura na naselenieto
***
Kako rezultat na o~ekuvanite promeni vo dvi`eweto na prirodnite
konponenti kaj naselenieto, nastanuvaat promenii vo starosnata struktura. Tie
se manifestiraat vo namaluvaweto na u~estvoto na pomladite generacii i vo
postojano zgolemuvawe na u~estvoto na postarite grupi, osobeno zgolemuvawe
na brojot na `iteli na rabotosposobna vozrast:
Starosna struktura
od 0 - 6 god.
od 7 - 14 god
od 15 - 19 god
od 20 - 60 god
od 60 i pove}e
Vkupno
10,0 %
9,0 %
8,0 %
59,0 %
14,0 %
100,0 %
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
6
Promenite vo starosnata struktura predizvikuvaat promeni vo
rabotosposobniot kontigent na naselenieto. Kako demografska ramka na
vkupnata raspolo`iva ponuda na rabotna sila, toj e zna~ajna kategorija koja
treba da se ima predvid pri aproksimacija na potencijalnite rabotni resursi.
Od obemot i intenzitetot na prilivot na novite generacii zavisi i
potrebata od pogolem stepen na aktivirawe na rabotosposobni lica. Obem na
rabotosposobniot kontigent i negovoto u~estvo vo vkupnoto naselenie imaat
tendencija na porast.
Aktivniot kontigent zavisi i od strukturata na stopanstvoto i negovata
razvienost kako mo`nost za pogolemo aktivirawe na naselenieto.
Rabotosposobno i aktivno naselenie,
% od vkupno naselenie
Rabotosposobni lica
Aktivni lica
67,0 %
33,0 %
3.3. Broj i struktura na doma}instva
Soglasno promenite vo brojot na vkupnoto naselenie i negovite
strukturi, se o~ekuvaat promeni vo brojot i strukturata na doma}instvata. Tie
promeni pred se proizlezat od planiraweto na doma}instvata i drugite
ekonomski i socijalni faktori:
Broj i prose~na golemina na doma}instva
Godina
Broj na doma}inastva
^len/doma}.
1994
469
3,0
2020
1.250
4,0
4. PLAN ZA RAZVOJ NA NASELENITE MESTA
4.1. Osnovi i kriteriumi za razvoj i razmestenost na naselenite mesta
Postojnite naseleni mesta vo analiziraniot opfat na planot, spored
morfologijata na terenot se glavno ridsko-planinski i dolinski so prete`no
agraren karakter. Isklu~ok e naselenoto mesto Samokov koe ima centralno
mesto vo istoimenata op{tina i basenot na slivnoto podra~je na Mala Reka.
Lokacijata i razvojot na naselenite mesta istoriski e usloven od
mo`nostite i pogodnostite za razvoj na agrarot, poto~no od razvojot na
poljodelieto i sto~arstvoto. Denes, vo uslovi na intenziven ekonomski razvoj
prejudiciran od razvojot na nezemjodelskite dejnosti i soobra}ajnite sistemi,
na~inot na deluvaweto na prirodnite faktori vrz razvojot i rastot na selskite
naselbi zna~itelno e izmenet ili reduciran.
Pri definiraweto na idnite razvojni mo`nosti na naselenite mesta
kako pojdovni kriteriumi se zemeni slednite:
-
morfologijata na terenot,
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
7
agrarniot potencijal na atarot i komplementarnite dejnostite,
demografskata sostojba na naselenieto,
odale~enosta od op{tinskoto sredi{te,
komunikacijskata povrzanost so okru`uvaweto,
pogodnosta za locirawe na turisti~ko-rekreativni sodr`ini,
mo`nosta za komunalno opremuvawe,
izrazenost na centralitetot na naselbata vo okru`uvaweto i
zagrozenosta od potopuvawe pri formirawe na akumulacijata.
Posledniot kriterium e relevanten samo za naselbite Zduwe i
Blizansko, odnosno, selata koi direktno gi zagrozuva akumulacijata "Kozjak".
Posebno kaj naselbata Zduwe poradi kotata na poplavnite vodi (469,60 m.n.v.)
neophodno e celosno dislocirawe na objektite vo neposrednoto okru`uvawe.
Dodeka kaj naselbata Blizansko, poplavnata kota gi opfa}a dolniot del od
seloto i maaloto Sapatoec.
Naselbata Zduwe e mnogu mala naselba od 23 `iteli (1994), so prete`no
stare~ki doma}instva (9) i stamben fond od 43 objekti voglavno gradeni do 1961
godina. Poradi centralnata polo`ba na seloto vo odnos na ezeroto "Kozjak" i
predispoziciite za razvojot na krajezerskiot turizm, od edna strana, i poradi
razre{uvaweto na imotno-pravnite odnosi od druga strana, nalagaat potreba od
utvrduvawe na lokaliteti za dislocirawe na naselbata. Isto taka, interesot na
gradot Skopje za turisti~ko izleguvawe vo neposrednoto okru`uvawe e u{te
edna pojdovna osnova za utvrduvawe na lokalitet za podigawe na nova naselba so
turisti~ko-rekreativna funkcija izgradena spored sovremeni urbanisti~koarhitektonski re{enija.
Vtorata naselba koja delumno }e bide poplavena od akumulacijata e
Blizansko, poto~no nejzinoto maalo Sapatoec so mo`nost za dislocirawe na
objektite nad postojnoto selo na visina do 500 mnv.
Kaj ostanatite naseleni mesta vo basenot na rekata Treska (Belica,
Breznica i Ta`evo) nema promeni vo lokaciite nitu prostorni ograni~uvawa za
nivnoto {irewe. So osovremenuvaweto na patnata mre`a i nivno pointenzivno
povrzuvawe so Samokov i idnite turisti~ki lokaliteti pokraj ezeroto Kozjak
}e se ovozmo`i za`ivuvawe na sto~arskata funkcija na ovie naselbi. Me|utoa,
niven osnoven ograni~uva~ki faktor vo razvojot pretstavuva demografskata
sostojba na naselenieto kade u~estvoto na rabotosposobnoto naselenie e mnogu
nisko.
Naselbata Gorna Belica, pokraj poljodelsko-sto~arskata funkcija,
zaradi prirodnite osobenosti kako {to se: vreloto na reka Belica, pe{terite,
blizinata na lovi{teto i drugi }e dobie ponaglasena turisti~ko-rekreativna, a
so izgradba na turisti~ka naselba vo neposrednata blizina (na lokalitet pri
vlivot na Beli~ka reka vo Treska) }e prerasne vo razviena turisti~ka naselba
vo Pore~e.
Od naselbite {to indirektno gravitiraat kon akumulacijata "Kozjak" se:
Trebovqe, Brest i Ramne, koi pretstavuvaat planinski sela. Lociranosta na
nadmorska viso~ina nad 900 metri i raspolo`iviot zemqi{en fond (glavno
planinski pasi{ta) ja determinirale sto~arskata funkcija na ovie naselbi.
Me|utoa, samo naselbata Brest ima demografska osnova (234 `iteli i 59
doma}instva) za razvoj, dodeka na ostanatite dve naselbi im treba demografski
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
8
podem za iden stopanski razvoj (Trebovqe - 18 `iteli i 7 doma}instva i Ramne 60 `iteli i 30 doma}instva).
Naselbite po dolinata na Mala Reka - Raste`, Kosovo, Samokov, Dolno
Zrkle, Kov~e i Kalugerec poradi svojata me|usebna komunikaciska povrzanost i
prostorni dispozicii imaat mo`nost za ekonomski razvoj posebno op{tinskiot
centar Samokov.
Raspolo`iviot zemji{niot fond izrazen preku kvalitetot na
obrabotlivoto zemji{te do ~etvrta katastarska klasa uka`uva deka site
naseleni mesta po dolinata na Mala Reka, a posebno selata vo dolinata na
Treska nemaat osnova za razvoj na intenzivno poljodelie na pogolemi povr{ini.
Edinstveno mo`no e razvojot na ekstenzivnoto sitno sto~arstvo i toa kako
dopolnitelna dejnost posebno za naselbite po dolinata na Mala Reka.
Pozna~ajni uslovi za razvoj na nomadskoto sto~arstvo imaat selata: Gorna
Belica - koja gi koristi prostranite visokoplaninskite pasi{ta na Karaxica;
Treboqe, Kosovo,Brest i Ramne - koi gi koristat pasi{tata na atarite na
svoite sela. Ovie pasi{ta glavno odgovaraat za napasuvawe na siten dobitok,
poradi malata trevna produkcija i aridnosta na podra~jeto. Site analizirani
sela (14) raspolagaat so vkupno 1602 ha nivi od koi so kvalitet do ~etvrta
katastarska klasa se samo 80 ha.
4.2. Mre`a na naselenite mesta
Prostorniot raspored na naselenieto e eden od brojnite faktori koi
vlijaat na koncepcijata za organizacija na prostorot i eden od osnovnite
faktori za formirawe na mre`ata na selskite naselbi. Poradi toa koga se
razgleduvaat re{enijata koi ja odreduvaat organizacijata i strukturata na
selskite naselbi vo prv plan e neophodno da se razgledaat potrebite od rabotna
sila.
Toa e i osnovniot faktor determiniran so novite uslovi za
proizvodstvoto, koi se vo osnova razlikuvaat od istoriskite uslovi vrz osnova
na koi se nastanati selata i mre`ata na naselbite. Pri toa ne treba da se
ispu{ti od vid deka pod vlijanie na novata organizacija na zemjodelskoto
proizvodstvo, razvojot na ostanatite dejnosti i so razojot na infrastrukturata
vo selata se pojavuva i nezemjodelsko naselenie. Toa e glavno nositel na
kulturnite promeni na selo.
Od tuka proizleguva i potrebata od nadminuvaweto na razlikite vo
`ivotnite uslovi i `ivoten standard me|u seloto i gradot i vospostavuvawe na
optimalni uslovi pome|u domuvaweto, uslu`nite dejnosti i infrastrukturnata
opremenost na naselbite.
Prostorniot raspored na postojnite naselbi e prete`no usloven od
geografski i istoriski komponenti i se smeta za definitivna {ema, so
mo`nost za locirawe na novi naseleni mesta za sekundarno ili primarno
domuvawe od vremen, odnosno, traen karakter.
Dene{nata mre`a na naselbi ja so~inuvaat 14 naseleni mesta od ruralen
tip ~ija osnovna stopanska dejnost pretstavuva zemjodelieto, so isklu~ok na
naselbata Samokov koja kako op{tinsko sredi{te ima razvieno osnovni
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
9
upravno-administrativni i uslu`ni funkcii. Na toj na~in Samokov e
edinstvena naselba so izrazeno gravitacisko vlijanie vo prostorot.
So izgradbata na branata i akumulacijata "Kozjak" i izgradbata na
regionalniot paten pravec Skopje - Samokov - Brod i osovremenuvaweto na
lokalnata patna mre`a se sozdavaat mo`nost za pointenziven razvoj na
postojnite naselbi. Vo mre`ata na naselenite mesta ne se o~ekuva pozna~itelna
izmena, osven izgradbata na turisti~ka naselba kaj vlivot na Belica vo Treska,
poto~no vo deluvijalnata ramnina nad patot Belica - Blizansko.
Dislociraweto na naselbata Zduwe nad poplavnata kota na akumulacijata
nema zna~itelno da ja izmeni pozicijata na ovaa naselba vo mre`ata na
naselenite mesta, a nejzinoto povrzuvawe so regionalniot pat R-104 }e
ovozmo`i intezivno komunicirawe so gradot Skopje na severoistok i naselbite
po dolinata na Mala Reka i Samokov kako op{tinski centar. Specifi~nosta na
naselbata }e ja karakterizira sekundarnoto domuvawe so {to turisti~korekreativnata funkcija }e bide dominantna funkcija. Razvojot na vikend,
izletni~ki i sportsko-riboloven turizam, sportot i rekreacijata na mirni
vodi }e bidat osnovni aktivnosti koi }e se odvivaat vo naselbata i nejzinata
okolina.
Razvojot na seloto Blizansko }e bide vo identi~na nasoka kako i
predhodnata naselba so to {to najziniot teritorijalen razvoj glavno }e se
odviva vo postojniot opfat. Povrzuvaweto so kvalitetna patna vrska pokraj
ezeroto so Belica i Brod, a preku Trebovqe i Brest so Samokov }e ovozmo`i
pogolemo komunicirawe na Blizansko so site naselbi vo Pore~e i nadvor od
ovoj basen, a so toa }e se zgolemi interesot za locirawe stambeni vikend
objekti i kapaciteti od uslu`nite dejnosti. Na toj na~in naselbata }e prerasne
od agrarna vo specijalizirano turisti~ko selo so razvieni turisti~korekreativni i izletni~ki aktivnosti.
Razvojot na naselbite Blizansko i Zduwe }e bazira, predi se, na interesot
i privle~nosta za skopskata aglomeracija i iselenoto nekoga{no pore~ko
naselenie. Me|utoa, poradi zna~eweto na vodite na akumulacijata "Kozjak" za
vodosnadbuvawe na naselenieto vo Povardarieto i Isto~na Makedonija,
razvojot na site naselbi pokraj ezeroto }e bide usloven od stepenot na
dozvolenoto optovaruvawe na sredina i za~uvuvawe na kvalitetot na vodite od
prva ili vtora klasa.
Polo`bata na naselbata Gorna Belica i lociraweto na turisti~ka
naselba vo nejziniot atar (kaj vlivot na rekata Belica vo Treska) ja
potenciraat neophodnosta od izgradba na sovremen pat so koj ovie naselbi }e se
povrzat so Brod i Samokov na edna strana i so Blizansko i Zduwe, od druga
strana, i natoj na~in po intenzivno }e se vklu~at vo razvojot na ovoj del od
Pore~e.
Izgradbata na turisti~ka naselbata }e ovozmo`i restavrirawe i
za`ivuvawe na seloto Gorna Belica so dopolnitelni funkcii kako {to e
selskiot i lovniot turizam i intenzivirawe na razvojot na sto~arstvoto i
ribarstvoto. Ovie naselbi glavno }e gravitiraat kon Brod i Samokov no so
izgradbata na patot kon Blizansko i kon Skopje.
Zemjodelskite povr{ini se glavno podeleni na sitni posedi so golem broj
na parceli, koi po svojata povr{ina se naj~esto mnogu mali, {to onevozmo`uva
nivno racionalno proizvodno - tehnolo{ko organizirawe. Reljefnite uslovi,
istoriskite i nasledni~ko-svoinskite odnosi se glavni faktori za dene{nata
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
10
golemina i struktura parcelite. Ako na ova se dodade i bonitetnata, odnosno,
katastarskata klasa na zemji{teto se doa|a do zaklu~ok deka zemqi{niot
potencijal e relativno ograni~en vo site naseleni mesta. O~ekuvanite promeni
vo infrastrukturnata opremenost na prostorot a osobeno so izgradbata na
lokalnata patna mre`a }e se ovozmo`i daleku poracionalno koristewe i
organizacija na agrarnite potencijali vo site naselbi i komplementirawe na
ovie funkcii so dopolnitelni aktivnosti.
Naselbite od desnata strana na rekata Treska - Ta`evo i Breznica poradi
svojata polo`ba pokraj rezervatot "Jasen" i planinskiot karakter na terenot
pretstavuvaat poluraseleni i demografski stari naselbi. Soobra}ajno se
povrzani so makadamski pati{ta kon Belica i Blizansko koi glavno se koristat
kako {umski pati{ta. Ovie pati{ta i vo idnina }e ja imaat ovaa funkcija so
ogled na raspolo`ivite ~etinarski {umi kako priroden resurs. Nivniot
perspektiven razvoj e ograni~en i vo mre`ata na naselenite mesta so {to tie }e
pretstavuvaat mali naselbi so zemjodelsko-{umarska dejnost kako osnovna
funkcija.
Planinskite sela Trebovqe, Brest i Ramne, koi se locirani pome|u
dolinite na Mala Reka i Treska na nadmorka viso~ina nad 900 metri,
populaciski rapidno se namaluvaat i demografski stareat i osven Brest kaj
ostanatite naselbi brojnata sostoba na naselenieto e vo alarmantna sostojba.
Polo`bata na seloto Trebovqe vo neposredna blizina na regionalniot
pat Skopje - Samokov dava mo`nost za pointenziven rzvoj na zemjodelieto
posebno na biolo{koto zemjodelie. Za odgleduvawe na kontinentalni vidovi
ovo{ki, kompir i planinski `ita postojat dobri pedo-klimatski i hidrolo{ki
uslovi. Isto taka, planinskite livadi i ubavite borovi {umi sozdavaat
prekrasen pejsa`en ambient privle~en za razvoj na selskiot turizam i izgradba
na vikend objekti. Mo`nosta za revitalizacija na agrarniot karakter na
naselbata se ograni~eni, me|utoa, so usovr{ena tehnologija na agrarno
proizvodstvo i primena na soodvetna mehanizacija prilagodena na goleminata i
reljefnite uslovi na parcelite, mo`e da se dobie produkcija koja preku
organiziran sistem na proizvodstvo i prerabotka }e pretstavuva solidna osnova
za egzistencija na 20 - 30 doma}instva.
Poqodelsko-sto~arskata dejnost mo`e da bide dopolneta so razvoj na
oddelni uslu`ni dejnosti vo funkcija na vikend i izletni~kiot turizam i
locirawe na mali kapaciteti od drvnata, tekstilnata i proizvodnozanaet~iskata industrija. Povrzuvaweto na Trebovqe so Blizansko kako
krajezerska naselba nema da ovozmo`i posebna prednost na ovaa naselba,
me|utoa, treba da se iskoristat pogodnostite na regionalnata komunikacija za
inicirawe i razvoj na nezemjodelskite aktivnosti vo naselbata.
Brest e se u{te vitalna naselba so 234 `iteli i 58 doma}instva, koja so
svojata mestopolo`ba na 980 m.n.v. e predodredena za razvoj na poqodelsko{umarskata dejnost. Sobra}ajno, a so toa i gravitaciski direktno e povrzana so
Samokov {to i pokraj stagnantniot razvoj uspeva da zadr`i del od populacijata.
Direktnoto povrzuvawe na seloto so ezeroto "Kozjak" }e ovozmo`i izgradba na
sekundarno domuvawe vo ramkite na postojnata naselbata.
Bezvodnosta na atarot i ograni~enite obrabotlivi povr{ini ne
ovozmo`uvaat razvoj na zemjodelieto vo pogolem obem, osven za odgleduvawe na
tutun od industriskite kulturi i kontinentalno ovo{tarstvo (sliva, jabolka i
kru{a). Ovie kulturi glavno treba da se odgleduvaat kako dopolnitelna
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
11
aktivnost kako i odgleduvaweto na krupen dobitok od nekolku grla po
zemjodelsko stopanstvo.
[umite se glavno niski i vo golem del degradirani {to uslovuva nivno
eksploatirawe samo za ogrevno i vo mali koli~ini kako tehni~ko drvo. Vakviot
ekonomsko-proizvoden potencijal ovozmo`uva, vo optmisti~ka varijanta,
postepen porast na naselenieto i izvesno fizi~ko {irewe na naselbata.
Ramne e narednoto planinsko selo kade se orani~eni mo`nostite
(reqefni, po~veni i klimatski) za razvoj na pointenzivno zemjodelie. Procesot
na raseluvawe trae podolg period, a osobeno so razvojot na Samokov pod ~ie
vlijanie preseluvaweto e u{te pointenzivno. Ovie procesi se potpomognati i
od polo`bata na seloto vo neposrednata blizina na Samokov i mo`nosta za
rabotno anga`irawe vo fabrikata "Suvenir".
Raspolo`iviot zemji{en fond i ovozmo`uva razvoj na biolo{koto
zemjodelie, osobeno ovo{tarstvoto i odgleduvaweto na siten dobitok.
Razvojot na naselbata i vo idnina }e zavisi od intenzitetot na komunikaciite
{to }e se ostvaruva so Samokov kako mesto kade }e se koncentriraat
nezemjodelskite dejnosti, odnosno rabotni mesta. Opstojuvaweto na naselbata
}e zavisi od uspe{nosta za produktivnoto anga`irawe na rabotosposobnoto
naselenie i razvojot na zemjodelieto kako dopolnitelna dejnost. So ogled na
blizinata i objektivnite prednosti za locirawe i razvoj na stopanski
kapaciteti na potezot Samokov - Dolno Lupi{te, razvojot na seloto Ramne }e
bide vo tesna zavisnost i od mo`nosta za intenzivirawe na komunikaciite i
razvojot na dnevnoto migrirawe na rabotnata sila. Vlijanieto na akumulacijata
"Kozjak" i sodr`inite locirani pokraj nea nema da imaat direktno vlijanie vrz
stopanskiot razvoj na ova selo.
Naselenite mesta po dolinata na Mala Reka: Raste{, Kosovo, Samokov,
Kov~e i Kalugerec, kako i novoformiranite Dolno Lupi{te i Dolno Zrkle se
nadvor od vlijanijata na akumulacijata i ne go tangiraat samiot basen na rekata
Treska.
Vo idnata mre`a na naselenite mesta vo basenot na Mala Reka
dominantno i centralno mesto }e go ima op{tinskiot centar Samokov so
porazvieni upravno-administrativni, obrazovno-vospitni, zdravstveni i
stopanski funkcii, dodeka ostanatite sela }e pretstavuvaat proizvodni sela
bez naglasen centralitet.
Poradi dobrata lokalna soobra}ajna povrzanost i povrzuvaweto preku
regionalniot paten pravec R-104 so Skopje }e se ovozmo`i pobrza i pogolema
soobra}ajna komunikativnost pome|u site naselbi na ovoj prostor. Toa posredno
}e vlijae vrz pointenzivnoto aktivirawe na malite zemjodelski stopanstva i
nivno organizirawe vo tehnolo{ko-proizvodni celini. Promena vo postojnata
mre`a na naselenite mesta pretstavuva razvojot na naselbite Dolno Lupi{te i
Dolno Zrkle koi glavno rastat poradi preseluvaweto na naselenieto od
istoimenite naselbi locirani na desnata strana od Mala Reka i nivno
spu{tawe pokraj patot Samokov - Brod. Na toj na~in se sozdavaat uslovi za
poefikasno i racionalno povrzuvawe, organizirawe i opslu`uvawe na site
naselbi vo ovoj del od Pore~e.
Ovie naselbi }e go zadr`at svojot agraren karakter so tradicionalen
na~in na proizvodstvo na mali posedi i poradi toa e neophodno iznao|awe na
sodvetna organizaciona forma za racionalno iskoristuvawe na zemjodelskite
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
12
proizvodi od ekolo{ki seu{te nezagadenata sredina. Polo`bata na naselbite,
nivnata soobra}ajna povrzanost i zemjodelska tradicija toa }e go ovozmo`uvaat.
4.3. Utvrduvawe na lokaliteti za dislokacijana naseleni mesta
Trgnuvaj}i od prethodno utvrdenite sostojbi i potrebi koi proizleguvaat
od izgradbata na akumulacijata "Kozjak" neophodno e da se definiraat
lokaliteti i prostori za dislokacija na naselbata Zduwe, del od Blizansko i
izgradba na turisti~ka viken naselba kako novi strukturi vo mre`ata na
naselbite vo Pore~e.
Za taa cel se predviduva, izmestuvawe na naselbata Zduwe, koja }e bide
celosno potopena, na dva lokaliteta. Prviot, se prostira nad kota 471 metar,
odnosno, nad nivoto na poplavnite vodi, na isto~nata strana na ridot Veqa
Preslap nad sega{noto selo. Ekspozicijat na terenot e isto~na, so naklon od 25
- 270, na varovno~ko-dolomitska osnova, vegetaciski neobrasnat i izrazito
oceden teren. Ne{to poblagi tereni so naklon od 150 se naogaat severozapadno
od sega{noto selo, preku zduwskata suvodolica. Ovoj teren spored
geomorfolo{kite uslovi e te`ok, kako za stambena gradba taka i za komunalno
opremuvawe (ulici, kanalizacija i sl.)
Vtor lokalitet, koi spored reljefnite uslovi na terenot pogoduva za
podigawe na nova naselba e "Dobroec" na 2 km od sega{noto selo, vo
izvori{niot del na Zduwska reka. Naklonot na terenot se dvi`i od 11 - 150, so
jugoisto~na ekspozicija i nadmorska viso~ina od 600 m do 750 metri.
Povr{inite pretstavuvaat napu{teni oranici i niskostebleni dabovi {umi
koi zaf}aat preku 100 ha.
Lokacijata, pokraj pogodnite geomorfolo{ki i topografski uslovi ima
pogodni mikroklimatski uslovi (za{titena od silni vetrovi po dolinata na
Treska), so ubavi dabovi {umi vo okru`uvaweto i izvonredno dobra mo`nost za
soobra}ajno povrzuvawe so patot R- 104. Ovaa lokacija ima posebna prednost i
od aspekt na za{titata na ezeroto od zagaduvawa i mo`ni devastacii. Terenot
pogoduva za relativno lesno komunalno opremuvawe i ureduvawe na grade`nite
parceli. Prirodnite uslovi i relativno malata oddale~enost na "Dobroec" od
ezeroto posebno pogoduvaat za locirawe na zemjodelski stopanstva i mali
farmi vo blizina na naselbata.
Dislokacijata na 7 stambeni objekti so stopanski dvorovi, vo seloto
Blizansko }e se izvr{i vo opfatot na samata naselba. Isto taka, opfatot na
naselbata Blizansko mo`e da se pro{iri na levata strana od dolot, odnosno,
severno od postojnata naselba. Terenot e so isto~na ekspozicija i naklon od 12150 {to pogoduva za locirawe i na stopanski dvorovi i pogolem broj na objekti
za sekundarno domuvawe (vikend objekti).
Oformuvawe na nova turisti~kata - vikend naselbata Belica se
predviduva kaj vlivot na Beli~ka reka vo Treska, poto~no, od desnata strana na
lokalen turisti~ki pat. Terenot pretstavuva aluvijalno - deluvijalna terasa
blago nakloneta kon Treska. Naklonot na terenot se dvi`i od 2-60 vo
ramninskiot del, a na padinite na ridot Oreoec 16 - 200.
Ovaa lokacija spored morfolo{ko-topografskite uslovi i soobra}ajnogeografskata polo`ba ovozmo`uva razvoj na naselba na povr{ina od 25 ha, koja
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
13
komunikativno }e se povrzuva so Gorna Belica, a preko Zduwe so Skopje i na
zapad preku Brod so Ki~evo i Prilep.
5. DOMUVAWE
Procesot na urbanizacija vo Republikata od vojnata navamu se odviva{e
so prili~no neuedna~eno tempo i so naglasen akcent na migracionite dvi`ewa
selo - grad, kako rezultat na {to dojde do silna polarizacija na prostorot. Od
edna strana se sozdadoa golemi urbani centri koi se karakteriziraat so visoko
nivo na populaciska koncentracija, dinamika na stopanskiot razvoj i stepen na
urbanizacija i prostori vo koi dojde do populacisko praznewe i stagnacija na
stopanskiot razvoj, {to gi karakterizira kako nedovolno razvieni podra~ja.
Ovie sostojbi i denes se u{te aktuelni i evidentni, osobeno vo periodot
na tranzicija niz koj pominuva Republikata, bidej}i se u{te ne e dovolno
napraveno za namaluvawe na ovie disproporcii po pat na paralelna
urbanizacija na seloto i gradot.
Razvojot gradovite vo golema mera ode{e na smetka na odumirawe na
selskite naselbi, osebeno od ridsko - planinskitee podra~ja, {to dovede do
golemi disproporcii vo razvojot me|u op{tinite i golema polarizacija selo grad. Vo golemite gradovi kako rezultat na masovno doseluvawe na selskoto
naselenie dojde do brz porast na potrebite od stanovi i komunalni uslugi, {to
rezultira so pojava na bespravna gradba, dodeka vo selata dojde do masovno
napu{tawe na stanbeniot fond.
Centralisti~kite tendencii vo urbanizacijata se posledica na
istoriskite tendencii na masovno preseluvawe na selskoto naselenie vo
gradovite nezavisno od realnite mo`nosti za smestuvawe i rabotewe. Regionot
na "Kozjak" e klasi~en primer na eden vakov prostor, koj kako `rtva na
polariziraniot urban razvoj stagnira i vo pogled na demografskite trendovi i
vo pogled na stopanskiot razvoj. Spored op{testveniot proizvod po `itel, kako
indikator za dinamikata na stopanskot razvoj i dostignatoto nivo na stopanska
razvienost, podra~jeto na porane{na op{tina Brod se nao|a na 14 mesto vo
Republikata (50.527), dodeka spored nivoto na urbaniziranost na posledno 30-to
mesto vo ramkite na starata administrativna podelba na teritorijata na
Republikata.
Ote`natite uslovi za egzistencija na najgolem del od naselenieto vo ovie
prostori, kako rezultat na kompleksnoto vlijanie na prirodnite faktori,
niskoto nivo na op{tata razvienost na ruralnite naselbi, a osobeno niskoto
nivo na komunalna i funkcionalna opremenost i nepovolnata geoprometna
polo`ba na naselbite se glavnite pri~ini za pojava na migracionite dvi`ewa
koi na ovie prostori se evidentirani od 1961 g. navamu.
Migracionite procesi odat paralelno so procesot na deagrarizacija,
odnosno namaluvawe na brojot na zemjodelskoto naselenie koe vo periodot 1981 1994 g. se namalilo za 79,25%; odnosno od 3.909 kolku iznesuva{e vo 1981 g. na 811
vo 1994 g. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto od 33,2% se
namalilo na 7,4%. I vkupnoto naselenie na podra~jeto na porane{na op{tina
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
14
Brod vo periodot od 1981 g. do 1994 g. se namalilo za 10,18%, odnosno od 12.271
kolku iznesuva{e vo 1981g. na 11.022 vo 1994 g.
Mo`e da se zaklu~i deka namaluvaweto na zemjodelskoto naselenie na
ovie prostori pove}e e posledica na opa|awe na vkupniot broj na naselenie i ne
mo`e da stane zbor za deagrarizacija kako pozitivna transformacija na
ruralnoto naselenie koja zaedno so industrijalizacijata e eden od osnovnite
faktori koi najintenzivno go determiniraat procesot na urbanizacija.
Paralelno so namaluvawe na `itelite na ovie prostori se namalil i
brojot na doma}instva za 14,73%, odnosno od 550 doma}instva vo 1981 g. na 469 vo
1994 g. U{te pokvalitativen pokazatel za negativnite demografski trendovi e
namaluvawe na prose~niot broj ~lenovi po doma}instvo od 4.37 ~lena vo 1981 g.
na 3.04 vo 1994g. {to uka`uva na promena i vo strukturata na doma}instvata,
odnosno dominacija na stare~ki doma}instva.
Nadminuvawe na ovie pojavi vo idnina e mo`no so aktivirawe na
oblicite na semiurbanizacija, koi poka`uvaat zna~itelni rezultati, osobeno
vo oblasta na stanbeno komunalnoto stopanstvo. Disperzijata treba da
ovozmo`i aktivirawe i na fiksnite (surovini) i na mobilnite potencijali na
celiot prostor, so {to }e se postigne pokompleksna urbanizacija, pogolem
stepen na deagrarizacija, namaluvawe na migraciite selo - grad, a so toa i
pobrzo re{avawe na stanbenite problemi.
Na toj na~in bi se so~uvale zemjodelskite povr{ini okolu gradovite koi
se pove}e se transformiraat vo gradsko - grade`no zemji{te, a od druga strana
stanbeniot fond vo selata ne bi ostanal neiskoristen, a zemjodelskite
povr{ini neobraboteni.
5.1. Celi za organizacija na prostorot od aspekt na domuvawe
Pravcite na dolgoro~niot stopanski razvoj na ovie prostori vo idniot
period i vrz osnova na niv sogledanata idna prostorna organizacija, treba da
pridonesat da vo idniot period se nadminat prostorno - fizi~kite
disproporcii vo oblasta na domuvaweto. Najva`na uloga pri toa treba da ima
koncepcijata za idniot stopanski razvoj na ovie prostori, odnosno disperzijata
na stopanski kapaciteti, koja direktno se reperkuira vrz stanbenata izgradba i
podignuvawe na nivoto na stanbeniot standard.
Postignuvawe na poramnomeren razvoj vo idniot period zna~i i
poramnomerna raspredelba na stanbenata izgradba. Na toj na~in stanbenata
izgradba i vo naredniot period }e determinira eden od najzna~ajnite pravci na
vkupniot stopanski i op{testven razvoj.
Od nekolkute najva`ni funkcii vo naselenite mesta, domuvaweto e
najgolem potro{uva~ i korisnik na prostorot, osnovna sodr`ina na naselbite i
element na prostornoto i urbanisti~ko planirawe. Domuvaweto op{to, a
stanbenata izgradba posebno, e bitna komponenta na socijalniot i
op{testveniot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na
`ivotniot standard na naselenieto. Od tuka osnovnite celi na stanbenata
politika na ovoj prostor se:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
-
15
obezbeduvawe stan za sekoe semejstvo;
podignuvawe na standardot na domuvawe vo pogled na povr{ina,
broj na sobi, grade`ni karakteristiki i komunalna opremenost na
stanovite;
izgradba na adekvatna infrastruktura vo funkcija na pokvaliteten
standard na domuvawe;
aseizmi~ka gradba na stanovi;
zamena na substandardnite stanovi so novi;
obnova, rekonstrukcija i revitalizacija na stariot stanben fond,
zaradi podobruvawe na uslovite za domuvawe i podignuvawe na
kvalitetot na stanbeniot fond;
organizirawe na stanovite kako humani prostori so soodvetni
pridru`ni objekti za deca i vozrasni;
postignuvawe poramnomerna stanbena izgradba;
liberalizacija na stanbeniot pazar i
obezbeduvawe povolni finansiski uslovi za re{avawe na
stanbeniot problem, preku odobruvawe na povolni kreditni uslovi
za stanbena izgradba.
5.2. Proekcija na stanbenite potrebi
Specifi~nosta na prostorot od demografski aspekt (kontinuirano
opa|awe na naselenieto i doma}instvata i jaki migracioni dvi`ewa), uslovuva
da proekcijata na stanbenite potrebi za naredniot period ne mo`e da se pravi
vrz osnova na dosega proverenite kriteriumi (porast na naselenie i
doma}instva, promeni vo standardot na domuvawe i sl.), pa poradi toa se poa|a
od optimisti~ki pretpostavki i vrz osnova na niv definirani kriteriumi deka
izgradbata na akumulacijata "Kozjak" }e dovede do zgolemuvawe na
atraktivnosta na ovie prostori ne samo od turisti~ki aspekt, odnosno kako
prostori za odmor i rekreacija, tuku }e stane predmet za razmisluvawe i pri
re{avawe na `ivotnoto pra{awe na oddelni semejstva, koi tuka }e najdat
mo`nost za egzistencija i rabota. Pri vakva pretpostavka, verojatno deka ovie
prostori bi privlekle del od otselenoto naselenie od ovie prostori, kako i
novo, osobeno poradi neposrednata blizina na Grad Skopje.
Potrebite od nov stanben fond na ovoj prostor proizleguvaat od:
-
potrebata od zamena na substandardniot stanben fond,
potrebite od stanben fond za sekundarno domuvawe (vikend ku}i)
Analizata na odnosot pome|u brojot na doma}instva i stanovi na
prostorot na regionot "Kozjak"uka`uva na postoewe stanben suficit vo site
naseleni mesta.
Stanbeniot fond se karakterizira so dosta visoka starosna struktura,
taka da okolu 55,4% od objektite se gradeni do 1960 god; a 28% se so nepoznata
starosna struktura. Opremenosta na objektite so instalacii e mnogu slaba, a
grade`nata sostojba lo{a, taka da op{t zaklu~ok e deka golem procent od
stanbeniot fond e substandarden.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
16
Procenkata na substandardniot stanben fond se bazira na kriteriumite
deka celiot stanben fond izgraden do 1945 g. i okolu 10% od stanovite gradeni
vo periodot od 1945 - 1960 g. e substandarden, kako i vrz osnova na terenskata
analiza na stanbeniot fond, koja naveduva na zaklu~ok deka procentot na
substandardot e u{te pogolem i se dvi`i okolu 90% od vkupniot stanben fond,
so isklu~ok na naselba Samokov, koja so izgradba na industriskiot kapacitet
"Suvenir" zabele`a zna~itelen razvoj koj se reperkuira{e i vrz stanbenata
izgradba.
Rekonstrukcijata na stanbeniot fond, so ogled na mnogu lo{ata sostojba
}e ima karakter na temelna, so zna~itelni zafati. Mnogu biten moment za
idninata na ovoj prostor koj }e se javi kako re{ava~ki faktor za idniot progres
na regionot na"Kozjak" e izgradbata na akumulacijata. Prisustvoto na voda,
mo`nostite za ribolov, sportovi na voda, kako i mo`nostite za lov koi gi
pru`a pokraj postojniot rezervat "Jasen" i novoto komercijalno lovi{te koe se
predviduva vo atarot na selata Breznica, Ta`evo i Belica }e go napravat
prostorot interesen od turisti~ki aspekt, a so toa }e se javi interes za
izgradba na objekti za sekundarno domuvawe.
Za taa cel vo ramkite na postojniot opfat na naselbite se predviduvaat i
soodveten broj na lokacii za vikend ku}i~ki, kako i dve novi naselbi ~ija
primarna funkcija e turizam, a toa se naselba Dolna Belica i predlo`enata
alternativna lokacija za dislocirawe na naselbata Zduwe koja se potopuva.
Proekcijata na stanbeniot prostor poa|a od standardite 20 m2/`itel, 4080 m /stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii.
2
Za objektite za sekundarno domuvawe koi }e se koristat povremeno ili
sezonski standardite }e bidat poniski.
Spored toa proekcijata na stanbeni
primarno i sekundarno domuvawe predviduva:
potrebiregionot"Kozjak"za
Postojni stanovi vo 1994 god.
727
Postojni stanovi koi se zadr`uvaat
214
Novi stanovi po osnov na zamena na substandardni stanovi
470
Novi stanovi po osnov na porast na naselenie
424
Novi stanovi za kompenzacija na potopeni stanovi
Stanovi za sekundarno domuvawe
Vkupno novi stanovi za gradba
Vkupno stanovi vo 2020 god.
50
595
1.539
1.753
Postoe~kiot stanben suficit }e egzistira i vo naredniot period poradi
predlo`enata rekonstrukcija na substandardniot stanben fond, taka da vo
ramkite na urbaniot opfat na site naselbi }e ima stanbeni rezervi za
naselenieto koe eventualno bi se odlu~ilo za postojano `iveewe na ovoj
prostor.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
17
Spored toa, vkupnite stanbeni potrebi se procenuvaat na 1753 stana.
Realizacijata na stanbenata izgradba }e se odviva etapno, pri {to najverojatno
pointenzivna stanbena izgradba }e usledi po zavr{uvaweto na akumulacijata.
5.3. Proekcija na stanbenite potrebi po naselenite mesta
Stanbenite potrebi vo naselenite mesta se razlikuvaat od pove}e
aspekti. Imeno kako rezultat na demografski porast, potreba od novi stanovi
vo naredniot period mo`e da se o~ekuva samo vo op{tinskiot centar Samokov,,
koj ima najmnogu predizpozicii za stopanski razvoj, a isto taka i za mehani~ki
priliv na naselenie od sosednite naselbi, poradi centralnata funkcija vo
ramkite na administrativnata polo`ba.
Naselbite Zduwe, Blizansko i Belica poradi neposredna blizina vo
odnos na novata akumulacija }e bidat najinteresni od turisti~ki aspekt, taka da
se o~ekuva deka tuka }e bide najgolem interesot za izgradba na objekti za
sekundarno domuvawe.
Vo ramkite na atarite na naselbite Breznica, Ta`evo i Belica isto taka
mo`e da se o~ekuva interes za izgradba na vikend ku}i poradi mo`nostite za lov
koi }e gi obezbedi novoto komercijatno lovi{te.
Ostanatite naselbi mo`ebi }e stanat interesni za locirawe na
turisti~ki lokaliteti vo pomal obem i vo zavisnost od razvojot na celiot
prostor po izgradba na akumulacijata.
Proekcija na stanbeni potrebi po naseleni mesta
Stanovi Substan Stanovi
vo 1994 g. dardni koi se
stanovi zadr`uva
at
Stanovi
za novi
doma}ins
tva
Kompenza
cija za
potopeni
stanovi
Stanovi Vkupno
za
novi
sekundar stanovi
no dom.
Vkupno
stanovi
vo 2020g.
1 Kalu|erec
38
30
8
6
0
14
50
58
2 Kov~e
10
8
2
5
0
15
28
30
3 D. Zrkle
47
42
5
5
0
15
62
67
4 Ramne
65
55
10
5
0
15
75
85
5 D. Lupi{te
65
47
18
6
0
14
67
85
6 Samokov
99
15
84
182
0
14
211
295
7 Brest
66
30
36
6
0
14
50
86
8 Kosovo
48
43
5
5
0
15
63
68
9 Trebovle
13
10
3
6
0
14
30
33
10 B. Breznica
53
40
13
9
0
21
70
83
11 Ta`evo
16
14
2
9
0
21
44
46
12 D. Belica
81
70
11
68
0
157
295
306
13 Zduwe
43
0
0
56
43
131
230
230
14 Raste{
59
53
6
5
0
15
73
79
15 Blizansko
24
13
4
51
7
120
191
195
Vkupno
727
470
214
424
50
595
1539
1753
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
18
5.4. Sistem i na~in na gradba
Rekonstrukcijata na postoe~kiot stanben fond koj e determiniran kako
substandarden, }e ima karakter na temelna, odnosno vo najgolem del izgradba na
novi objekti vrz starite temeli. Toa }e bidat objekti za postojano `iveewe so
selsko-stopanski dvorovi na parceli so povr{ina od okolu 1.000 m2. Istite
normativi }e se koristat i pri izgradba na objekti kako kompenzacija za
stanovite koi se potopuvaat, kako i stanovite za novi doma}instva.
[to se odnesuva do stanbenite objekti za sekundarno domuvawe, odnosno
vikend ku}i~ki, okolu 10% od niv se predviduva da imaat parceli so povr{ina
koja odgovara za stopanski dvor, taka da istite mo`e da se koristat i za
postojano `iveewe.
Ostanatite 90% }e bidat klasi~ni vikendi~ki, so ne{to pogolema
povr{ina na parcelite, okolu 500 m2, so cel da se obezbedi pogolema intimnost
na sopstvenicite, u`ivawe vo pejza`ot i izbegnuvawe na karakterot na
kontinuirani turisti~ki naselbi koi se ~esti kaj nas i so koi vsu{nost se gubi
prirodniot ambient. Ova isto taka mo`e da se postigne i so grupacii od po
nekolku vikendi~ki i nivno vtopuvawe vo prirodniot pejza`. Na toj na~in }e
nastane istaknuvawe na nekoi zna~ajni topografski karakteristiki za poedini
ambienti so {to }e se ovozmo`i o~uvuvawe na identitetot na mestoto i
prirodnite vrednosti i retkosti, {to e eden od principite na odr`iviot
razvoj.
Pri stanbenata izgradba, treba da se odbegnuvaat visoki objekti so
po~ituvawe na tradicionalna arhitektura vo izgradbata na ovie prostori,
(prizemni objekti i prizemje i kat). Na terenite so pogolem i strm nagib
logi~na e primena na stepenasto povlekuvawe na katovite i pratewe na nagibot
na teren. Izborot na grade`ni materijali treba da se bara od raspolo`ivite
resursi so koi e bogat ovoj kraj i koi tradicionalno se koristat vo stanbenata
izgradba. Toa se pred se kamenot i drvoto koi me|u drugoto se prepora~uvaat i
od aspekt na odr`iv razvoj, odnosno gradba na odr`ivi stanovi poradi vekot na
traewe i mo`nosta za recikla`a.
6. JAVNI FUNKCII
Prostornata distribucija i funkcionalna organizacija na javnite
funkcii e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na
naselbite, odnosno aglomeracioniot sistem od edna strana, a od druga indikator
na nivoto na razvienost i `ivotniot standard na naselenieto.
Za dosega{niot na~in na organizacija na ovie dejnosti karakteristi~na
e nivna neprilagodenost vo odnos na tipot na naselbite, polo`ba vo sistemot na
naselbite, soobra}ajna nepovrzanost i socio-ekonomskite i demografski
karakteristiki na naselenieto. Ova e posledica na dosega{niot na~in na
organizacija i finansirawe na ovie dejnosti, kako i nepostoewe organizirana
sorabotka pome|u lokalnite zaednici i javnite dejnosti vo formirawe na
programi za organizirawe na nivnite aktivnosti.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
19
Vo dosega{nite akti koi ja reguliraat ovaa meterija ne se utvrdeni
gravitacioni zoni (pe{a~ki i soobra}ajni izohroni) za oddelni dejnosti koi se
so zakonot obvrzuva~ki (zdravstvena za{tita, osnovno obrazovanie). Poradi
toa, vo organizacijata na ovie dejnosti se zapostaveni onie aktivnosti koi
obezbeduvaat pogolema dostapnost na naselenieto od pomalku razvienite
naselbi (organiziran prevoz so {kolski avtobusi, mobilna zdravstvena slu`ba,
organiziran javen me|uselski soobra}aj i sl.)
6.1. Celi
Ostvaruvaweto na osnovnite celi za razvoj i organizacija na javnite
funkcii od aspekt na racionalna organizacija i koristewe na prostorot
pretpostavuva:
-
-
-
-
Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na naselenieto, na nivo na
minimalni kulturni standardi na kvalitetot na `iveewe;
Namaluvawe na razlikite vo kvalitetot na `iveewe vo naselbi od
razli~en tip, koi gi stavaat vo neramnopravna polo`ba decata i
mladinata od ovie krai{ta i nivnite pojdovni pozicii i mo`nosti
socijalno napreduvawe (uslovi za socijalizacija, kvalitet na
obrazovanie, dostapnost na u~ili{ta, vid na obrazovanie i sl.);
Organizirawe na javnite slu`bi ne samo kako transferi (izvr{iteli
na globalno usvoeni programi, tuku i sozdavawe uslovi niz op{tite i
specifi~ni programi i oblici na aktivnosti da se ovozmo`i i
zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite vo sklad so
interesite i osobenostite na lokalnata sredina;
Zgolemuvawe na iskoristenosta na izgradenite fondovi za potrebite
na javnite funkcii po pat na zemawe prostor vo privatna sopstvenost
pod zakup, pointenzivno iskoristuvawe na prostorot koj e vo
sopstvenost na javniot sektor (pove}enamensko koristewe, promena na
namenata na nedovolno iskoristenite prostori i sl.), podobruvawe na
investicionoto i tekovno odr`uvawe na objektite i dr;
Prilagoduvawe na normativite za proektirawe i gradewe na novi
objekti na barawata za kvalitet, lesno odr`uvawe na objektite i
upotreba na soodvetni grade`ni materijali i oprema.
6.2. Organizacija na javnite funkcii
Neophodnosta od poramnomeren razvoj na javnite funkcii, koj se javuva
kako imperativ vo naredniot period, na prostorot na celata Republika, a
sobeno vo nerazvienite podra~ja, kako {to e regionot na "Kozjak" e usloven od
planiraniot ekonomski razvoj, zgolemuvawe na vrabotenosta i urbanizacijata
na prostorot, {to predizvikuva potreba od pogolem izbor na zanimawa,
soodvetno obrazovanie, poraznovidni potrebi od oblasta na kulturata i sl.
Urbaniot razvoj isto taka uslovuva i razvoj na sovremena zdravstvena i
socijalna za{tita, preku razviena mre`a na institucii od ovaa oblast.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
20
Osnoven princip vo razvojot na mre`ata na javnite funkcii e
pretpostavkata deka vo nivniot razvoj }e bidat vgradeni mo`nosti za
alimentirawe na nivnata rabota. Novite zakonski propisi treba da go
redefiniraat obemot na obvrzuva~ki uslugi kon gra|anite i na toj na~in }e se
utvrduvaat programite za razvoj na ovie dejnosti na ponisko nivo na
teritorijalna organizacija. Zna~i dosega{niot stati~en i uniformen model na
organizacija na ovie dejnosti postepeno }e se napu{ta za smetka na razvoj na
javnite funkcii vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici.
Nezavisniot i samostoen razvoj na javnite funkcii vo naselbite i
lokalnite zaednici vo odnos na upravno - administrativnite funkcii na
naselbata, koj }e dovede do pogolema diferencijacija na naselbite vo pogled na
funkciite, }e ja namali spregata na upravno - administrativnite funkcii so
stopanskiot, socijalniot i kulturniot razvoj na naselbata, so mo`nost za
preraspredelba na vidot i ustanovite na javnite dejnosti vo ramkite na
funkcionalnoto podra~je.
Pri organizirawe na mre`ata na javnite funkcii vo oddelni podra~ja,
bitno mesto isto taka }e imaat i motivite, interesite i investiciite na
privatnite investitori, razli~ni fondacii i drugi neprofitni asocijacii, vrz
osnova na slednite principi:
- Vo ramkite na planiranata mre`a na javnite funkcii, pokraj
ekonomskite pokazateli, neophodno e vklu~uvawe na soodvetni merki
za podobruvawe na dostapnosta na uslugite do gra|anite, kako:
soobra}ajna dostapnost (soodvetna lokalna patna mre`a, me|unaselski
prevoz, u~eni~ki avtobusi, subvencioniran prevoz za oddelni
op{testveni grupi i sl.), informati~ka dostapnost (telefon,
telefaks i sl.) so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi distanci,
razvoj na komplementarni sodr`ini za oddelni dejnosti (domovi,
pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme so
potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalni mobilni slu`bi, kako
podvi`ni biblioteki, mobilni kliniki, i zdravstveni slu`bi za
preventivni uslugi i sl;
- Vo prostornata razmestenost na javnite funkcii postoi mo`nost za
preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii od
oblasta na obrazivanie, zdravstvo, kultura i sl. Na vakov na~in se
ovozmo`uva zadr`uvawe na nekoi tradicionalni i funkcionalni
specifi~nosti na oddelni naselbi vo odnos na oddelni javni dejnosti.
- Primena na razli~ni kriteriumi vo organizirawe na javnite funkcii:
demografski karakteristiki, socioekonomski sostojbi i potencijali,
zainteresiranost na investitorite i opravdanost na programite vo
odnos na investiciite i dr;
- Utvrduvawe na obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni
dejnosti so cel da se obezbedat obvrzuva~ki minimalni uslovi za
zadovoluvawe na potrebite. Definiraweto na ovie standardi mo`e da
se zacrta kako dolgoro~na cel zaradi ostvaruvawe na civilizaciskiot
minimum vo pogled na zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite
vo oblast na javnite dejnosti, no tie da ne bidat granica koja }e go
limitira nivniot razvoj;
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
-
21
Razvivawe na posebni programi soobrazeni so osobenostite na
ruralnite podra~ja, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi
Vo oblast na zdravstvoto i socijalnata za{tita, prilagoduvaawe na
zdravstvenite slu`bi na specifi~nostite i barawata na selskite
podra~ja, mobilni zdravstveni slu`bi i sl. i formirawe na ustanovi
za zgri`uvawe na deca, stari i bolni lica i sl;
Vo obrazovanieto, razvoj na model na u~ili{ta za integralno
obrazovanie, prilagodeno na razvojnite interesi na selskiot
stopanski, socijalen i kulturen prostor, razvivawe na programi za
obrazovanie na mladinata koja profesionalno }e se orientira kon
zemjodelsko proizvodstvo, so mo`nosti za prekvalifikacija i
dokvalifikacija za drugi aktivnosti na selo, vklu~uvaj}i ja i
`enskata rabotna snaga, formirawe na fondovi za stipendirawe na
zanimawa neophodni za rabota na selo i sl;
Inicirawe na razvoj na posebni programi od oblasta na kulturata,
sportot i rekreacijata so akcent na podr{ka na lokalnite kulturni
dru{tva i grupi, kako bi se so~uvale duhovnite i materijalni
vrednosti na seloto: etno - parkovi i ku}i, muzei, biblioteki, letni
{koli i kolonii i sl.
Pristapot vo planirawe na organizacijata na javnite funkcii e
usoglasen so promenite vo politi~ko-institucionalniot sistem vo Republikata
i novite soznanija i tendencii vo finansirawe i organizirawe na ovie dejnosti
vo razvienite zemji, so naglasena dimenzija na socijalniot razvoj. Od aspekt na
prostorna distribucija na javnite funkcii, neophodno e ispolnuvawe na
slednite uslovi:
-
podednakva dostapnost na ovie dejnosti za site `iteli na regionot;
obezbeduvawe voedna~en kvalitet na pru`enite uslugi;
pottiknuvawe na lokalnata samoinicijativa, aktivno u~estvo na
gra|anite vo organizacija na rabotata na javnite dejnosti;
mo`nost za izbor i modalitet na uslugi i prilagodenost na
programata na lokalnite karakteristiki.
6.3. Socijalna za{tita
Organiziraweto na institucii od oblasta na socijalnata za{tita na
prostorot na "Kozjak" e vo direktna zavisnost od ona {to }e se slu~uva na
prostorot, kako posledica na izgradba na akumulacijata, odnosno od toa dali
prostorot }e po~ne da `ivee i }e se javi potreba od organizirawe na vakvi
institucii. Socijalnata za{tita opfa}a insitucii za zgri`uvawe na deca bez
roditeli, kako i organizacii za stari lica so smestuvawe, ishrana, medicinska
nega i sl.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
22
6.4. Obrazovanie
6.4.1. Predu~ili{no vospituvawe i obrazovanie
Organizaciite za zgri`uvawe i vospituvawe na decata od predu~ili{na
vozrast obavuvaat dejnost od poseben op{testven interes, bidej}i tuka
zapo~nuva formiraweto na karakterot na detskata li~nost. Tie obezbeduvaat
zdravstvena za{tita, ishrana i dneven prestoj na decata vo soglasnost so
nivnite razvojni potrebi, do 3 god. (jasli) ili od 3 god. do trgnuvawe na
u~ili{te (gradinki i zabavi{ta pri predu~ili{nite organizacii i zabavi{ta
pri osnovnite u~ili{ta). Poradi nivnoto zna~ewe vo psihofizi~kiot razvoj na
decata, nivno pouspe{no podgotvuvawe za u~ili{te i se pogolem stepen na
vrabotenost na `enite, se predviduva i o~ekuva natamo{en naglasen razvoj na
mre`ata na ovie institucii.
So predu~ili{nite ustanovi treba da bidat opfateni 70% od decata na
predu~ili{na vozrast (ili okolu 6% od naselenieto), so celodnevno ili
poludnevno boravewe. Osnovni standardi pri proektirawe na ovie organizacii
se 9 m2 bruto povr{ina po dete, odnosno 20 m2/dete za otvoreni prostori
(zelenilo, igrali{ta, pristapi). Vakvi institucii bi trebalo da se
organiziraat vo site naselbi, pod pretpostavka deka }e se izvle~at od
demografskata stagnacija i stareewe. Radius na gravitacija za ovie institucii
e 600 - 1000 m.
6.4.2. Osnovno obrazovanie
Osnovni celi vo politikata na razvojot na osnovnoto obrazovanie vo
naredniot period se odnesuvaat na:
-
-
-
celosen opfat na decata na vozrast od 7-14 god;
rabota na u~ili{tata vo edna smena so mo`nost za dneven prestoj na
u~enicite;
izgradba i rekonstrukcija na objekti vo soglasnost so sovremenite
pedago{ki i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en
prostor spored sovremenite standardi i normativi;
razvivawe na mre`ata na osnovni u~ili{ta po mo`nost ili vo
neposredna okolina, so organiziran prevoz so vo sekoe naseleno mesto
u~ili{ni avtobusi;
prisposobuvawe na programskite sodr`ini i obrazovno vospitnata
funkcija na u~ili{teto so sovremenite pedago{ki i nau~ni soznanija.
Razvojot na osnovnoto obrazovanie vo idniot period }e se odviva vo
ramkite na opredelbite: osnovnoto obrazovanie e obvrzuva~ko za site deca na
soodvetna vozrast, a minimalni obvrzuva~ki standardi se 7 m2/u~enik za
povr{ina na objektot i 20 m2/u~enik za kompleksot na u~ili{teto. Osnovni
u~ili{ta treba da postojat vo site naselbi. Vo slu~aj da ne mo`e da se
organiziraat vo naselbata, bidej}i za toa ne postojat potrebni uslovi
(potencijalen broj na korisnici, grade`en fond i sl.), se organizira vo sosedna
naselba, so toa {to e obavezno organizirawe prevoz do sosednoto mesto. Radius
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
23
na gravitacija za osnovni ~etirigodi{ni u~ili{ta e 1.500 m, a za osumgodi{ni
u~ili{ta 2.500 m. Za distanci pogolemi od ovie, zadol`iteno e obezbeduvawe na
prevoz po pat na organizirawe {kolski avtobusi ili javen prevoz.
6.4.3. Sredno obrazovanie
Planiranata mre`a na sredni u~ili{ta poa|a od slednite opredelbi i
celi:
-
-
obezbeduvawe kompleten opfat na mladinata od sredno u~ili{na
vozrast (15-19 god.);
dostapnost na u~ili{tata do site naseleni mesta;
izgradba i rekonstrukcija na objekti soglasno sovremenite pedago{ki
i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en prostor
spored sovremeni standardi i normativi;
usoglasuvawe na programskite sodr`ini so potrebite na stopanskite i
nestopanski dejnosti koi }e se razvivaat na prostorot, zasnovani na
sovremenata pedago{ka nauka i praktika so naglasena op{to obrazovna i vospitna dimenzija.
So ogled na toa deka se raboti za nerazvieno podra~je, vo koe
procentualnata zastapenost na mladoto naselenie e mnogu niska, mnogu e
neizvesna prognozata na obrazovni institucii od sredno i vi{o vospituvawe i
obrazovanie. Zatoa tie se predviduvaat vo op{tinskiot centar i po potreba vo
nekoja od drugite naselbi, no pod pretpostavka za aktivirawe na ovoj prostor po
pat na pred se demografsko o`ivuvawe, a potoa i stopansko.
Vo toj slu~aj }e se javi i potreba od sredno i visoko stru~ni kadri. Zna~i
ako postoi interes i ekonomska osnova za vakvi sodr`ini istite }e se
organiziraat, bilo vo ramkite na javniot ili privatniot sektor. Vo toj slu~aj
obavezno e i organizirawe na prate~ka (komplementarna sodr`ina) koja
ovozmo`uva celosno zadovoluvawe na potrebite, kako u~eni~ki i studentski
domovi, u~eni~ki i studentski kujni i restorani, biblioteki so ~italni i
prostorii za u~ewe i sl.
Osnovni opredelbi koi treba da se ostvarat vo planskiot period vo odnos
na srednoto obrazovanie se: celosna opfatenost na mladinata na vozrast od 15 19 god. i mo`nost za izveduvawe na nastavata vo edna smena.
Normativ za odreduvawe na potrebnata povr{ina e 8 - 10 m2/u~enik.
6.4.4. Obrazovanie za vozrasni
Vo naredniot period pod pretpostavka deka ovoj prostor }e po~ne da
`ivee demografski, ekonomski i stopanski, razvojot na stopanstvoto }e ja
zgolemi potrebata od stru~ni kadri koi mo`e da se obezbeduvaat ne samo po pat
na edukacija na mladite, no isto taka i so dokvalifikacija, prekvalifikacija i
stru~no usovr{uvawe na postojnite kadri, {to mo`e da se obezbedi preku
obrazovanieto za vozrasni. Obrazovanieto za vozrasni }e se odviva vo slednite
nasoki:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
24
permanentno stru~no obrazovanie na vozrasnite, usovr{uvawe,
kvalifikacija i specijalizacija na kadrite,
osposobuvawe, usovr{uvawe i prekvalifikacija na rabotnicite
6.5. Zdravstvo
Polariziraniot razvoj na ovoj prostor se odrazil i vo dejnosta na
zdravstvoto. Celiot prostor raspolaga so prili~no skromna mre`a na
zdravstveni organizacii koja ja so~inuva zdravstveniot dom vo Samokov i
zdravstvenite stanici vo Belica i Raste{ kon koi gravitira celiot prostor.
Mobilnite zdravstveni slu`bi koi se predvideni za opslu`uvawe na ovoj
prostor funkcioniraat nedovolno, {to e op{ta zabele{ka na anketiranoto
naselenie. Vo toj smisol, osnovnite celi vo razvojot na zdravsvenata zaa{tita
vo planskiot period se slednite:
-
-
-
-
poramnomeren razvoj, odnosno namaluvawe na razlikite vo
razvienost na mre`ata na zdravstvena za{tita pome|u ovie
prostori i porazvienite, osobeno urbanite gradski sredini;
podobruvawe na prostornata organizacija na zdravstvenite slu`bi
(funkcii, kapaciteti, elementi) vo smisol na integriranost i
racionalnost vo zadovoluvawe na potrebite na naselenieto;
kadrovsko ekipirawe na zdravstvenite ustanovi, ne samo vo
kvantitativna smisla, tuku i podobruvawe na kvalifikacionata
struktura na zdravstvenite rabotnici, kako i vgraduvawe
sovremena medicinska oprema vo zdravstvenite organizacii;
definirawe na obvrzuva~ka zdravsvena za{tita, nejzino
poracionalno organizirawe i sozdavawe mo`nosti za razvoj na
komplementarno privatno zdravstvo.
Site naselbi vo naredniot period treba da se planiraat zdravstveni
stanici i mobilna zdravstvena slu`ba, so gravitaciono podra~je do 1.000 m.
Zdravstveni domovi se organiziraat vo pogolemite naselbi ili nivna
neposredna blizina, dodeka vo Samokov kako sedi{te na op{tina treba da se
planira medicinski centar, pod uslov da postoi interes i ekonomska
opravdanost. Normativi za ovie institucii se: min. 6 legla na 1.000 `iteli i
min. 8 m2 po leglo za povr{inata na objektot i 80 m2/leglo za parcela na
zdravstveniot objekt.
6.6. Kultura
Demografskoto i stopansko aktivirawe na ovoj prostor treba da go sledi
i sodvetno kulturno `iveewe, osobeno poradi konstatacijata deka dejnostite od
oblasta na kulturata vo site ruralni podra~ja vo Republikata se na mnogu nisko
nivo. Vo toj smisol kako osnovni i dolgoro~ni celi vo razvojot na kulturata vo
naredniot period se postavuvaat:
-
zabrzan kulturen razvoj na ruralnite podra~ja, so poseben akcent
vrz novoformiranite centri na op{tini;
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
25
barawe pogolemi mo`nosti i povisoki formi na kulturno
`iveewe, vo sklad co o~ekuvaniot razvoj i socio-ekonomskite
transformacii vo uslovi na pazarno stopanisuvawe;
- pro{iruvawe na mre`ata na kulturni ustanovi po pat na povisok
stepen na organiziranost i iskoristenost na postojnite kapaciteti
ne samo preku dr`avni institucii, tuku i preku lokalnite
zaednici i privatniot sektor za investirawe vo ovie dejnosti.
Kulturata kako kompleksna dejnost gi opfa}a slednite dejnosti: kulturno
nasledstvo (spomenici na kulturata), muzejska dejnost, likovna dejnost,
bibliote~na dejnost, scensko - umetni~ka dejnost, filmska dejnost, kulturni
samodejnosti, izdava~ka dejnost i me|unarodna sorabotka (vo site dejnosti).
-
Vo naredniot period sekoja od naselbite treba da ima pove}e namenski
objekt (dom na kulturata) so biblioteka, kino, a ako postoi interes i ekonomska
osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar i dom na mladina i
pioneri. Normativi za predviduvawe na ovie dejnosti se:
za biblioteka, na 1.000 `iteli se predviduva min. 100 m;
- za kino, na 1.000 `iteli, min. 50 mesta;
- za teatar na 1.000 `iteli 20 mesta;
Za edno mesto se predviduva 7 m2 povr{ina za objektot.
6.7. Fizi~ka kultura
Razvojot na fizi~ka kultura, sport i rekreacija, kako preduslov za
odr`uvawe na zdravjeto na naselenieto i zgolemuvawe na rabotnata sposobnost,
treba da se odviva vo ramkite na:
-
-
obezbeduvawe prostori, kapaciteti, i objekti od oblasta na
fizi~kata kultura i nivna ramnomera i racionalna prostorna
razmestenost;
pro{iruvawe na mre`ata na objekti i povr{ini vo naselenite
mesta i obrazovnite ustanovi soglasno optimalnite standardi za
ovaa oblast.
Sekoja od naselbite vo regionot na "Kozjak" vo naredniot period treba da
ima otvoreni, uredeni prostori, pogodni za razli~ni vidovi sportski
aktivnosti so minimalni barawa za odr`uvawe, a pogolemite naselbi,
op{tinskiot centar i osobeno naselbite koi }e se razvivaat kako turisti~ki
centri (Zduwe, Blizansko, Belica) vo sklad so ekonomskite mo`nosti
postepeno treba da se opremat i so pokrieni objekti za fizi~ka kultura, so
soodvetni sanitarni i drugi pridru`ni prostorii, re`imi na odr`uvawe i
koristewe (bazen, teniski igrali{ta, ve`balnici i sali za gimnastika).
Podolgoro~no gledano, a vo zavisnost od demografskiot i stopanski
razvoj na ovoj prostor, vo naselbite i nivnite okolini koi }e prerasnat vo
turisti~ki centri treba da se organiziraat i sportsko - rekreativni centri so
multinamenski karater.
Normativ za potrebna povr{ina za ovaa dejnost e 5 m2/ `
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
26
Na potegot pome|u Zduwe i Blizansko, na lokalitetot na ezeroto i
krajbre`ieto, koj poprecizno }e se utvrdi so Urbanisti~ki proekt, se
predviduva oformuvawe na centar za vodeni sportovi (plivawe, kajak i
veslawe na mirni vodi) so pridru`ni objekti (magacin za ~amci, rabotilnica,
sanitarni uredi i dr.), koi gi zadovoluvaat me|unarodnite standardi, {to }e
ovozmo`i odr`uvawe na razni sportski natprevari i manifestacii od
republi~ki i me|unaroden karakter.
7. STOPANSKI DEJNOSTI
Mo`nostite za razvojot na stopanstvoto na ovo specifi~no podra~je, koe
pove}e se karakterizira so prirodnite vrednosti i retkosti, a pomalku so
demografski, energetski, mineralni i drugi prirodni potencijali, pogodni za
razvoj na stopanstvoto, pred se zasnovuva na aktiviraweto na podra~jeto
opfateno so planot za turisti~ko - rekreartivno koristewe od Glavniot grad na
Republikata i od drugite bliski gradovi, na radikalno podobruvawe na
soobra}ajnata i druga komunikaciska infrastruktura, a so toa i podobruvawe na
uslovite za stopanisuvawe i razvojot na malite pretprijatija, kako vo
primarnite taka i vo tercijalnite dejnosti vo koi }e bide anga`irano mesnoto
naselenie.
Primarni dejnosti
7.1. [umarstvo, zemjodelie, lov i ribolov
Razvojot na {umarstvoto kako stopanska granka e so ograni~eni mo`nosti
poradi vidoviot sostav, formata na odgleduvawe i stepenot na o~uvanosta na
{umite. Imeno, od raspolo`ivoto {umsko zemji{te so povr{ina od 20. 230, 00
ha, samo 560 ha se pod visokostebleni {umi i od niv 495 ha se od stopanska klasa
"A". Tie se locirani glavno na atarot na selata Trebovqe, Ta`evo, Breznica i
Gorna Belica.
Spored vidoviot sostav toa se prete`no borovi a vo pomali razmeri i
bukovi {umi. Izvesen del od ovie {umi se devastirani poradi razvienoto
smolarewe na Karaxica, odnosno vo okolinata na Ta`evo, Breznica i Belica.
Spored na~inot na eksploatacija predvidena e glavno proredna se~a, osven na
lokalitetot "Brestovo podi{te" kaj seloto Brest kade se predviduva gola se~a
i indirektna konverzija.
Poradi dominacijata na niskite {umi od dab, jasen, gaber i gorun,
raspolo`ivata drva masa prose~no po ha iznesuva od 10 - 15 m,3 a godi{en
prirast od 0,2 do 0,5m3/ha. [umsko-odgleduva~kite merki pokraj prorednata se~a
}e opfatat i saniratna se~a poradi pojavata na zaboluvawa a osobeno vo
borovite {umi.
Po{umuvawata se predvideni na povr{ina od 100 ha, glavno na potezot
Trebovqe - Brest. Isto taka, neophodno e po{umuvawe pokraj novoizgradenite
patni pravci osobeno pokraj regionalniot pat P-104 kade obemot na zemjanite
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
27
raboti e poobemen i pojavata na erozivnite procesi se izrazeni. Intenzivni
{umsko-za{titni merki se neophodni dol` site suvodolici i poroi koi
direktno se vlivaat vo ezeroto poradi namaluvawe na zasipuvaweto na
akumulacijata.
Pri planiraweto na natamo{nite aktivnosti za unapreduvawe, za{tita i
koristewe na {umskiot fond, treba da se postigne sinhronizacija na aktuelnite
{umsko - stopanski osnovi so navedenite planski pretpostavki.
Konceptot na razvojot na zemjodelieto e vsu{nost koncept na razvojot na
ruralnata sredina. Trgnuvajki od demografskata struktura na naselenieto
(starosna i ekonomska) i raspolo`ivite zemjodelski povr{ini (katastarski
klasi) se planira zadr`uvawe na sega{niot broj na zemjodelski stopanstva.
Karakteristi~no e deka kaj site sela osven Samokov i Zduwe osnovna
dejnost }e pretstavuva zemjodelieto, so toa {to kako komplementarni dejnosti
}e se razvivaat vo Blizansko i Belica turizmot, vo Ta`evo, Breznica i
Trebovqe ke se razviva lovstvoto i {umarstvoto.
Mo`ni lokacii na mali ov~arski farmi se atarite na selata: Belica,
Ramne, Brest i Trebovqe, a vo dolinata na Mala Reka. Tie treba da se lociraat
od levata strana na rekata, poradi pogodnostite za iskoristuvawe na pasi{tata
na planinata Dobra Voda i nejzinite ogranoci.
Po dolinata na Treska pogodni lokacii za ov~arski farmi postoja vo
lokalitetot Dobroec kaj Zduwe i Podi{te ju`no od Belica. Katacitetot na
ovie farmi mo`e da se dvi`i od 50 -200 ovci, odnosno siten dobitok.
Mo`nostite za kravarski farmi se ograni~eni poradi maliot fond na livadi
(samo 45 ha) i usitenetosta na parcelite. Ne{to podobri uslovi za mini
kravarski farmi postojat vo naselbite po dolinata na Mala Reka, kade
prirodnite livade zavzemaat okolu 30 ha i postojat mo`nost za podigawe na
ve{ta~ki livadi. Goleminata na ovie farmi mo`e da se dvi`i od 5-10 grla. Vo
ostanatite sela krupniot dobitok mo`e da bide zastapen so 1-3 grla kako
dopolnitelna zemjodelska aktivnost.
Vo razvojot na sto~arstvoto osnovni opredelbi se: promena vo rasovata
struktura, odnosno zgolemuvawe na u~estvoto na blagorodnite rasi i nivnite
melezi i zgolemuvawe na opfatenosta na grlata so ve{ta~ko osemenuvawe.
Glaven akcent vo razvojot na zemjodelieto terba da se stavi na razvojot na
biolo{koto ovo{tarstvo i poqodelie, predi se, so odgleduvawe na avtohtoni
i aklimatizirani kulturi za ova podra~je. Od ovo{nite stebla }e se
zgolemuvaat nasadite pod jabolka, sliva, kru{a i duwa koi, poradi razvojot na
turizmot, }e imaat lokalen pazar no i plasman vo Skopje, a od `itnite kulturi
treba da se pro{iri odleduvaweto na r'` i helda za koi postojat izvonredni
uslovi za odgleduvawe i neograni~en plasman. Od industriskite kulturi }e bide
zastapen tutunot i toa vo site sela.
Koristeweto na ve{ta~ki |ubriva vo dolinata na Treska }e bide
zabraneto, a gradbata na farmite }e bide vo soglasnost so ekolo{kite uslovi
na terenot.
Razvojot na ribarstvoto kako stopanska granka }e bazira na postojnite
kapaciteti vo Belica i nivno osovremenuvawe. Vkupen kapacitet na ribnicite
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
28
pokraj Beli~ka reka }e iznesuva 5.000m2 so godi{na produkcija na kaliforniska
pastrmka od 150.000 toni. Daleku se popovolni uslovite za razvoj na sportskiot
ribolov na akumulacijata Kozjak kade na povr{ina od 1350 ha, so poribuvawe }e
se ovozmo`i razvien sportsko-rekreativen ribolov. Vo akomulacijata ne e
dozvoleno kafezno odgleduvawe na riba poradi opasnosta od zagaduvawe na
vodite. Sportskiot ribolov }e se odviva i na Mala Reka i Treska.
Faunisti~kite i edafskite uslovi pogoduvaat za razvoj na sportskiot i
stopanskiot lov vo celiot region na akumulacijata "Kozjak". Denes, delovite
na analiziraniot prostor soglasno op{tata Lovostopanska osnova pripa|a na
~etiri lovi{ta od koi edno ("Ramne") za siten dive~ so lovno - produktivna
povr{ina od 4150 ha i tri lovi{ta za krupen dive~ ("Dautica", "Trebovqe" i
"Ta`evo") so lovno produktivna povr{ina od 28. 047 ha. Me|utoa, ovie lovi{ta
se prostiraat i nadvor od atarite na analiziranite naselbi i za niv e neophodno
da se izgotvat soodvetni posebni lovno-stopanski osnovi spored odredbite na
Zakonot za lovstvo.
Za razvoj na lovniot turizam se predviduva formirawe ograden prostor
vo ramkite na lovi{teto "Ta`evo" za organizirano odgleduvawe i lovewe na
elen, srna, divokoza, muflon, diva sviwa, zajak, erebica kamewarka, polska
erebica i fazan. Vo lovi{teto }e se stopanisuva soglasno so posebnata lovnostopanska osnova, a organiziraweto }e go vodi pravno ili fizi~ko lice koe koe
}e se zdobie so licenca soglasno Zakonot za lovstvo. Komercijalniot lov vo ova
lovi{te }e ovozmo`i intenzivno vklu~uvawe na mesnoto naselenie od
naselbite Ta`evo i Breznica vo odr`uvaweto i funkcioniraweto na
lovi{teto.
Tercijarni dejnosti
7.2. Trgovija i zanaet~istvo
Osnovni faktori i determinanti na idniot razvoj na trgovija i
zanaet~istvo se slednite:
li~na potro{uva~ka i izmeni vo nejzinata struktura i dinamika na
ekonomskiot razvoj.
Li~nata potro{uva~ka e tesno povrzana so vkupniot stopanski razvoj i
mo`nosti za soodvetno anga`irawe na raspolo`ivite faktori. Vo toj kontekst,
mo`nostite za vrabotuvawe na rabotosposobnoto naselenie }e gi zgolemat
raspolo`ivite sredstva i }e go zamenat sega{noto nivo na zadovoluvawe na
dnevnite potrebi za odr`uvawe na egzistencijata preku nisko nivo na
kvalitetot na proizvodite so zadovoluvawe na potrebite od povisok standard.
-
Natamo{nata li~na potro{uva~ka, vo ramkite na dostignatiot standard
}e se menuva vo nasoka na soodvetni proizvodi so poznat kvalitet i standard koi
se prifateni vo evropski ramki. Ova posebno }e dojde do izraz koga }e se izleze
od stopanskata tranzicija, preku pazarniot mehanizam na slobodna konkurencija
i soodvetno prilagoduvawe na tercijarnite dejnosti so vkupnite trendovi i
barawa na potro{uva~ite.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
29
Se o~ekuva, vo naredniot period, strukturata na li~nata potro{uva`ka
da se zgolemi vo delot na trajnite dobra so kvalitet koj odgovara na evropskite
standardi, a dnevnite potrebi od prehrambeni proizvodi se pove}e da se
zadovoluvaat so gotovi proizvodi od povisok stepen na industriska prerabotka.
Od aspekt na strukturata na potro{uva~ka, se pove}e }e se zgolemuva
u~estvoto na prometot na neprehrambeni proizvodi na smetka na prehrambenite
proizvodi.
Vakvata promena vo strukturata na li~nata potro{uva~ka }e ja nametne
potrebata za prestruktuirawe na tercijarniot sektor vo dve nasoki:
1. Pocelosno i kvalitetno zadovoluvawe na potrebite i barawata na
potro{uva~ite, i
2. Obezbeduvawe na uslovi za efikasno deluvawe i razvoj na trgovskite
organizacii.
Ottuka, vo pogled na {irokiot opfat, }e dojde do specijalizacija po
granki, stokovni grupi i teritorijalno definirawe kako i soodvetno
okrupnuvawe po pat na horizontalna i vertikalna integracija na trgovskite
pretprijatija.
Vo oblasta na zanaet~istvoto se o~ekuva, pred se, sega{nata
neorganiziranost so karakter na "siva"ekonomija, da se organizira i istata
legalizira so ponaglaseno prestruktuirawe vo delot na li~nite uslugi vo
doma}instvata i pogolema specijalizacija vo delot na proizvodnoto
zanaet~istvo i negoviot legalitet.
7.2.1. Dinamika na ekonomskiot razvoj
Idniot ekonomski razvoj na Republikava, koj }e ima vlijanie i vrz
ekonomskiot razvoj na regionot "Kozjak", }e bide zavisen od pove}e faktori, no
globalno gledano mo`at da se definiraat dve grupi: eksterni i interni.
Vo eksternite faktori kako najosnovni se izdvojuvaat: dolgoro~nite
trendovi vo dvi`eweto na svetskoto stopanstvo, fazite na delovnite ciklusi,
otvorenosta na pazarite, ekonomskite tendencii vo sosednite zemji so koi
Republikata ima intenzivna ekonomska sorabotka.
Vo grupata na interni faktori spa|aat: brzinata na strukturnite
reformi-privatizacija, restruktuiraweto na pretprijatijata, rekonstrukcija
na bankite, fiskalnite reformi i dr.
Poa|aj}i od realizacijata na eksternite i internite faktori, spored
optimisti~kata varijanta se o~ekuva ekonomskiot rast od 6,0% prose~no
godi{no do 2020 god. Stapkata na inflacijata vo istiot period se predviduva da
iznesuva 4,7%. Prose~nata stapka na porast na realniot bruto doma{en
proizvod po `itel do 2002 g. bi iznesuvala 5,2% prose~no godi{no.
Vakviot porast }e se reflektira vrz postojano zgolemuvawe na
`ivotniot standard. Taka, op{testveniot proizvod po `itel vo 2002 g. bi
dostignal 2.782 amerikanski dolari, {to bi bilo 49,6% pove}e od nivoto vo 1996
g.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
30
Vakvite viduvawa za ekonomskiot rast obezbeduvaat pobrza stapka na rast
i na tercijarnite dejnosti, kako vo ponudata taka i vo delot na pobaruva~kata,
determinirani od slobodniot pazar i slobodnata konkurencija.
7.2.2. Koncepcija i programa za razvoj
Planirani kapaciteti
Za utvrduvawe na potrebniot prostor za trgovskata i zanaet~iskata
dejnost, kako i li~nite uslugi, se koristat empiriski normativi i standardi:
Za trgovska dejnost:
-
za proda`en prostor od 0,20 m2 po `itel;
za magacinski prostor vo odnos 1:1 (proda`en: magacinski prostor).
Spored toa za predmetnoto podra~je treba da se obezbedi vkupen proda`en
prostor od 1.175,0 metri kvadratni i isto tolkav magacinski prostor.
Za zanaet~iskata dejnost, treba da se obezbedi soodveten prostor na
nivo na sekoja naselba so soodvetna specijalizacija.
Pri izborot na konkretni lokacii za organizacija na tercijarnite
dejnosti se osnovni princip e: dobli`uvawe na proda`niot prostor i drugi
uslugi do mestoto na `iveewe na naselenieto, koncentracija i specijalizacija
na objektite (trgovski i uslu`ni), pro{iruvawe na asortimanot na stokite i
uslugite i sovremena tehnologija vo organizacija na proda`bata.
7.3. Turizam i ugostitelstvo
Turizmot, pokraj sociolo{ki pretstavuva i ekonomski fenomen so silno
izrazeno vlijanie tamu kade {to nastanuava i ja vr{i svojata osnovna funkcijaprifa}awe, smestuvawe, a istovremeno i zadovoluvawe na golem broj raznovidni
barawa i `elbi na turistite. Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo
procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki
i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova, pred se, se odnesuva na
ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni
drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i ne
materijalni vrednosti, kako {to se: razni informacii, obi~ai, folklor,
zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no.
Vo ramkite na vkupno planiraniot stopanski i prostoren razvoj,
po~ituvaj}i gi prostornite, ekonomskite i op{testvenite mo`nosti i
kriteriumi, turizmot vo naredniot period do 2020 god. treba da dobie soodvetno
mesto i uloga vo site planerski dokumenti.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
31
7.3.1. Faktori na turisti~kiot razvoj
Vo golem broj faktori {to go determiniraat turisti~kiot razvoj, sepak
se izdvojuvaat dve osnovni grupi. Prvata grupa se odnesuva na turisti~kata
ponuda, a vtorata na turisti~kata pobaruva~ka.
Vo prvata grupa vleguvaat site elementi {to ja formiraat vkupnata
turisti~ka ponuda vo naj{iroka smisla na zborot, a toa se: prirodnoatraktivnite,
op{testveno-kulturnite,
komunikativnite,
materijalnoreceptivnite, prostornite i drugi faktori na turisti~kiot razvoj.
Isto taka, postojat i golem broj faktori koi ja uslovuvaat
turisti~kata pobaruva~ka, kako {to se socijalni, ekonomski, pravni,
bezbednosni, demografski i drugi:
-
-
Na prvo mesto doa|aat atraktivno-prirodni i op{testveni
faktori, bidej}i tie go opredeluvaat stepenot, odnosno
atraktivnosta na prostorot i ednovremeno pretstavuvaat osnova za
valorizacija na site ostanati faktori na razvojot.
Komunikativnite faktori, imaat bitno zna~ewe bidej}i
pretstavuvaat osnoven preduslov za razvoj vo smisla na
soobra}ajnoto povrzuvawe na receptivnite so emitivnite
destinacii. Ovoj vid faktori go odreduvaat stepenot na
komunikativnosta na prostorot.
Receptivnite faktori, imaat dvojna uloga. Pokraj toa {to go
opredeluvaat dostiganatiot stepen na izgradenost na receptivnata baza,
istovremeno se javuvaat i kako biten element na nadgradbata na ostanatite
faktori na turisti~kiot razvoj.
Prirodni i atraktivni faktori sekoga{ imale bitno vlijanie vrz
razvojot na turizmot:
Prostorot {to se zafa}a opfatot na planot, so akumulacijata "Kozjak"
pripa|a vo najgolem del na novoformiranata op{tina Samokov; se prostira
me|u planinskite masivi na Dautica i Karaxica, na istok i Suva Gora na sever.
Na ova ridsko-planinsko podra~je najpove}e se zastapeni povr{ini so {umi i
pasi{ta. Konfiguraciski podra~jeto e dosta slo`eno, so izrazito planinski
karakter vo koj dominiraat planinskite belezi na ogrankite na planinite
Jakupica, Dautica i Karaxica.
Vo odnos na klimata, za regionot na akumulacijata "Kozjak" ne postojat
podatoci od sistematsko sledewe na hidro-meteorolo{kite karakteristiki, no
mo`e da se odbele`at nekoi sredni parametri od sosednite homogeni termi~ki
podra~ja: ki~evska, brodska, polo{ka i skopska kotlina. Podetalni podatoci za
ovaa problematika se dadeni vo dokumentacionata osnova na ovoj Plan.
Dominanten hidrografski objekt na ova podra~je e akumulacijata
"Kozjak" koja se predviduva na kotata na maksimalno rabotno nivo od 466 m. n. v.
}e se formira so izgradba na kameno-nasipna brana, locirana vo klisurata na
reka Treska, na okolu 16 km. oddale~enost od postoe~kata brana "Matka" i na
okolu 22 km. od ustieto na reka Treska vo reka Vardar. Ezeroto dolgo 33 km. so
{iro~ina do 1 km. e pogodno za vodeni sportovi i rekreacija.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
32
Na ovaa teritorija se registrirani desetina izvori od koi nekolku se
ve}e kaptirani. Nivnata izda{nost varira od 5 l/min. do 5 m. kubni/sek. (kako
{to e vreloto na Beli~ka reka). Rekata Treska e osnovniot grbnik vo
hidrografskite elementi na ova podra~je. Pove}e pomali izvori, pritoki i
reki~ki na ova podra~je ja polnat Treska so dopolnitelna voda so {to se
sozdavaat mo{ne dobri uslovi za razvoj na ribarstvoto.
Vo pogled na florata, klisurata na reka Treska e dom na golem broj na
raznovidnosti {to pretstavuva nepovtorlivo bogatstvo za regionot i
po{iroko. Vo ovoj region se konstatirani 673 vida i poniski taksoni, od koi
196 se endemi~ni na Balkanskiot poluostrov. Prirodnite uslovi ovozmo`ile
razvivawe samo na vi{ite rastenija (vaskularna flora).
Od levata i desnata strana na reka Treska e organiziran rezervatot
"Jasen", vo koj se zastapeni i se pod re`im na za{tita golema raznovidnost na
divi `ivotni: srni, divi sviwi, eleni lopatari, mufloni, diva koza, zajaci i
me~ki. Nadvor od rezervatot se sre}avaat i drugi divi `ivotni kako volk,
lisica, kuna, belka, zlatka, tvor, jazovec, kako i ris i vidra {to se za{titeni so
zakon.
Za uspe{no izveduvawe na otstrelot na dive~ot, vo {. R. "Jasen" se
sozdadeni uslovi za smestuvawe i prestoj na lovcite-turisti {to odgovaraat na
najvisokite evropski standardi. Vo ramkite na rezervatot se izgradeni nad 130
lovnotehni~ki objekti (~eki, nabquduva~nici, hranili{ta, soli{ta i dr.), kako
i dve love~ki ku}i so nad 300 m2 neto povr{ina. Love~kite ku}i se opremeni so
seta pridru`na infrastruktura (elektri~na, vodovodna i telefonska
instalacija), od najvisok standard.
So gradot Skopje, love~kite ku}i se povrzani so asfaltirani pati{ta, a
patuvaweto do niv ne trae pove}e od 45 minuti. Vkupnata vrednost na dive~ot vo
rezervatot e proceneta da iznesuva nad 35 milioni denari ili 1,3 milioni
germanski marki, dodeka vrednosta na godi{niot otstrel iznesuva 6,3 mil. den.
ili 234.000 ger. marki.
Vo vodite na reka Treska se sre}avaat pove}e vidovi ribi: familija
pastrmki, familija {arani, familija {tipalki, familija perhii itn.
Mo{ne bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na prostorot
pobliskoto i podale~no krajbre`je na akumulacijata "Kozjak" {to
manifestira preku brojnite arheolo{ki naodi, crkvi, poedine~ni objekti
narodnata arhitektura i sl; e od isklu~itelno zna~ewe za ovoj prostor
kulturolo{ki i turisti~ki aspekt.
na
se
od
od
Najzastapeni po vremenskata klasifikacija se spomenicite od
srednovekovniot period, hristijanskite sakralni objekti, so koj narodniot
genij doa|al do potpoln izraz kako vo pogled na graditelskata taka i vo
slikarskata dejnost i pretstavuvaat trajni belezi za postoeweto na eden narod,
negovata kultura i stepenot na razvoj.
Komunikativnite faktori na razvoj, pokraj prirodnite faktori koi
vsu{nost pretstavuvaat kvaliteti od primarno zna~ewe na prostorot, kako i
op{testvenite faktori koi imaat opredeleno vlijanie vo odnos na motivot za
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
33
patuvawe, imaat golemo zna~ewe vo turisti~kit promet i vkupniot razvoj na
turizmot.
Vo sega{nata sostojba na patnata mre`a vo regionot Skopje-Makedonski
Brod ne postoi direktna redovna soobra}ajna vrska me|u ovie dve naselbi, tuku
se ostvaruva po obikolen pat i toa preku magistralniot pravec M-4 (SkopjeTetovo-Gostivar-Ki~evo) i preku avtopatot E-75 (Skopje-Gradsko).
So cel da se povrzat ovie dve aglomeracii (Skopje i M. Brod), za da se
aktivira turisti~ki atraktivniot region na r. Treska, kako i da se ovozmo`i i
podobri vrskata na glavniot grad na Republikata so pelagoniskiot i ohridskoprespanskiot region,e izgotvena Studija za izbor na patniot pravec Skopje-M.
Brod. Od usvoenata varijanta na ovoj paten pravec nekolku delnici se izvedeni.
7.3.2. Sogledlivi determinanti na turisti~kiot razvoj
Turisti~kiot promet vo svetot e vo postojan porast. Motivite za
dvi`eweto na naselenieto, odnosno negovata op{ta mobilnost, koi
pridonesuvaat za razvoj na turizmot se razli~ni i zavisat od pove}e faktori
kako {to se:
-
zgolemuvawe na populacijata, a so toa i pogolemo dvi`ewe, osobeno
na aktivnoto naselenie;
-
zgolemuvawe na svetskoto proizvodstvo koe se temeli vrz brziot
razvoj na nau~no-tehnolo{kite dostignuvawa;
-
porast na `ivotniot standard i zgolemuvawe na slobodnoto vreme;
-
podobruvawe na uslovite i prodol`uvawe na ~ove~kiot vek na
`iveewe;
-
brziot razvoj na soobra}ajnite i drugite sredstva za javno
komunicirawe i informirawe;
-
zgolemen stepen na urbanizacija {to pridonesuva za golema
koncentracija na naselenieto vo svetskite metropoli i golemi
gradovi, odnosno;
-
vlijanie na psiholo{kite i biolo{kite uslovi na `iveewe;
-
razni vidovi na zagadenost i naru{uvawe na kvalitetot na
`ivotnata sredina.
Poradi vakvata dinamika i na~inot na `iveewe, se javuva i golemo
dvi`ewe na naselenieto, so {to se sozdava potreba i soodvetna pobaruva~ka za
turisti~kite uslugi. Imeno, vo 1996 g. vo svetot se registrirani nad 600
milioni stranski turisti, dodeka toa dvi`ewe kaj doma{nite turisti iznesuva
nad 5 milijardi, {to e ramno na brojot na svetskata populacija. Vo poslednive
15 god. prose~no godi{no vkupnoto dvi`ewe na naselenieto vo na{ata zemja
(vnatre i nadvor od zemjata) iznesuva okolu 1,5 milioni patuvawa.
Pod vlijanie na site ovie faktori, dvi`eweto na naselenieto, odnosno
negovata op{ta mobilnost, bez ogled na motivite za patuvawata, stanuva
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
34
egzistencijalna potreba, a toa podrazbira deka subjektivnite pri~ini
prerasnuvaat vo objektivni, a individualnite vo masovni potrebi na dvi`ewe,
stopanisuvawe i postojanoto komunicirawe pome|u lu|eto.
[to se odnesuva do sogledlivite determinanti na turisti~kiot razvoj na
podra~jeto na akumulacijata "Kozjak", odnosno opfatot definiran so Planot,
tie }e bidat tretirani od aspekt na turisti~kata pobaruva~ka i turisti~kata
ponuda.
Glaven izvor na turisti~kata pobaruva~ka e Skopje kako stopanski,
kulturen, obrazoven i administrativen centar na Republikata so preku 445.000
`iteli,kade se ostvaruva nad 47% od nacionalniot dohod i nad 45% od vkupniot
op{testven proizvod.
So ogled na uslovite na `iveewe vo Skopje predizvikani od golemata
koncentracija na naselenieto, stopanskite i nestopanskite aktivnosti,razni
vidovi zagaduvawa i naru{en kvalitet na `ivotnata sredina,od strana na
nagovite `iteli se javuva golema pobaruva~ka na turisti~kite uslugi. Vo ovaa
smisla Skopje i ponatamu ostanuva najgolemo emitivno podra~je vo vkupnite
turisti~ki dvi`ewa na doma{niot turisti~ki pazar.
Vo odnos na turisti~kata ponuda na podra~jeto na akumulacijata
"Kozjak", elementite na istata se ve}e prezentirani vo delot 7.3.1. Faktori na
turisti~kiot razvoj, pa nema potreba od nivnoto povtoruvawe.
7.3.3. Koncepcija na idnit razvoj na turizmot
Koncipiraweto na idniot dolgoro~en razvoj na turizmot izvr{eno e vrz
osnova na realnite procenki na turisti~kata ponuda i turisti~kata
pobaruva~ka, po~ituvaj}i gi opredelenite specifiki i drugi faktori koi
imaat opredeleno vlijanie na turisti~kiot razvoj na ovoj region.
Vrz osnova na utvrdenite prirodni potencijali i drugi faktori za razvoj
na turizmot na ova podra~je, postojat vonredni uslovi za razvoj na lovniot i
ribolovniot turizam. Isto taka mo`e da se organizira vikendnoizletni~kiot turizam koj se obavuva vo tekot na celata godina: kako boravewe
vo priroda, odewe ili tr~awe vo priroda, logoruvawe vo priroda, javawe,
kapewe, profesionalno veslawe i plivawe, edrewe i drug vid na sportsko rekreativni aktivnosti.
Poa|aj}i od aktuelnite i pretpostaveni trendovi na me|unarodnata
turisti~ka pobaruva~ka, realni mo`nosti za plasman na turisti~ka ponuda na
stranskite pazari mo`e da se o~ekuva, pokraj drugite, i vo podra~ja-lovi{ta
bogati so dive~.
Vo ramkite na materijalno-receptivnite faktori najva`en element se
smestuva~kite kapaciteti. Nivnata golemina i prostorna razmestenost,
pokraj drugoto, dava i osnova za sogleduvawe na idniot razvoj na turizmot,
bidej}i tie istovremeno se i pri~ina i determinanta na istiot.
Vo toj kontekst neophodno e da se opredeli soodvetna receptiva so
prate~kata infrastruktura, imaj}i ja predvid funkcijata na akumulacijata
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
35
(vodosnabduvawe i na drugi podra~ja), za{titnite merki za vakov vid objekti,
kako i odbegnuvawe na mo`ni kolizii so drugite aktivnosti.
Zemaj}i gi predvid ograni~eni pogodni tereni za izgradbata na
receptivni i drugi ugostitelskin objekti objekti, tie treba da se gradat i
organizirat vo:
-
hoteli so mal kapacitet vo turisti~kite naselbi,
mali turisti~ko - ugostitelski objekti, na opredeleni punktovi
na leviot i desniot breg na idnata akumulacija,
mali moteli na vkrstosnicite na pati{tata,
renovirani selski ku}i (selski i planinski turizam);
objektite za sekundarno domuvawe (vikend ku}i),
marina za ~amci i mal trgovsko- ugostitelski objekt.
7.3.4. Mali proizvodni kapaciteti
Vo uslovi na pazarna alokacija na investiciite, menaxerskite odluki
imaat re{ava~ko zna~ewe vo odreduvaweto na potrebite i mo`nostite za
zaokru`uvawe, ili za disperzijata na postojnite kapaciteti, no i za izgradba na
novi. Dr`avata so merkite na ekonomskata (razvojnata, monetarnata,
fiskalnata, izvozno-uvoznata), socijalnata, populacionata i so drugite
politiki, treba sama da sozdava uslovi so koi }e go stimulira ili destimulira
razvojot na poedini industrii vo poedini regioni, vodej}i gri`a za po{irokite
op{testveni interesi i op{testvenata produktivnost.
So planskiot i organiziran na~in na {ireweto na infrastrukturata i
sozdavaweto na drugi pogodni uslovi za lokacija na proizvodni kapaciteti vo
prostorot okolu gradovite i op{to vo po{irokiot ruralen prostor, se
obezbeduvaat osnovi vrz koi mo`e da se o~ekuva vo periodot do 2020 g. da se
ostvaruva disperzija na industrijata.
Pri ova se ima predvid modelot na koncentriranata disperzija, kako vo
makroekonomskiot prostor na dr`avata,taka i vo mikroekonomskiot prostor vo
poedinite regioni, polovite i oskite na razvojot, industriskite zoni vo
gradskite i ruralnite centri. Vo sovremenitae uslovi i konkretno vo uslovite
na Republikata, industrijata e re~isi lokaciono neutralna, odnosno samo del od
industrijata e povrzan so surovinskata baza, a najgolemiot del e slobodna vo
prostorot i vo konkretnite lokacii.
So ogled na novonastanatite uslovi na liberalnata i pazarna ekonomija,
kako model na idniot ekonomski razvoj, se o~ekuva manifestirawe na
privatnata inicijativa za izgradba i formirawe na opredeleni proizvodni i
uslu`ni kapaciteti na lokaciono neutralnata industrija.
Vo ovoj moment e te{ko da se predvidi ili predlo`i razvoj na konkreten
vid na proizvodni kapacitet ili asortiman na proizvodi, bidej}i toa zavisi vo
golema merka od privatnata inicijativa, odnosno slobodni menaxerski zafati i
inicijativi, za razliaka od izminatata epoha na komandnata (dirigirana) i
planska ekonomija so centralizirano upravuvawe so vkupnoto stopanstvo.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
36
Pri definiraweto na lokaciite za prizvodnite kapaciteti (mali
kapaciteti za prerabotka i pakuvawe na zemjodelski proizvodi, lekoviti bilki,
pe~urki i dr.), vo opfatot na planot, mora da se respektiraat osnovnite
kriteriumi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.
Samite kriteriumi za za{tita se potpiraat na pozitivnite pravni
propisi - Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata
(Sl. vesnik na RM br, 69/1996). Za da se obezbedi navremeno reagirawe i
spre~uvawe na emisii na {tetnite materii treba da se organizira permanenten
monitoring na kvalitetot na vozduhot i vodata.
8. NAMENA I KORISTEWE NA ZEMJI[TE
Namenata i koristeweto na zemji{teto e rezultat na postojnata
organizacija na prostorot i predvidenite planski re{enija za razvoj na
primarnite dejnosti (zemjodelie,{umarstvo, ribarstvo i rudarstvo), razvojot na
naselbite i ifrastrukturata, a posebno na iskoristuvaweto na vodniot
potencijal.
Vo strukturata na namenata na povr{inite prioritetno vlijanie imaat
reljefno-morfolo{kite uslovi koi se karakteriziraat so izrazita
dinami~nost, odnosno, dolinskiot karakter na pogolemiot del od terenot po
rekite Treska, Beli~ka i Mala Reka, a na golemi prostori i kawonskiot
karakter na terenot, uslovil formirawe i razvoj na mali selski naselbi
okolu koi se nao|aat obrabotlivi povr{ini (nivi, ovo{tarnici i livadi) od
niski katastarski klasi (od 4 do 8).
Kvalitetot na obrabotlivite povr{ini e usloven od niskata bonitetna
vrednost na po~vite, su{nite hidro-klimatskite uslovi i nadmorskata
viso~ina na koja se locirani. Vkupnata povr{ina vo opfatot na Planot pod
obrabotlivo zemji{te pogodni za organizacija na zemjodelsko proizvodstvo do
2020 godina }e ima okolu 1.200 ha, od koi do 4 katastarska klasa samo 40 ha glavno
koncentrirani po dolinata na Mala Reka. Kvalitetni zemjodelski povr{ini vo
dolinata na Treska, so izgradbata na akumulacijata }e bidat potopeni, osven
desetina hektari vo okolinata na Gorna Belica. Poradi toa nemo`e da se
o~ekuva organizirawe na pointenzivno poqodelie vo niedna od ovie naselbi.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
37
Bilans na planirani povr{ini:
1. Obrabotlivo zemji{te 1 200 ha............ 4,7 %
2. Pasi{ta 2 300 .......................................... 9,0
3. [umi i {umsko zemji{te 20 230 .........79,3
4. Ezero 1 350..................................................5,3
5. Naselbi 300 ................................................1,2
6. Pati{ta 120 ...............................................0,5
7. Vkupno 25 500 ha ....................................100,0
30000
25000
20000
Bilans na
planirani
povr{ini
15000
10000
5000
0
1
2
3
4
5
6
7
U~estvo na oddelni kategorii na povr{ini:
1. Obrabotlivo zemji{te, 2. Pasi{ta,
2. [umi i {umsko zemji{te,
3. Ezero, 5. Naselbi, 6. Pati{ta.
5
1 .2 %
4
5 .3 %
6
0 .5 %
1
4 .7 %
2
9%
1
2
3
4
5
3
7 9 .3 %
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
6
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
38
Visokiot procent na povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te (79, 3 %) e
rezultat na u~estvoto na povr{inite pod kamewari i nisko produktivno
zemji{te (41,2%) usloveni od geolo{ko-morfolo{kite procesi vo minatoto i
pedo-klimatskite uslovi. Uslovite na ovie tereni se nepovolni za intenzivna
obnova i ve{ta~ko podigawe na {umi i tie edinstveno se produciraat po
priroden pat. Spored vidoviot sostav toa se naj~esto poedine~ni stebla od
gorun, blagun, gaber, dab i bor. Golemi prostori od ovaa kategorija se pod makii
i {ikari so nizok obrast koi imaat edinstvena uloga vo za{titata na terenot
od intenzivna erozija. Takvi se terenite po dolinata na Treska i nivnata
za{tita vo idnina ke bide intenzivirana so cel da se namali stepenot na
erozivnosta (poniska od 5 klasa).
[umite so visok obrast, vo planskiot period }e zazemaat najgolemi
povr{ini (9.730 ha) za koi, pokraj postojnite {umsko-stopanski osnovi, }e se
izgotvat i osnovi za terenite od desnata strana na rekata Treska, a nivnoto
unapreduvawe i koristewe }e bide isklu~ivo vo funkcija na za{tita na
akumulacijata od erozija.
Intenzivniot razvoj na naselbite vo dolinata na Treska, odnosno pokraj
ezeroto Kozjak, }e uslovi zgolemuvawe na povr{inite pod naselbi i toa }e bide
kaj: Zduwe 36 ha, Blizansko 16 ha, Dolna Belica 22 ha i Gorna Belica 25 ha. Ovde
stanuva zbor za bruto povr{ini pod naselbite vo ~ii ramki }e bidat locirani i
vikend gradbite. Zgolemeno anga`irawe na izgradeno zemji{te }e bele`at i
naselbite Trebovqe i Brest kako i site naselbi po dolinata na Mala Reka.
Lociraweto na objekti i sodr`ini vo funkcija na sportot i rekreacijata,
kako i izgradbata na vikend objekti }e se odviva na levata strana od rekata
Treska, odnosno, na leviot breg od ezeroto.
Od posebno zna~ewe za ovoj prostor, pokraj ~etiri lovi{ta opredeleni so
Lovnostopanskata osnova na RM ("Ramne" za siten dive~, "Ta`evo"
"Dautica"i"Trebovqe" za krupen dive~), e formirawe na ograden del na na
lovi{teto "Ta`evo" vo atarot na selata Ta`evo i Belica so orientaciona
povr{ina od 3 000 ha. Ova lovi{te ke se organizira i uredi so Posebna lovnostopanska osnova, so koja }e se definira kapacitetot, vidot na faunata,
organizacijata i re`imot na koristeweto na lovi{teto. Pri toa ne treba da se:
-
predizvika devastacija na rastitelniot svet,
-
da se po~ituva avtohtonosta na lovniot dive~,
-
da ne se predizvika naru{uvawe na re`imot na koristewe na
-
rezervatot "Jasen" i
-
da ne se naru{i kvalitetot na `ivotnata sredina, pred se
zagaduvawe na podzemnite, izvorskite i re~nite vodi vo slivot.
Vo funkcija na organiziraweto na lovi{teto }e se stavi i razvojot na
naselbite Breznica i Ta`evo, koi so svojata planinska polo`ba ovozmo`uvaat
locirawe i adaptacija na odredeni objekti za taa namena.
Pasi{tata se slednata pogolema kategorija na povr{ini vo regionot
(2.300 ha) koi po svojot kvalitet pretstavuvaat niskoproduktivni i se
rasprostraneti na planinskite i visoramninski delovi od atarite na selata.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
39
Pokvalitetnite planinski pasi{ta se nao|aat na planinite Dobra Voda i
Karaxica, me|utoa, tie se rasprostraneti nadvor od analiziraniot prostor.
9. INFRASTRUKTURNITE SISTEMI
9.1. Soobra}ajna infrastruktura
Trgnuvaj}i od postojnata soobra}ajna infrastruktura, koja e krajno
nezadovolitelna, kako na regionalno taka i na lokalnoto nivo, {to e i osnovna
pri~ina za izoliranosta na ovoj del na Republikata, noviot koncept na
soobra}ajnata infrastruktura, podobruvaweto na patnite soobra}ajni vrski go
postavuva kako osnoven uslov za ponatamo{en razvoj na podra~jeto i naselenite
mesta, koi posredno ili neposredno gravitiraat kon idnata akumulacija.
Za noviot soobra}aen koncept, podobruvaweto na soobra}ajnata
infrastruktura na po{irokoto i potesnoto podra~je na akumulacijata
"Kozjak", osobeno na regionalnata vrska kon glavniot grad na Republikata, e
neophodna pretpostavka za oformuvawe, razvojot i koristewe na ovoj prostor,
kako idno turisti~ko i sportsko - rekreativno podra~je, vo neposredna blizina
na Grad Skopje.
Sega{nite regionalni soobra}ajni vrski so Skopje se obavuvaat po
obikolnite patni pravci, preku Makedonski Brod, Ki~evo, Gostivar i Tetovo,
ili preku ograni~eniot re`im na koristewe (dva pati dnevno) na patniot
pravec: Zduwe, preminot "Kula" i Nova Breznica.
Edna od pri~inite {to do sega ne e oformena podobra soobra}ajna
infrastruktura, se mo{ne te{ki i strmi tereni, osobeno vo kawonot na rekata
Treska i relativno golema nadmorska visina na naselenite mesta, {to gi pravi
mo{ne skapi i te{ki za izgradba.
Soobra}aen koncept
9.1.1. Regionalni vrski
Za ostvaruvawe na racionalna i prifatliva regionalna vrska,
kako prioritetna zada~a se postavuva doizgradba na regionalen paten pravec
R - 104: Skopje - Suvodol, koj e delumno realiziran na delnicite: Suvodol Samokov - Raste{ i vo delot Nova Breznica - branata "Kozjak".
Za doizgradba, celosno oformuvawe i profilisawe na ovoj regionalen
paten pravec, neophodna e izgradba na delnicite: Raste{ - Gurgurska Laka,
Gurgurska Laka - branata "Kozjak", Nova Breznica - Govrlevo, kako i izgradba na
paralelna regionalna vrska pome|u: Regionalen pat R-104 - Zduwe, Zduwe Blizansko i Blizansko - Regionalen pat R - 104, so {to vo celost bi se oformil
regionalen paten sistem zaradi povrzuvawe na ovoj prostor so Grad Skopje i
po{irokite prostori na Republikata:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
40
Regionalni patni pravci
Delnica
Grgurska Laka - branata "Kozjak"
Nova breznica - Govrlevo
Raste{ - Gurgurska Laka
Vkupno, Reg. pat
Reg.pat R-104 - Zduwe
Zduwe - Blizansko
Blizansko - R 104
Vkupno, par. Reg. pat
Dol`ina
L = 10, 0 Km
L = 7, 5 Km
L = 31, 0 Km
L = 48, 5 Km
L= 2, 47 Km
L= 10, 06 Km
L = 6, 5 Km
L = 19,03 Km
[irina na planumot
[ = 9,00 m
[ = 9,00 m
[ = 8,00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
9.1.2. Lokalen (turisti~ki) pat
Niz kawonot na rekata Treska, na nejzinata desna strana, od ustieto na
rekata Belica do visinata na postojnata naselba Zduwe, se koristi postoen
zemjano-makadamski pat, kako regionalna vrska so Skopje, preku preminot
"Kula"i naselenoto mesto Nova Breznica, koja e so ograni~en re`im na
koristewe, propi{an za minuvawe niz Loven rezervat "Jasen". Ovaa postojna
regionalna vrska preku postojniot armirano- betonski most kaj Zduwe, gi
povrzuva naselbite Zduwe i Blizansko so sedi{teto na op{tinata i so Skopje.
Ovoj pat, od postojniot most na Mala Reka do mostot kaj Zduwe, vo celost
se potopuva so akumulacijata "Kozjak", zaradi {to se nametnuva potrebata od
negovata zamena, odnosno izgradba na nov pat vo istiot koridor, nad nivoto na
maksimalnite vodi na akumulacijata.
So noviot soobra}aeen koncept, ovoj lokalen pat go gubi regionalno
zna~ewe na vrskata so Skopje, a dobiva nova ne pomalku zna~ajna funkcija na
lokalen(turisti~ki) pat okolu novoto akumulaciono ezero, koj }e gi povrzuva,
novata turisti~ka naselba vo zonata na ustieto na rekata Belica i drugite
pove}enamenski turisti~ko ugostitelski lokaliteti na krajbre`jeto na
ezeroto. Osnovni elementi na ovoj pat se:
Lokalni (turisti~ki) patni pravci
Delnica
Dol`ina
[irina na planum
Ustie na Mala Reka - Most na r. Belica l = 1, 46 Km
[ = 8, 00 m
Most na r. Belica- Mesnosta Vlao
l = 13, 25 Km
[ = 8, 00 m
Mesnosta Vlao- Mesnosta Kolomot
l = 13, 85 Km
[ = 8, 00 m
Vkupno
Vk = 28, 56 Km
Napomena: pro{iruvawe 2, 5 m na sekoj 500 m1, za razminuvawe.
Vrskata me|u pati{tata na leviot i desniot breg na ezeroto, }e se
ostvaruva preku izgradbata na noviot most na 6, 88 - ot kilometar na patot od
Zduwe kon Blizansko.
Delnicata Noviot most - Mesnosta Kolomot, i natamu privremeno, do
celosna izgradba na R 104, }e ima regionalen karakter so ograni~en re`im na
koristewe, zaradi pominuvawe niz Loven Rezervat "Jasen".
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
41
9.1.3. Lokalni pati{ta
Oformuvawe i izgradba na lokalnite pati{ta, koi gi povrzuvaat
naselenite mesta me|u sebe, so sedi{teto na op{tinata Samokov i so Grad
Skopje preku lokalniot turisti~ki pat ili regionalen pat, pretstavuva
neophodna potreba koja }e ovozmo`i oformuvawe na sistemot na naselenite
mesta i sekojdnevno `iveewe i rabotewe na naselenieto, no toj pretstavuva i
uslov i na~in za stopanski razvoj, revitalizacija i koristewe na po{irokiot
prostor opfaten so planot, za turisti~ka i rekreativno - sportska namena.
Od tuka, kako neophodna se predviduva izradba na novi ili
rekonstrukcija i osovremenuvawe na postoe~ite lokalni pati{ta a osobeno
slednite:
Lokalni pati{ta
Delnica
Dol`ina
[irina na planum
Belica-Ta`evo- B. Breznica
l =12, 0 km
{ = 5, 50 m
B. Breznica - Lok. Turist. Pat
L = 6, 5 km
{ = 5, 50 m
Ta`evo - Lok. Turist
l = 7, 5 km
{ = 5, 50 m
B. Breznica - pat na r. O~a
l = 4, 0 km
{ = 5, 50 m
Blizansko - Brest
l = 8, 6 km
{ = 5, 50 m
Ramne - R 104
l = 4, 6 km
{ = 5, 50 m
Vkupno
L = 43, 2 km
Napomena: pro{iruvawe na 500 m1 za 2,5 m zaradi razminuvawe.
Pokraj navedenite lokalni patni pravci koi se od vitalno zna~ewe za
pobrz razvoj na naselenite mesta, treba da se nastojuva i na podobruvawe na
drugite lokalni patni vrski kako {to se: Ramne - Brest, Brest - Trebovqe,
Blizansko - Trebovqe i drugite sporedni patni vrski.
9.1.4. Pe{a~ki soobra}aj
Zemaj}i predvid karakteristi~nata morfologija na potesniot i
po{irokiot prostor na idnata akumulacija i nesomnen interes za nejzinoto
koristewe za lov, ribolov, sport i rekreacija, se nametnuva potrebata od
oformuvawe na odelni pe{a~ki koridori, naso~eni pokraj bregovite na
akumulacijata kon Matka i Skopje kako i drugi nasoki kon vnatre{nosta i
naselenite mesta.
Toa se pe{a~kite pateki koi go povrzuvaat turisti~kiot pat od Zduwe
kon branata i od branata po dolinata na Treska kon pe{a~kata pateka pokraj
ezeroto Matka.
Ovie pe{a~ki pateki, mo`at taka da se izvedat da istovremeno mo`at da
poslu`at i za dvi`ewe na mali specijalni terenski vozila.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
42
9.2. Po{tenski soobra}aj
Za normalno funkcionirawe i razvoj na sekoj region potrebna e i
razviena i efikasna mre`a na po{tenski soobra}aj {to ja so~inuvaat edinicite
na PTT mre`a-po{ti i nivnite organizacioni delovi. Spored podatoci
dobieni od JP "Makedonska po{ta" - Makedonski Brod, na teritorija na
po{irokiot opfat na regionot, koj e vo sostav na op{tina Makedonski Brod do
1994 god. evidentirani se 2 edinici, vo Samokov i D.Manastirec (ne e vo zonata
na opfat), so 3 {alteri.
So sega{niot kapacitet na po{tenski edinici i {alteri, ne e obezbedena
brza i efikasna usluga na korisnicite na po{tenskite uslugi vo regionot.
Po{tenskite pratki se raznesuvaat vo pobliskite naseleni mesta do centrite,
Samokov i Makedonski Brod, dva do tri pati nedelno, a vo podale~nite naselbi
edna{ sedmi~no. Vo najnepovolna sostojba se `itelite vo Zduwe i Blizansko
kade po{tanskite pratki se rasnesuvaat dva pati mese~no. Ova sostojba voop{to
ne zadovoluva i potrebeno e kvalitetno i kvalitativno podobruvawe na
sostojbite so ovoj vid na uslugi vo celiot region.
9.2.1. Plan na po{tenski soobra}aj
Perspektivniot razvoj na po{tenskiot soobra}aj vo naredniot period
treba da gi zadovoli potrebite na stopanstvoto i ostanatite korisnici na
uslugite. Pri planirawe na razvojot na po{tenskata mre`a treba da se zemat vo
predvid brojot na `iteli vo regionot, povr{inata i rasmestenosta na
naselenite mesta kako i dostapnosta na po{tenskite edinici odnosno {alteri
do naselenieto. Pri otvarawe na novi edinici na PTT mre`ata potrebno e da se
zemat vo predvid i infrastrukturnite uslovi na soodvetnoto podra~je,
komunikaciskite vrski, povrzanosta, uslovite za rabota itn.
So izgradba na akumulacijata Kozjak, a voedno i so raseluvawe na del od
`itelite vo regionot zaradi plavewe na del od naselenite mesta, se planira
izgradba na nova po{tenska edinica vo Raste{. Isto taka se planira i otvarawe
na sezonska Edinica na po{tenska mre`a vo Blizansko, lokalitet kade }e se
gradi vikend naselba. So toa eden po{tenski {alter }e opslu`uva 1667 `iteli
vo regionot ili eden po{tenski {alter prose~no }e pokriva teritorija od 69,3
km2. Ako go zememe vo predvid i planiranoto rabotewe na sezonskiot po{tenski
{alter toga{ imame pokrienost na 52 km2 i 1250 `iteli so eden {alter.
So planiranite novi Edinici na po{tenskata mre`a do 2020 god. vo
regionot na akumulacijata Kozjak }e bidat zadovoleni potrebite na
naselenieto i }e se obezbedi povisok kvalitet kon korisnicite od site
vidovi na po{tenski uslugi. Toa od svoja strana dava mo`nost za nepre~eno i
poefikasno komunicirawe na prostorot na regionot so ostanatite delovi
od Republikata i po{irokoto opkru`uvawe.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
43
9.3. Telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura
Vo postojnata organizacija na telefonskata mre`a vo R.Makedonija
naselenite mesta od akumulacija Kozjak pripa|aat na jazolnoto podra~je na
op{tinata Makedonski Brod. Instalirana e avtomatska krajna telefonska
centrala vo Samokov. Od aspekt na tehnolo{ka struktura, centralata e
analogna vo crossbar sistem tip: ARK 314 i ima montirano 80 telefonski
pretplatnici. Od toa prema podatoci na JP "Makedonski telekomunikacii", na
krajot na 1994 god. iskoristeni se 60 telefonski priklu~oci.
Na telefonskata mre`a vo regionot, osven Samokov, priklu~eni se i:
Zrkle, Raste{, Kov~e i G.Belica. Vkupniot broj na iskoristeni telefonski
priklu~oci vo regionot iznesuva 65 taka da e postignata gistina od ili 4.41
tel.pret. na 100 `iteli. Vo R.Makedonija gustinata na montirani
tel.priklu~oci iznesuva 20.33 a na iskoristeni 17.39 tel.priklu~oci, {to e za
~etiri pati pove}e od regionot. Ova uka`uva na mnogu malata razvienost na
telefonskiot soobra}aj vo regionot.
Vo radio difuzniot sistem, ~ija osnova e MRT, regionot na
akumulacijata Kozjak delumno e pokrien so mre`ata na predavateli. Zaradi
konfiguracijata na regionot, koj {to e planinski, izgradena e mre`a za
dopolnitelno pokrivawe vo VHF i UHF opsegot so punktovi vo Makedonski
Brod, Samokov, Ta`evo i Manastirec. Signalite na ovie punktovi se dobivaat
od punktovite na osnovnata mre`a i se preemituvaat na drugi frekfencii.
Naselenite mesta: Belica, Zduwe, Kosovo, Trebovqe, Blizansko,
B.Breznica, Raste` i G.Zrkle nemaat TV priem. So televiziski priem se
pokrieni naselenite mesta: Kalu|erec, Ta`evo, Kov~e, D.Zrkle, Ramne,
D.Lupi{te, Brest i Samokov od postoe~kite repetitorski punktovi Ta`evo i
Samokov. Celiot prostor e pokrien so radio programa vo srednobranovoto
podra~je od mati~niot predavatel Ov~e Pole. Za pokvalitetno sledewe na radio
i televiziskite programi potrebno e sega{nata sostojba zna~itelno da se
podobri.
9.3.1. Plan na telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura
Perspektivniot razvoj na telekomunikacionite sistemi vo planskiot
period vo regionot predviduva celosno zadovoluvawe na potrebite na
naselenieto, stopanstvoto, turizmot i ostanatite korisnici na uslugite. Toa
podrazbira zna~itelno kvantitativno i kvalitativno zgolemuvawe na
telekomunikacionite uslugi, {to bi proizvelo poefikasna integracija na
regionot so Republikata i po{iroko.
So planot za razvoj na telefonskata ISDN mre`a vo R.Makedonija do 2000
god. za naselenite mesta od regionot na akumulacijata Kozjak, se planira
postoe~kata tel.centrala vo Samokov da se zameni so nova vo digitalen sistem
kako i zgolemuvawe na kapacitetot do 370 telefonski pretplatnici.
Se planira i instalirawe na nova oddale~ena pretplatni~ka edinica vo
Raste{ so mo`nost za priklu~uvawe na 160 telefonski pretplatnici i vo
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
44
G.Belica so 100 tel.priklu~oci. So predvidenite 630 tel. priklu~oci se
planira da se zadovolat potrebite kako na doma}instvata taka i povr{inite
nameneti za op{testven standard, kultura, obrazovanie, trgovija, uslugi,
ugostitelstvo, sport i sl. Gustinata na telefonskite priklu~oci na 100 `iteli
}e se zgolemi od sega{nite 4.2 na 12.6 odnosno za 3 pati. Pokraj zgolemuvawe na
kapacitetot na telefonskata mre`a na naselenite mesta koi dosega bea
vklu~eni vo telefonskiot soobra}aj, so idnata mre`a }e bidat opfateni i
naselenite mesta: Brest, Ramne, Trebovqe, Kosovo i Dolna Belica.
Mre`ata za prenos na podatoci so komutacija na paketi vo
R.Makedonija-MAKPAK pokriva golem del od teritorijata na Republikata. Taa
e nameneta za dale~insko povrzuvawe na kompjuterska i terminalna oprema.
Kako nov VAS servis se javuva Internet servisot koja ovozmo`uva pristap do
globalniot Internet. Ovoj servis }e bide distribuiran niz celata dr`ava so
pristap na 30 lokacii me|u koi e i Makedonski Brod.
Dolgoro~en plan e i realizacija na kompletno pokrivawe na celata
teritorija na dr`avata so 95% so mobilna telefonija i pokrivawe na
naselenieto od 100 %. Vo mre`ata na mobilna telefonija, reonot na
akumulacijata Kozjak }e bide delumno pokrieno preku jazolnata centrala vo
Makedonski Brod.
Prisutnosta na radiodifuzijata vo regionot na akumulacijata Kozjak se
planira zna~itelno da se zgolemi. Spored planot za razvoj na radiodifuzniot
sistem, za dopolnuvawe na regionot so TV programa predvideno e dopolnitelno
postavuvawe na repetitorski punktovi vo G.Belica, Trebovqe, Raste{, Zduwe,
Modri{te i Devi~. Za dopokrivawe so radio programi vo ultrakratko branovo
podra~je predvideni se repetitorski punktovi vo Trebovqe, Raste`, Zduwe i
Modri{te.
9.4. Vodostopanska infrastruktura
Hidrografsko - hidrolo{ki uslovi
a. Povr{inski vodi
Rekata Treska izvira od isto~nite padini na planinite Stogovo,
Karaorman i Bistra, a vo r. Vardar se vliva kaj mesnosta Saraj - Skopsko.
Slivot na r. Treska zavzema severoisto~na pozicija i e raspostranet na
povr{ina od 2068 km2 so dol`ina od 293,0 km. Visinski slivnata povr{ina se
prostira od kota 2540,0 m.n.v. (vrvot Solunska Glava) do kota 260,0 m.n.v. (vliv vo
r. Vardar), so sredna viso~ina 1011,0 m.n.v.
Karakteristi~ni proteci na r. Treska za period 1961/1990*
*
izvor:"Klima i hidrologija na R. Makedonija - Hidrologija" - RHMZ - Skopje - 1998 god.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
profil
M. Brod
Zduwe
Bogorodica
Qmah
(m3/sek)
467,0
537,0
750,0
Qsr
(m3/sek)
11,41
19,60
24,20
45
Qsr75%
(m3/sek)
8,34
11,2
18,3
Qmin98%
(m3/sek)
4,50
7,30
9,10
Qmin
(m3/sek)
1,06
1,80
0,31
Spored hidrolo{kite merewa izvr{eni na glavnite vodomerni stanici
Makedonski Brod, Zduwe i Sv. Bogorodica, najsu{ni periodi vo godinata se vo
mesecite avgust i septemvri, a najvla`en period vo godinata e vo mesec april.
Najgolemi vodi se registrirani vo mesec noemvri 1962 i 1979 god.
Hidrografskata mre`a na r. Treska e mnogu porazviena vo gorniot del od
vodotekot. Vo granicite na posmatranoto podra~je (Kozjak-Beli~ka Reka), se
vlivaat tri pogolemi vodoteka, a toa se: Mala Reka od levata obala i r. Belica i
r. O~a od desna obala.
Mala Reka (Crne{nica) e najgolema pritoka na Treska. Izviri{teto se
nao|a pod vrvot Bel Kamen (1857 m.n.v.). Pod seloto Raste{ rekite Vol~ica i
Bitovska ja formiraat Mala Reka koja se vliva vo r. Treska na kota 468,0 m.n.v.
Dol`inata na vodotekot e 29,0 km so slivna povr{ina od 179 km2.
Karakteristi~ni proteci na r. Mala Reka za period 1961/1980**
profil
pred Samokov
pred vliv na r. Kova~ka
Samokov
Qmah
(m3/sek)
28,70
30,60
49,50
Qsr
(m3/sek)
0,813
0,907
1,420
Qmin
(m3/sek)
0,051
0,095
0,106
Spored izvr{enite hidrolo{ki merewa najsu{niot period vo godinata e
vo mesecite avgust i septemvri, a najvla`en period vo mesecite fevruar i mart.
So hidrolo{kata studija meren e protokot ka j Samokov, no do vlivot na
Mala Reka vo r. Treska slivot se zgolemuva so {to se zgolemuva i protokot za
koj nema merewa. Po porojnite do`dovi rekata nosi golema koli~ina na re~en
materijal, mil sostaven voglavno od kristalesti {krilci, so karakteristi~na
crna boja od kade i poteknuva imeto Crne{nica.
Pogolemi pritoki na Mala Reka se: od levata obala Botu{ka, Ben~enska,
Kova~ka, Petrova i Ine~ka Reka i od desnata obala Trebovska Reka. Se javuvaat
i golem broj povremeni tokovi naj~esto so bui~en karakter. Na terenite na
desnata dolinska strana na Mala Reka i padinata na Dobra Voda koi se
izgradeni od {krilci i graniti se javuva pukotinski tip na izdani so izda{nost
nad 1 l/sek. Okolnite tereni izgradeni od mermeri i dolomiti se
karakteriziraat so karsten tip na izdani ~ija izda{nost e mo{ne slaba.
Reka Belica e bogata so bistra voda i se vbrojuva vo najubavite i
naj~istite reki vo R. Makedonija. Nea ja so~inuvaat pove}e izvori koi izviraat
vo samoto selo Gorna Belica. Glavniot izvor se nao|a na severo isto~niot del
od seloto pod vrvot na Dautica na kota 1600,0 m.n.v.
**
izvor: "Hidrolo{ka osnova na Mala Reka i Beli~ka" - RHMZ - Skopje - 1984 god
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
46
Slivot na r. Belica ja zafa}a jugozapadnata strana na planinata
Karaxica i zapadnata od Dautica so povr{ina od 122,7 km2. Na isok slivot se
grani~i so slivot na reka Babuna, od zapad i jug so slivot na r. Treska, a na sever
so slivot na Kadina i Markova Reka. Samiot vodotek ne e postojan, od nadzemen
preminuva vo podzemen tek; postojan e od seloto Belica do vliv vo r. Treska so
dol`ina od 5 km.
Spored "Hidrolo{kata osnova na Mala Reka i Beli~ka", protokot na r.
Belica e promenliv od 0,68 m3/sek do 22,2 m3/sek, so sreden protok od 2,33 m3/sek.
Podatokot e dobien so ~itawe od merna letva. Na r. Belica nema postaveno
postojana merna stanica so limnigraf so koja }e se prati postojano protokot na
rekata odnosno izda{nosta na izvori{tata.
Poradi isklu~itelno golemoto zna~ewe na rekata, so nejziniot kapacitet
i visok kvalitet na vodata, potrebno e da se postavi postojana merna stanica so
koja konstantno }e se prati protokot na rekata.
Rekata O~a kako i r. Belica e ponornica. Izviri{teto se nao|a pod Boro
Pole, na viso~ina od 1500,0 m.n.v.,od kade prodol`uva vo vid na ponornica za da
pred vlivot vo r. Treska, na rastojanie od okolu 1,5 km, na kota 430 m.n.v, se
javuva na povr{ina kako izvor Vo r. Treska se vliva na kota 390 m.n.v. vozvodno
od selo Zduwe. Dol`inata na rekata e 18,0 km so slivna povr{ina od 79 km2.
Postojani merewa za protokot na r. O~a nema, izvorot e postojan, varira
i se procenuva deka izda{nosta e okolu 200 l/sek. Re~nata mre`a i e
asimetri~na, so porazvieni suvodolici na desnata dolinska strana od Karaxica,
a od levata strana skoro i da nema.
b. Izvori
Vo prostorot opfaten so akumulacijata "Kozjak" se nao|aat pove}e
izvori za koi ne postojat postojani merewa, pa podatocite za izda{nosta treba
da se zemat kako orientacioni*.
Spored izda{nosta izvorite se podeleni na pove}e grupi:
Izvori so izda{nost pogolema od 30 l/sek:
1. Gurgurinci - 730 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata;
2. Gorna Belica - 200 l/sek - postojan, varira;
3. O~a- 200 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata;
4. Sedlarevo - 35 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata.
Izvori so izda{nost od 11 do 30 l/sek
1. Brest - 15 l/sek - postojan, varira.
Izvori so izda{nost pod 10 l/sek
1. Breznica - 10 l/sek - presu{uva
2. Blizansko - 8 l/sek - postojan, varira
*
Izvor:"Katastarot na izvori" 1974 god
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
47
3. Ramne - 5 l/sek - postojan, varira
4. Trbovle - 4 l/sek - postojan, varira
Izvori so izda{nost pomala od 3 l/sek
1. Trebovle - 2 l/sek - postojan, varira
2. Zduwe - kaj policiskata stanica
3. Sv. Nedela - Zduwe - 1 l/sek - postojan, varira
v. Podzemni vodi
Detalni istragi za podzemni vodi vo ova podra~je nema. Okolu r. Treska i
nejzinite pritoki vo predelite na aluvijalnata ramnina se javuvaat podzemni
vodi ~ie nivo i izda{nost e promenlivo vo zavisnost od periodot i vla`nosta
na godinata.
Koristewe na vodite
a. Vodosnabduvawe
Naselbite opfateni so prostorot okolu akumulacijata se slabo opremeni
so infrastrukturni objekti, vodosnabduvaweto ne e re{eno soodvetno - se
zafa}a voda direktno od lokalni izvori.
Vo selo Zduwe nema organizirano vodosnabduvawe. Voda zemaat direktno
od rekata Treska ili od izvorot vo neposredna blizina na seloto.
Selo Blizansko so voda se snabduva od lokalni kaptirani izvori, edniot
vo mesnosta Tutuni{te i drugiot vo samoto selo. Dvata izvora se so izda{nost
od po 4 l/sek. Za izvorot koj {to se nao|a vo samoto selo treba da se izvr{i
detalna analiza za ispravnosta za piewe bidejki vo blizina na izvorot se
nao|aat {tali i septi~ki jami. Imaat izgradeno rezervoar za voda od 25 m3 za
sanitarnite potrebi.
Vo selo Trebovqe imaat kaptirano dva izvora, edniot vo seloto i drugiot
vo neposredna blizina. Postoi rezervoar so volumen od 30m3. Letno vreme se
javuva nedostatok na voda.
Vo seloto Brest imaat kaptirano izvor vo blizina na seloto i izvedeno
rezervoar za sanitarna voda. Izgradeni se i selski ~e{mi. Vo seloto ne se javuva
nedostatok na voda.
Selo Ramne e mala naselba so 5 - 6 ku}i. Voda zemaat od lokalni izvori.
Seloto Belica iako se nao|a na samata reka nema organizirano vodosnabduvawe.
Me{tanite vodosnabduvaweto go re{avaat individualno, so direktno pumpawe
na voda od rekata do svoite dvorovi.
Selata Ta`evo i Borova Breznica imaat kaptirano lokalni izvori. Vo
letniot period kapacitetite na izvorite opa|aat.
Samokov go ima re{eno vodosnabduvaweto so zafa}awe na izvor kaj selo
Botu{e so izgradena mre`a.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
48
Industrijata vo ovoj del zastapena so fabrikata za namenski proizvodi
"Suvenir" - Samokov, so voda se snabduva od kopani bunari pokraj Mala Reka.
b. Navodnuvawe
Vo ovoj prostor naselenieto so zemjodelstvo se zanimava samo za
zadovoluvawe na sopstvenite potrebi. Obrabotlivite povr{ini se nao|aat po
dolinite na rekite i nivnoto navodnuvawe e na primitiven na~in so jazovi i
brazdi.
v. Ribarstvo
Visokiot kvalitet na vodite na r. Treska i nejzinite pritoki kako i
golemata brzina na te~eweto na vodata, {to ovozmo`uva da ne se poka~i
temperaturata nad 180S, dava uslovi za organizirano proizvodstvo na
kaliforniska pastrmka. Vo ova podra~je postojat dva ribnika na r. Belica:
ribnikot kaj Beli~kite Izvori so kapacitet od 120 toni/godi{no i u{te eden
mal privaten so kapacitet od 8 toni/god.
g. Energetika
Za energetsko koristewe na vodite izgradeno e derivaciono postroenie
na r. O~a. Izgradenata hidroelektrana e so instalirana snaga od 120 KW i
o~ekuvano godi{no proizvodstvo od 400000 KWh, no vo momentov elektranata ne
e vo upotreba.
Za{titata na vodite od zagaduvawe
a. Za{tita od otpadni vodi
Prifa}aweto i odveduvaweto na otpadnite vodi od naselenite mesta ne e
organizirano. Ne postojat kanalizacioni sistemi, osven vo Samokov kade vo
zavr{na faza e izgradbata na fekalna kanalizaciona mre`a. Otpadnite vodi od
naselbata Samokov direktno se ispu{taat vo recipientot bez pre~istuvawe.
Sledna planirana faza na naselbata e izgradba na pre~istitelna stanica.
Fabrikata "Suvenir" koja proizveduva metalni proizvodi so razli~na
namena, vo tehnolo{kiot proces koristi agresivni hemiski sredstva koi mo`at
da ja zagrozat `ivotnata sredina. Pre~istitelnata stanica koja e vo sklop na
fabrikata ne funkcionira na najvisoko nivo.
Vo Samokov funkcionira i pogon za dobivawe etrei~no maslo od smreka.
Pogonot so svojot proces na rabota ne ja zagaduva okolinata. Otpadnite vodi }e
se odveduvaat so kanalizacionata mre`a koja e vo tek na izvedba. Otpadnite
vodi so kvalitetot i koli~inata ne vr{at negativno vlijanie na recipientot.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
49
b. Za{tita od erozija
Podra~jeto opfateno so ovoj prostoren plan spa|a vo IV kategorija na
erozivnost ili sredniot koeficient na erozija iznesuva 0,37. Vo po{irokiot
region na slivot na r. Treska mal del od povr{inata spa|a vo III kategorija.
Slabata erozivnost vo ova podra~je e rezultata na negovata golema po{umenost,
i del pod pasi{ta i obrabotlivi povr{ini.
9.4.1. Celi na planot
Od aspekt na vodostopanstvoto i za{tita na vodite, vo ureduvawe na
prostorot planot predviduva postignuvawe na slednite celi:
-
-
-
-
-
Za vodosnabduvawe maksimalno da se koristat lokalnite izvori
na povr{inski i podzemni vodi.
Izgradba i kompletirawe na komunalni vodostopanski
infrastrukturni sistemi.
Spre~uvawe na parcijalni re{enija koi }e go ote`nuvaat ili
onevozmo`uvaat idniot razvoj na kompleksni pozitivni
vodostopanski re{enija.
Celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite preku:
izgradba na hidrotehni~ki zafati za vodosnabduvawe na
naselenieto, zemjodelstvoto i industrijata.
Izgradba na mali hidroelektrani na mesta koi nema da gi
zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe na
pogolemi vodosnabditelni energetski ili meliorativni
sistemi.
Izvedba na monitoring so informativen sistem za pratewe na
kvalitetot i regulirawe na re`imot i bilansot na vodite.
Zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na
povr{inskite i podzemnite vodi so sanirawe i otstranuvawe na
zagaduva~ite.
Spre~uvawe na erozijata na odredeno podra~je so sogleduvawe na
pri~inata na nejzinata pojava i kompleksno re{avawe na
problemot.
9.4.2. Plan na Vodostopanska infrastruktura
Zaradi ostvaruvawe na zacrtanite celi vo oblasta na vodostopanstvoto i
za{tita na vodite planot predviduva:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
50
a. Koristewe na vodite:
Akumulacii
Rekata Treska so svojot potencijal dava mo`nosti za pove}enamensko
koristewe. Nejziniot protok dava mo`nosti za izgradba na pove}e ve{ta~ki
akumulacii.
Vrz osnova na dosega{nite istra`uvawa pokraj postojnata akumulacija
"Matka" i akumulacijata "Kozjak" koja e vo gradba postojat uslovi za izgradba i
na brana "Matka II" me|u branite "Matka" i "Kozjak"; brana "Kalu|erica" na
vlivot na Mala Reka vo Treska; brana Botu{je na Botu{ka Reka (sliv na Mala
Reka) i brana "Brod" vo Brodska Klisura vozvodno od naselbata Makedonski
Brod.
Vo dolinata na rekata Treska, na potegot od mesnosta Kozjak, pa se do reka
Belica, vo atarot na Op{tina Samokov predvidena e akumulacija"Kozjak".
Akumulacijata se formira so izgradba na kameno nasipana brana, locirana vo
klisurata na r. Treska, na okolu 16 km. od postoe~kata brana "Matka" i na okolu
22 km. od vlivot na r. Treska vo reka Vardar.
Branata "Kozjak" gi ima slednite karakteristiki:
teloto na branata e od nafrlan kamen so glineno jadro, nagib na
kosini,
- kota na kruna na branata
471,10 m.n.v.
- kota na katastrofalno nivo
469,60 m.n.v.
- kota na kruna na prelivnikot
466,00 m.n.v.
- kota na maksimalno rabotno nivo (energetsko)
459,00 m.n.v.
- kota na minimalno rabotno nivo (energetsko)
432,00 m.n.v.
- {irina na krunata na branata
10,00 m"
Vo sklop na teloto na branata predvideni se prate~ki objekti kako:
reviziona galerija, inekciona zavesa, uzvoden zafat, opto~en tunel, preliven
organ, dovoden tunel, temelen ispust, dovod do turbinite i centrala. Vaka
predvideniot hidro jazel "Kozjak" }e oformi akumulacija so slednite
karakteristiki:
-
-
-
vkupen volumen
neprikosnoven retenzionen prostor
korisen prostor
mrtov prostor
dol`ina na akumulacijata
550 h 106 m3
100 h 106 m3
260 h 106 m3
190 h 106 m3
33,0 km"
Akumulacijata e pove}enamenska: za za{tita na nizvodniot prostor od
poplavi, obezbeduvawe voda za industrijata, navodnuvawe na "Skopsko Pole" i
proizvodstvo na energija.
Poa|ajki od faktot deka vodite na r. Treska se odlikuvaat so svojot
kvalitet i kvantitet, vo "Nacrt Prostorniot plan na R. Makedonija"
predvideno e prefrluvawe na istite za zadovoluvawe na potrebite na
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
51
vodostopanskite podra~ja: "Skopsko", "P~iwa", "Sredna i Dolna Bregalnica" i
"Strumica".
Vodosnabduvawe
Zemajki ja vo predvid starosnata struktura i razmestenosta na
naselenieto, vo naredniot period ne se o~ekuva zgolemuvawe na brojot na
`itelite osven vo Samokov, s. Zduwe, i s. Blizansko. Vo blizina na s. G. Belica
se predviduva izgradba na nova vikend naselba, Dolna Belica. Ovie naselbi so
izgradba na akumulacijata }e stanat atraktivni za postojano `iveewe i turizam.
So izgradbata na akumulacijata izvorite so pogolema izda{nost
Gurgurski, O~a i Sedlarevo se potopuvaat, pa vodosnabduvaweto }e se re{ava so
zafa}awe na pomalite, lokalni izvori.
Selo Blizansko mo`e da se snabduva so voda od sega{nite izvori koi gi
koristat za vodosnabduvawe, odkako }e se izvr{i analiza za kvalitetot i
zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe na izvorot vo seloto.
Za naselbata Zduwe postoi mo`nost za vodosnabduvawe so zafa}awe na
voda od akumulacijata. Za pocelosno i posigurno vodosnabduvawe za naselbite
Zduwe i Blizansko, da ne se ~uvstvuvaat oscilaciite vo potro{uva~kata na voda
vo sezona (leten i zimski period) koga brojot na turisti }e bide pogolem, treba
da se izgradi regionalen vodosnabditelen sistem so filternica koj }e se
snabduva so voda kombinirano od akumulacijata i od izvorite vo Blizansko.
Seloto i vikend naselbata Belica }e se snabduvaat so voda od Beli~ki
Izvori koi se so golema izda{nost.
Vodosnabduvaweto vo ostanatite selskite naselbi vo prostorot }e se
re{ava so kaptirawe na lokalni izvori i izgradba na mre`a so soodvetni
objekti (rezervoari, pumpni stanici).
Potrebite od voda za naselbite okolu akumulacijata iznesuvaat:
naselba
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
Zduwe
Blizansko
Dolna Belica
Samokov
G.Belica
Breznica
Brest
Zrkle
Kalu|erica
Kov~e
Kosovo
Ramne
broj na
potro{uva~i
1380
1000
1532
1000
146
94
234
104
73
15
100
60
vodosnabditelna
norma
(l/den/`it)
300
300
300
300
300
200
200
200
200
200
200
200
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Qsr/den
(m3/den)
414
300
460
300
44
19
47
21
15
3
20
12
Qsr/den
(l/sek)
4,8
3,5
5,3
3,5
0,5
0,2
0,5
0,2
0,2
0,1
0,2
0,1
Qmah/den
(l/sek)
7,7
5,6
8,5
5,6
0,8
0,3
0,8
0,3
0,3
0,2
0,3
0,2
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
13 Raste`
14 Ta`evo
15 Trebovqe
Vkupno
92
24
18
5872
52
200
200
200
18
5
4
1682
0,2
0,1
0,1
19.5
0,3
0,2
0,2
31.2
Navodnuvawe
Vo prostorot opfaten so akumulacijata nema uslovi za pro{iruvawe na
obrabotlivite povr{ini i pointenzivno zemjodelstvo. Proizvodstvoto na
zemjodelski proizvodi }e se razviva do stepen na zadovoluvawe na sopstvenite
potrebi. Izgradba na mre`a za navodnuvawe e skapo i te{ko izvodlivo zaradi
usitnetost na obrabotlivita povr{ina. Navodnuvaweto na obrabotlivite
povr{ini }e bide so brazdi i jazovi.
Ribarstvo
Vo natamo{niot razvoj na ribarstvoto ne se predviduva pro{iruvawe na
kapacitetot na sega{nite ribnici kaj Beli~kite Izvori i privatniot ribnik
so cel da se za{titi kvalitetot na vodite vo akumulacijata "Kozjak" koja se
predviduva i za vodosnabduvawe na naselenieto vo Republikata.
Mo`no e poribuvawe na ezeroto za razvoj na sportski ribolov, so {to
nema da dojde do naru{uvawe na kvalitetot na vodata.
Energetika
Hidropotencijalot na malite re~ni tokovi ovozmo`uva izgradba na
pogolem broj energetski postrojki - mali i mini elektrani koi ovozmo`uvaat
efikasno iskoristuvawe na prirodniot potencijal i pretstavuvaat zna~aen
faktor vo snabduvaweto so elektri~na energija na malite potro{uva~i selskite naslbi, mali industriski kapaciteti.
Vo po{irokiot opfat na prostorot "Kozjak" predvideni se pove}e mali
hidroelektrani*:
Mali hidroelektrani:
1
2
3
4
5
6
*
HE na reka
sliv
Botu{ka (20)*
BitovskaReka (19)
Bitovska Reka (18)
Lagoj (21)
Petrova Reka (24)
Petrova Reka (25)
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
izvor: "Studija za mali i mini hidroelektrani" - 1981 god
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
instaliran protok
l/sek
370
271
135
162
58
124
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
7
8
9
10
11
12
13
Ina~ka Reka (26)
Mala Reka (61)
Biba Reka (34)
Vele{ki Dol (35)
Belica 1
Belica 2
Samokov
Mala Reka
Treska
Treska
Treska
Beli~ka Reka
Beli~ka Reka
Ben~enska Reka
53
76
3300
99
169
2070
2820
1000
Od predvidenite hidroelektrani vo opfatot na akumulacijata "Kozjak"
se nao|aat hidroelektranite na rekite Botu{ka, Bitovska, Ina~ka, Mala
Reka(sliv na r. Treska), Biba Reka, Vele{ki Dol so 28.842 MWh godi{no
proizvodstvo na elektri~na energija.
Vo 1987 god. od strana na fabrikata "Suvenir" - Samokov finansirno e
izrabotka na glaven proekt za hidroelektrana "Samokov" na Ben~anska Reka vo
slivot na Mala Reka. So "Studijata za mali i mini hidroelektrani" za
energetsko koristewe na vodite od r. Lagoj predvideni se tri elektrani od koi,
so izrabotkata na glavniot proekt za hidroelektranata "Samokov", dve
otpa|aat.
Za energetsko koristewe na vodite od r. Belica predvideni se dve
hidrocentrali "Belica 1" i "Belica 2" od koi "Belica 2" e predvidena na
lokacijata na idnata nova naselba Dolna Belica. Se predlaga istata da se
izostavi od gradba, a raspolo`iviot pad da se iskoristi so nizvodna lokacija na
HE"Belica1".
b. Za{tita na vodite
Za{tita od otpadni vodi
Nekontrolirano i neorganizirano odstranuvawe na odpadnite vodi
vlijae, vo prv red, na zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi koi vo
odredeni periodi mo`at da stanat delumno ili celosno neupotreblivi.
So cel da se eliminira zagaduvaweto se predviduva izgradba na
kanalizacioni mre`i vo naselenite mesta vo ~ii sostav }e treba da se izgradat
i uredi za pre~istuvawe na odpadnite vodi. Pre~istitelnite stanici za
tretman na odpadnite vodi treba da go opfatat biolo{kiot tretman so stepen
na pre~istuvawe pogolem od 90% kako i hemiskiot tretman na industriskite
otpadni vodi.
Normata za odvodnuvawe iznesuva 80% od vodosnabditelnata norma - 240
za pogolemite odnosno 160 l/den/`itel za pomalite naselbi. Koli~inata na
otpadnata voda za planskiot period iznesuva 1344 m3/den.
Posebno vnimanie treba da se obrne na za{titata na vodite na r. Treska,
da ne dojde do namaluvawe na nejziniot sega{en kvalitet koj se ocenuva vo I i II
kategorija, bidejki so "Nacrt Postorniot plan na Republika Makedonija" se
predviduva so vi{okot voda od r. Treska da se pokrivaat nedostatocite za voda
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
54
vo drugi Vodostopanski podra~ja na R.Makedonija - Skopsko, P~iwa, S. i D.
Bregalnica i Strumica.
Za taa cel potrebno e i site naselbi locirani vozvodno od akumulacijata
"Kozjak" da imaat izgradeno uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi. Toa
posebno se odnesuva za pogolemite zagaduva~i Makedonski Brod i Ki~evo.
Za{tita od erozija
[tetite {to se javuvaat kako rezultat na razornoto dejstvo na
erozivnite sili te{ko mo`at vo celost da se sogledaat i opfatat. Tie se
registriraat glavno preku porojnite poplavi, zatrpuvaweto na obrabotlivoto
zemji{te, saobra}ajnici, hidromeliorativni sistemi, akumulacioni bazeni,
naselbi i dr. so {to neposredno se zagrozuva op{tiot razvoj i okolinata.
Iako prostorot okolu "Kozjak" spa|a vo podra~je so slaba erozija, znaejki
go {tetnoto dejstvo na erozijata potrebno e da se prevzemat merki so planska
eksploatacija na prirodnite resursi, osobeno {umskiot fond, da se podobri
na~inot na obrabotka na zemjodelskite povr{ini za da se namali erozijata na
fini suspendirani ~estici, podobruvawe na sostojbata na pasi{tata so primena
na sovremeni metodi i oformuvawe na ve{ta~ki livadi vo ridskite prostori i
prevzemawe soodvetni grade`ni raboti za sanirawe i namaluvawe na erozijata.
9.5. Energetska infrastruktura
a. Potro{uva~ka na energija
Energijata vo edna zemja ima vitalno zna~ewe za nejziniot kontinuiran i
nepre~en razvoj. Toa zna~ewe proizleguva od nejzinata dvojna uloga. Taa e
komponenta na materijalnoto proizvodstvo i osnoven segment na stopanskiot i
op{testveniot razvoj.
Spored starata teritorijalna podelba na R.Makedonija (34 op{tini),
regionot na akumulacijata Kozjak pripa|a{e na op{tinata Makedonski Brod.
Evidentirawe na potro{uva~kata na vkupna energija, kako i na el.energija e
vr{eno za regionot na M.Brod. Za regionot validno e evidentirana samo
potro{uva~kata na el.energija.
Potro{uva~kata na energija e tesno povrzana so razvojot na stopanstvoto
vo site negovi segmenti. Vo razgleduvaniot period od 1980 do 1995 godina
stopanstvoto vo regionot na M.Brod kako i vo R.Makedonija bele`i golemi
oscilacii, od 1980 god. do 1985 god. rasne, potoa do 1990 god. opa|a za da potoa
povtorno rasne. Vkupnata potro{uva~kata na energija za region na Makedonski
Brod za period 1980-1995 god. spored ekspertskiot eleborat za "Razvoj na
energetikata vo R.Makedonija do 2020 god." izrabotena od AD EMO-Ohrid za
potrebite na rabotnata verzija na "Nacrt Prostorniot plan na R.Makedonija" e
dadena vo tabela 1.1.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
55
Vkupna potro{uva~ka na energija za period 1980-1995 god. po oblici na energija
za region na Makedonski Brod
Ed.
1980
1985
1990
1995
Oblik na energija
mera
Cvrsti goriva
189
239
62
33
tEJ
3
Ogrevno drvo
4.588
5.761
4.551
4.599
m
Te~ni goriva (bez mazut)
2.117
1.383
1.877
2.473
t
Mazut
0
206
77
66
t
Elektri~na energija
10.287 13.987
8.297 10.474
MWh
Potro{uva~kata na ogrevno drvo e nepromeneta za celiot period osven vo
1990 god. koga be{e zabele`ano zgolemuvawe dodeka pak potro{uva~kata na
cvrsti goriva po zgolemuvaweto vo 1985 god. bele`i opa|awe. Potro{uva~kata
na te~nite goriva, bez mazut, od 1985 god. raste za razlika od potro{uva~kata na
mazut koja postojano opa|a. Elektri~na energija se menuva vo {iroki granici
(opadna za 40% vo 1990 god. vo odnos na 1985 god.) taka da potro{uva~ka vo 1995
god. e izedna~ena so potro{uva~kata vo 1980 god.
U~estvoto na poedini potro{uva~ki na energija vo vkupnata potro{uva~ka na
energija
Oblik na energija
1980 god.
GJ
%
Cvrsti goriva
Te~ni goriva
El.energija
Vkupno
55x103
99x103
37x103
191x103
29
52
19
100
1985 god.
GJ
%
69x103
73x103
50x103
192x103
36
38
26
100
1990 god.
GJ
%
51x103
91x103
30x103
172x103
30
53
17
100
1995 god.
GJ
%
50x103
119x103
38x103
207x103
24
58
18
100
Vkupnata koli~ina na potro{ena energija vo 1995 godina opadnala za 25
% vo odnos na 1985 godina, pred se zaradi golemoto namaluvawe na
potro{uva~kata na elektri~na energija. Zabele`livo e deka u~estvoto na
potro{uva~kata na te~nite goriva e dominantna vo izminatite godini so nad
50% (osven 1985 god.). U~estvoto na cvrstite goriva vo vkupnata
potro{uva~kata e pogolemo od u~estvoto na el.energija za celiot period, no taa
razlika e se pomala.
Godi{na potro{uva~ka na energija po `itel i u~estvo na potro{uva~ka na
energija na region na M.Brod vo vkupna potro{uva~ka na energija vo
R.Makedonija
M.Brod
R. Maked.
1980 god.
%
GJ/`it.
14.77
0.26
36.01
100
1985 god.
%
GJ/`it.
14.78
0.26
36.78
100
1990 god.
%
GJ/`it.
14.14
0.25
33.10
100
1995 god.
%
GJ/`it.
18.00
0.33
30.16
100
Vkupnata potro{uva~ka na energija po `itel vo region na M.Brod e
nepromeneta do 1990 god. od koga {to imame zgolemuvawe od 21 %.
Potro{uva~kata na energija po `itel vo regionot na Makedonski Brod
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
56
sporedeno so istata vo R.Makedonija vo 1985 god. e pomala za 60 % dodeka pak vo
1995 god. za 40 %.
b) Potro{uva~ka na elektri~na energija
Elektri~nata energija, koja zazema dominantno mesto vo vkupnata
potro{uva~ka na energija, e specifi~en oblik na energija koja po mnogu
elementi na potro{uva~ka ne mo`e da se supstuira so nekoj drug oblik na
energija.
Specifi~na godi{na potro{uva~kata na el.energija po `itel vo R.Makedonija
Godina
Spec.potro{uva~ka (kWh/`)
1980
1.910
1985
2.760
1990
2.430
1995
2.400
Potro{uva~ka na el.energija i specifi~na potro{uva~ka po `itel vo M. Brod
Godina
Potro{uva~ka (MWh)
Spec.potro{uva~ka (kWh/`)
1971
420
26.5
1982
3.130
255
1995
6.160
558
1996
10.200
925
1997
8.900
807
Vo 1995 god. specifi~nata potro{uva~ka po `itel vo R.Makedonija e
pogolema za 4,3 pati vo odnos na Makedonski Brod. Specifi~nata potro{uva~ka
na el.energija po `itel vo Makedonski Brod vo 1982 god. rasnela so stapka na
porast od 23 % godi{no vo odnos na 1971 god., vo 1995 god. vo odnos na 1982 god.
rasnela za 6 % godi{no a vo 1997 god. vo odnos na 1995 god. rasnela za 20 %
godi{no.
Vkupna potro{uva~ka na el.energija
za naseleni mesta
Naseleno mesto
Samokov
Brest
Kosovo
Raste{
Ramne
Kov~e
D.Zrkle
Kalu|erec
Blizansko
Zduwe
B.Breznica
Trebovqe
Vkupna potro{uva~ka
(KWh) 1987 god.
63.750
22.420
8.260
15.600
16.850
6.690
23.060
10.380
-----------------
Vkupna potro{uva~ka
(KWh) 1997 god.
158.879
38.081
11.991
46.158
13.213
4.050
14.812
14.622
21.265
4.885
12.021
9.604
Potro{uva~kata na el.energija vo poedini naseleni mesta od regionot e
zgolemena vo 1997 god. vo odnos na 1987 god. osven vo Kov~e, D.Zrkle i Ramne.
Najgolemo zgolemuvawe ima vo Samokov i Raste{ za 2.5 odnosno 3 pati (godi{na
stapka na porast 9,6 odnosno 12%).
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
57
Specifi~na potro{uva~ka na el.energija po `itel
Naseleno
Spec.potro{uva~ka (kWh/`) Spec.potro{uva~ka (kWh/`)
1987 god.
1997 god.
mesto
329
544
Samokov
67
163
Brest
35
120
Kosovo
73
502
Raste{
100
220
Ramne
209
162
Kov~e
114
142
D.Zrkle
76
200
Kalu|erec
----409
Blizansko
----212
Zduwe
----128
B.Breznica
----534
Trebovqe
----158
D.Lup{te
Naselenite mesta vo regionot na akumulacijata Kozjak se vo kategorija na
niska potro{uva~ka na elektri~na energija. Toa se dol`i pred se zaradi
niskiot standard na naselenieto, industriski nerazvien region, greeweto na
stanbenite objekti so ogrevno drvo itn.
Prose~na godi{na specifi~na potro{uva~ka na el.energija po `itel na
poso~enite naseleni mesta vo 1987 god. iznesuvala 125 kWh a vo 1997 god. 269
kWh. {to prestavuva zgolemuvawe za 2.15 pati. Potro{uva~kata na el.energija
po `itel vo 1997 god. rasnela vo odnos na 1987 god. so godi{na stapka na porast
od 8 %. Poedine~no za naselenite mesta od regionot, potro{uva~kata po `itel
opadnala vo Kov~e, a vo ostanatite naseleni mesta porasnala i toa najmalku vo
D.Zrkle i Samokov (1.2-1.6 pati) a najmnogu vo Kosovo i Raste{ (3.4-6.9 pati vo
odnos na 1987 god.).
Specifi~nata godi{na potro{uva~ka na el.energija po `itel vo
regionot e mnogu pomala od istata za M.Brod (za tri pati vo 1997 god.).
Sporedeno so R.Makedonija, takva specifi~na potro{uva~ka po `itel bila
registrirana vo Republikata pred pove}e decenii.
v) Sistemi za prenos na elektri~na energija
Sistemot za prenos na el.energija prestavuva glavna vrska pome|u
proizvoditelite i potro{uva~ite na ovoj vid na energija. Kvalitetot i
doverlivosta vo snabduvaweto na potro{uva~ite so el.energija zavisi od
karakteristikite na ovoj sistem. Glavni elementi na ovoj sistem se dalnovodite
i trafostanicite od 110 i 35 kV.
Regionot na akumulacijata Kozjak se napojuva so elektri~na energija od
TS "Samokov" 110/35/10 kV; 10 MVA. Fabrikata "Suvenir" ima sopstvena
trafostanica 35/0,4 kV; koja e povr`ana so TS Samokov so 35 kV i 5,3 km dolg
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
58
dalnovod postaven na ~eli~ni stolbovi. Samata trafostanica TS Samokov
povr`ana e so tri dalnovodi koi {to pominuvaat niz regionot:
-
TS Oslomej - TS Samokov 110 kV, so dol`ina od 17,5 km i
-
TS Skopje 3 - TS Samokov 110 kV, so dol`ina od 47,6 km.
-
TS Makedonski Brod - TS Samokov 110 kV, koj momentalno raboti
na 35 kV.
Site dalnovodi se postaveni na ~eli~no-re{etkasti ednostrani stolbovi.
Trasite na dalnovodite se von dofat na idnata akumulacija Kozjak.
Srednonaponskiot razvod e na 10 kV naponsko nivo i e izveden na drvenoimpregrirani stolbovi, osven delnicata Blizansko-Zduwe koj e izgraden na
plasti~ni stolbovi. Sostojbata na ova mre`a vo najgolem del e lo{a, drvenite
stolbovi se dotraeni a presekot na provodnicite e nesoodveten.
So ispolnuvawe so voda na akumulacijata Kozjak, }e bidat potopeni
trafostanicite: TS"Zduwe", TS"Zduwe(Policiska stanica)" i TS"Ta`evska
Reka" so prate~kata el.energetska infrastruktura (dalnovodi i niskonaponska
mre`a). Del od dalnovodot lociran po te~enie na r.O~a pome|u lokalitetite
"[iqegarnik" i "Kapina" e opo`aren.
Vo site naseleni mesta od regionot postaveni se 10/0,4 kV trafostanici
so snagi od 30, 50 ili 100 kVA. Trafostanicite se "stolbni" i se montirani
voglavno na drveno-impregrirani stolbovi a mal broj na `elezno-re{etkasti
stolbovi. Na dalnovodite ne se postaveni rastavuva~i.
Site naseleni mesta vo regionot se elektrificirani, osven delovi na
nekoi naselbi koi se razvivaat podaleku od osnovnata naselba (pr. nov del na
nas.Kalu|erec). Niskonaponskata distributivna mre`a e vozdu{na na drveni,
impregrirani stolbovi i e vo lo{a sostojba. Vo nekoi od naselbite (Brest,
Samokov, Dolna Belica) na stolbovite od nisko naponskata mre`a postaveni se
i svetilki za uli~no osvetluvawe.
Vo regionot ~esti se prekinite vo snabduvaweto so el.energija
predizvikani od atmosferski praznewa, dozemni spoevi i t.n. Posebna
te{kotija prestavuva ostranuvaweto na defektite zaradi oddale~enosta na
regionot od nadle`noto distributivno pretprijatie kako i slabata patna
infrastruktura.
g) Proizvodstvo na elektri~na energija
Za proizvodstvo na elektri~na energija vo regionot ne postoi pogolem
proizveduva~ na elektri~na energija. Na rekata O~a e izgradena
hidrocentralata "Zduwe" koja {to ima instalirana snaga na agregat cca 120 kVA
no koja {to ne e vo pogon. Ovaa mini hidrocentrala }e bide potopena so vodite
od idnata akumulacija Kozjak.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
59
d) Merki na za{tita na `ivotna sredina
Stepenot na zagaduvaweto na okolinata e funkcija od vidot i kvalitetot
na energentot, uslovite na sogoruvawe, koli~inata na emituvawe na el.energija,
odr`uvawe na sistemot, sekundarnata oprema za za{tita na `ivotnata okolina,
meteorolo{kite i orografskite uslovi i sl.
Koristeweto na drvnata masa, karakteristi~na za regionot, prestavuva
direkna opasnost za o{tetuvawe na `ivotnata sredina. So nekontroliranata
se~a na drvnata masa se naru{uva biolo{kiot sinxir i se namaluva produkcijata
na kislorod vo atmosferata. Aerozagaduvaweto pri sogoruvawe e relativno
malo. Pri soforuvawe na drvnata masa ima zgolemena koli~ina na cvrst otpad.
Hidroelektranite pri gradba vlijaat vrz okolinata, florata, faunata,
mikroklimata i sl. No, vo tekot na eksploatacijata skoro da ne ja zagaduvaat
`ivotnata sredina, obezbeduvaat biolo{ki minimum na vodotecite, nema
emisija na otpad, go podigaat nivoto na podzemnite vodi, obezbeduvaat uslovi za
razvoj na florata i faunata i sl. Hidropotencijalite, osven za dobivawe na
energija, se koristat i za navodnuvawe i vodosnabduvawe.
Merkite za za{tita na `ivotnata sredina vo osnova se izbor na
najpovolen energent. No toa e limitirano so raspolo`ivosta na takov vid
gorivo i finansiskite mo`nosti na dr`avata. Koristeweto odnosno se~eweto
na ogrevnoto drvo vo idnina treba da e kako rezultat samo na pominat vek na
vegetacija a ne za potreba od gorivo. Na ve}e izgradenite kapaciteti da se
instaliraat sistemi za tretman na otpadnite vodi i gasovi.
`) O~ekuvani posledici i vlijanina akumulacijata vrz okolinata
Potopuvawe na infrastrukturnite objekti
So polnewe na akumulacijata Kozjak }e se potopi i del od postojnata
el.energetska mre`a, odnosno trafostanicite: "Zduwe", "Zduwe (Policiska
Stanica)" i "Ta`evska Reka" so prate~kata srednonaponska i niskonaponska
mre`a. So vodite na ezeroto }e bide zafatena i mini HE Zduwe. Od
telekomunikaciskata infrastruktura vo regionot, }e bide potopena
"Policiskata stanica" so telefonskata centrala i pripadnata tel. mre`a.
Zatoa se prepora~uva dislokacija na celokupnata el.energetska i drug vid
na instalacija {to sega se nao|aat pod kotata na katastrofalno nivo od 469,6 m.
9.5.1. Celi i zada~i za razvojot na energetikata
Razvojot na energetikata i energetskata infrastruktura }e ima zna~ajno
vlijanie vrz vkupniot stopanski i prostorniot razvoj na podra~jeto opfateno
so planot, zaradi toa se utvrduvaat slednite dolgoro~ni celi i smernici na
energetskiot razvoj:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
60
Stopanskiot razvoj da se planira vrz baza na odnapred planiran
razvoj na proizvodstvoto na energija, bazirano na realni
energetski i finansiski mo`nosti na Republikata.
Razvojot na regionot treba da se usmeruva prema stvarnite
mo`nosti, osobenosti i potencijali.
-
Namaluvawe na specifi~nata potro{uva~ka na energija po edinica
proizvod i prestruktuirawe na stopanstvoto na proizvodni
procesi i tehnologii koi obezbeduvaat ist op{testven proizvod so
pomala potro{uva~ka na energija.
-
Da se vodi smetka za racionalno anga`irawe na doma{nite
energetski izvori, optimalno iskoristuvawe na raspolo`ivata
energija i namaluvawe na uvoznata zavisnost.
-
Podobruvawe na kvalitet na rabota i sigurnost na postojna
el.prenosna mre`a i nejzina dogradba.
-
Sozdavawe na uslovi za zgolemuvawe na potro{uva~kata na
elektri~na energija po `itel.
-
Za{tita na okolinata so namaluvawe na emitiranite {tetni
materii so podobruvawe na energetskata efikasnost (upotreba na
pokvalitetni goriva i pro~istuvawe na gasovite pred ispu{tawe
vo okolinata).
-
Zgolemuvaweto na proizvodstvoto na energija vo nieden slu~aj ne
smee da bide vo konflikt so za{titata na `ivotnata sredina.
-
Dostapnost na po{tenskite edinici do naselenieto za nepre~eno
odvivawe na vnatre{niot i me|unarodniot po{tenski soobra}aj.
-
Obezbeduvawe na telefonski priklu~oci za sekoe doma}instvo vo
naseleno mesto so nad 50 doma}instva.
-
Zadovoluvawe na potrebite od telefonski priklu~oci za
stopanskite i drugi pravni subjekti vo naselenite mesta kako i vo
turisti~kite zoni.
-
Integrirawe na razli~ni vidovi na komutacii istovremeno po ista
mre`a: govor, tekst, prenos na sliki i podatoci.
-
Zgolemuvawe na fleksibilnosta na telefonskata mre`a i na
nejzinata sigurnost i raspolo`ivost.
-
Pokrivawe na regionot so kvaliteten radio i televiziski signal.
9.5.2. Plan na energetska infrastruktura
a. Prognoza na potro{uva~ka na vkupnata energija
Pri vr{ewe na prognoza na potro{uva~kata potrebno e pred se
pribirawe i verifikacija na kvalitetni vlezni podatoci, matemati~ko
modelirawe na potro{uva~kata vo minatoto i analiza na dobienite podatoci.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
61
Vleznite podatoci vo sebe sodr`at dva elementa: podatoci za potro{uva~kata
na energija vo minatoto i podatoci za naselenieto i op{testveniot proizvod,
koi pak od svoja strana se nepromenlivi golemini.
Za naselenite mesta od regionot na akumulacijata Kozjak ne se pribereni
to~ni, verificirani podatoci za potro{uva~kata na energija vo izminatiot
period, osven za potro{uva~kata na el.energija. Najgolemiot del od naselenieto
vo regionot potrebite od zatopluvawe na doma}instvata i za topla voda gi
podmiruva edinstveno so ogrevno drvo, koe {to e i lesno dostapno. Me|utoa,
potro{uva~kata na ogrevnoto drvo ne e validno registrirana. Zaradi
nedostapnost do evidentirani podatoci za vkupnata potro{uva~ka na energija za
regionot, analizirani se podatocite za potro{uva~kata na energija za regionot
na Makedonski Brod za izminatite 15 godini.
Vo izminatiot period regionot na Makedonski Brod kako i R.Makedonija
minuva{e slo`en proces koj direkno vlijae{e i na potro{uva~kata na energija.
Vo uslovi na golem pad na vkupniot op{testven proizvod, potro{uva~kata na
te~nite goriva (bez mazut) vo M.Brod ima zna~itelno zgolemuvawe,
potro{uva~kata na mazut i cvrstite goriva imaa zna~itelno namaluvawe dodeka
pak el.energija po period na zgolemuvawe i na namaluvawe se izedna~i vo 1995
god. so onaa od 1985 god. Ovie sostojbi sekako imaat negativno vlijanie vrz
kvalitetot na prognozata na potro{uva~kata vo idninata.
Vo prezentiranite energenti ne e zastapen zemeniot gas, zatoa {to
regionot na M.Brod ne e priklu~en na gasovodniot sistem. Zemeniot gas nema da
bide zastapen i vo prognozata do 2020 god., zatoa {to so napravenite analizi na
trite fazi za gasifikacija na R.Makedonija, regionot na akumulacijata Kozjak
ne e opfaten.
Se prognozira deka vo idniot period potro{uva~kata na cvrsti goriva
postepeno da go zgolemuva svoeto u~estvo vo vkupnata potro{uva~ka na energija
od dosega{nite 24 % na 26 %. Za smetka na toa se o~ekuva da se namali u~estvoto
ne potro{uva~kata na te~ni goriva koja od sega{nite 58% vo 2020 god. }e
u~estvuva so 56%. U~estvoto na potro{uva~kata na el.energija vo vkupnata
potro{uva~ka na energija }e ostane nepromeneto. Prose~nite godi{ni stapki
na porast na potro{uva~kite vo 2020 god. vo odnos na 1995 god. iznesuvaat: na
cvrstite goriva 3,2%, na te~nite goriva 2,8%, na el.energija 3% a na vkupnata
energija 2,9%.
U~estvoto na poedini potro{uva~ki na energija vo
vkupnata potro{uva~ka na energija za region na M.Brod
Oblik na energija
Cvrsti goriva
Te~ni goriva
Elektri~na energija
Vkupno
2000
GJ
%
3
61x10
24
145x103
58
3
18
44x10
3
250x10
100
2010
GJ
82x103
195x103
59x103
336x103
%
24
58
18
100
2020
GJ
110x103
238x103
79x103
427x103
%
26
56
18
100
So prognozata do 2020 god. se predviduva potrebite od potro{uva~kata na
el.energija da iznesuvaat 21.950 MWh a na te~ni goriva i mazut 5.700 t. Vo
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
62
regionot, vo periodot do 2020 god. ne se predviduva organizirano proizvodstvo
odnosno koristewe na toplinska energija so izgradba na toplani i kotlari.
b) Prognoza na potro{uva~ka na elektri~na energija
Potro{uva~kata na el.energija vo regionot na Makedonski Brod vo
periodot do 2020 god. nema da ja sledi dinamikata na porast na vkupnata
potro{uva~ka na energija. Do 2000 god. taa }e rasne so godi{na stapka na porast
od 4%, do 2010 god. vo odnos na 2000 god. }e rasne so godi{na stapka na porast od
1% a do 2020 god. vo odnos na 2010 god. }e rasne so stapka na porast od 0.5%. Ili
potro{uva~kata na el.energija }e se zgolem vo 2020 god. za 1,35 pati vo odnos na
1995 god.
Potro{uva~ka na el.energija i specifi~na
potro{uva~ka po `itel vo Makedonski Brod
Godina
2000 god.
2010 god.
2020 god.
12.200
16.400
21.950
Potro{uva~ka (MWh)
1.9
2.3
Spec.potro{uva~ka (kWh/`)
Specifi~nata godi{na potro{uva~ka na el.energija po `itel vo reonot
na Makedonski Brod (op{tina M.Brod i op{tina Samokov) se predviduva da se
zgolemi vo 2020 god. za 2.85 pati vo odnos na 1997 god.
So proekcijata na naselenieto vo regionot na akumulacijata Kozjak se
planira 1250 doma}instva so prose~eno ~etiri ~lenovi po doma}instvo. So
planiraniot razvoj do 2020 god. na {umarstvoto, zemjodelieto, industrijata,
lovot i ribolovot, maloto stopanstvo, turizmot i ugostitelstvoto, kako i so
razvoj na soobra}ajniot i drugite infrastrukturni sistemi, se predviduva da se
zgolemi li~niot standard na naselenieto vo regionot.
Eden od zna~ajnite pokazateli za nivoto na opremenosta na prostorot e
sp. potro{uva~ka na elektri~na energija po `itel. Se o~ekuva zaedno so
zgolemuvawe na `ivotniot standard na naselenieto, da se zgolemuva i
specifi~nata potro{uva~ka.
Od registriranata prose~na specif. godi{na potro{uva~ka po `itel za
regionot, od 269 kWh vo 1997 god; se prognozira sp.potro{uva~ka od 1027 kWh po
`itel vo 2020 god; {to prestavuva zgolemuvawe za 3,82 pati. Prose~nata
godi{na stapka na porast na sp.potro{uva~ka po `itel se predviduva da
iznesuva 6.0%. Spored toa, za planskiot period do 2020 god. vkupnata
potro{uva~ka na el.energija za doma}instvata se prognozira da iznesuva 5.150
MWh. Vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija (visok i nizok napon) za
regionot vo 2020 god. se prognozira da isnesuva 8.750 MWh.
Za zadovoluvawe na potro{uva~kata na el.energija, postoe~kata
trafostanica locirana vo Samokov 110/35/10 kV; 10 MVA, vo potpolnost }e gi
zadovoli potrebite.
Od ostanatite energenti se predviduva zna~itelno zgolemuvawe na
u~estvoto na ogrevnoto drvo i te~nite goriva (bez mazut) vo vkupnata
potro{uva~ka na energija vo regionot.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
63
v) Sistemi za prenos na elektri~na energija
Izgradbata na postrojkite za prenos i distribucija na el.energija,
dalnovodi i transformatorski postrojki, treba da go sledi sevkupniot razvoj na
elektroenergetikata. So ogled na toa {to vo regionot do 2020 god. ne se
predviduva drasti~no zgolemuvawe na potro{uva~kata na el.energija,
postojniot sistem za prenos na el.energija (110 i 35 kV) nema da se menuva i
dograduva. Edinstveno se predviduva izgradba na 110 kV dalnovod koj }e ja
povr`uva HE Kozjak so HE Matka odnosno so TS Skopje 3.
Promeni se potrebni vo sostojbata na srednonaponskata mre`a (10 kV).
Pokraj dislokacija na del od trasite na dalnovodite koi }e bidat zafateni so
vodite od akumulacijata Kozjak, se prepora~uva celosna rekonstrukcija i
revitalizacija na mre`ata so {to }e se zgolemi kvalitetot i doverlivosta na
celokupniot el.energetski sistem. Dalnovodite da se postavat na betonski
stolbovi a pred tafostanicite da se instaliraat rastavuva~i. Distributivnite
trafostanici vo regionot da se planiraat poedine~no prema potro{uva~kata
na el.energija vo sekoe od naselenite mesta.
Postojniot sistem na mali stolbni trafostanici }e bide zamenet so
sovremeni kapaciteti so pogolema mo}nost, {to e zavisno i specifi~no za sekoj
lokalitet. Za ovaa cel da se koristat podatoci od DUP za naselenite mesta vo
regionot.
Vo delot od niskonaponskata mre`a isto taka potrebno e da se izvr{i
celosna rekonstrukcija na stolbnite mesta i vozdu{nite provodnici.
Naselenite mesta kade {to nema instalirano uli~no osvetluvawe vo idniot
period pri rekonstrukcija na niskonaponskata mre`a da bidat opfateni so
instalaciite za javno osvetluvawe.
g) Proizvodstvo na elektri~na energija vo regionot na akululacijata
Kozjak
Dosega{nite prevzemeni istra`uva~ki raboti vo regionot za otkrivawe
na primarni energetski resursi ne dale povolni rezultati za otpo~nuvawe na
nivno intenzivno iskoristuvawe, osven za se~eweto na drvnata masa.
Proizvodstvoto na energija na teritorijata na regionot vo naredniot period }e
bide naso~eno vo pravec na koristewe na postojniot hidropotencijal na rekata
Treska i nejzinite pritoki. Vrz osnova na dosega{nite istra`uvawa postojat
dobri mo`nosti za proizvodstvo na el.energija so izgradba na mali i mini
hidroelektrani.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
64
Osnovni karakteristiki na mo`ni mali i mini
hidroelektrani vo regionot na ak.Kozjak
HE na reka
1
Botu{ka
2
Bitovska Reka
3
Bitovska Reka
4
Lagoj
5
Mala Reka
6
Petrova Reka
7
Ina~ka Reka
8
Mala Reka
9
Biba Reka
10 Vele{ki Dol
11 Belica 1
12 Belica 2
13 Samokov
Vkupno:
Sliv
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
Mala Reka
Petrova Reka
Mala Reka
Mala Reka
Treska
Treska
Treska
Beli~ka Reka
Beli~ka Reka
Ben~enska Reka
Instalirana
mo}nost
[kW]
394
306
93
161
53
141
53
1.600
112
97
1.300
800
2.630
7.740
Godi{no
proizvodstvo
[MWh]
1.678
1.303
396
685
226
600
226
7.000
476
412
2.990
3.650
9.200
28.842
Spored poso~enite mo`ni mali i mini HE, prevzemini od "Studijata za
mali i mini HE od 1985 god.", vkupnoto proizvodstvo na el.energija od ovie HE e
skromno za vkupniot el.energetski sistem na R.Makedonija. Me|utoa za vkupniot
energetski bilans za regionot, toa proizvodstvo prestavuva zna~aen faktor vo
snabduvaweto so el.energija, naro~no za malite potro{uva~i: selskite naselbi,
malite industriski kapaciteti i sl. Da napomeneme deka HE pod reden broj 12
"Belica 2" e predvideno da se locira vo novoplaniranata naselba D. Belica pa
za nejzina izgradba potrebno e da se preispita lokacijata.
Branata Kozjak, koja e vo izgradba, so snaga na agregatite od 2x42,5 MW, }e
obezbeduva mo`no godi{no proizvodstvo na el.energija od cca 156 GWh. So
izgradba i stavawe vo pogon na HE Kozjak zna~itelno }e se podobri vkupniot
el.energetski sistem na R.Makedonija.
10. ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA
10.1. Celi i zada~i za za{tita na podra~jeto
Krajbre`noto podra~je na akumulacijata "Kozjak" so karakteristi~ni
geografsko-ekolo{ki, antropogeni, socio-demografski i socio-ekonomski
obele`ja, pretstavuva model na integralna sredina vo koja, pri vospostavenite
uslovi na slabo naselena zona, sekoja nova razvojna aktivnost e rizi~na, zaradi
~uvstvitelnosta na ekosistemite. Ne se zastapeni aktivnosti na prostorot koi
ja zagrozuvaat sredinata, taka {to za{titnite merki }e imaat preventiven
karakter.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
65
Potencijalite na stopanskiot razvoj na podra~jeto na akumulacijata
Kozjak se baziraat vrz prirodnite resursi, izrazeni preku visokiot kvalitet na
komponentite na `ivotnata sredina kako razvoen potencijal na ova podra~je, za
da istoto se naseli i obezbedi dovolen broj na rabotni mesta vo grankite:
turizam, ribarstvo, {umarstvo, lovstvo, zemjodelie, sto~arstvo, koristewe na
nemetali (mermeri i dolomiten kamen), malo stopanstvo i lesna industrija so
nezagaduva~ki karakter. Pri toa od aspekt na za{titata treba da se ostvarat
slednite celi:
- Ograni~uvawe na koli~estvata i kvalitetot na emisijata pri
potencijalnite izvori na zagaduvawe (soobra}ajot, doma{nite lo`i{ta,
novopredvideni objekti od malo stopanstvo), zaradi odr`uvawe na
koncentracijata na {tetni materii pod granicite na MDK;
- Naso~uvawe na upotrebata na energenti vo novopredvidenoto i postojnoto
proizvodstvo, energetikata, (koristewe na obnovlivi izvori na energija); vo
soobra}ajot (primena na katalizatori, napu{tawe na olovniot benzin); kaj
individualnoto greewe (zamena na te~ni i cvrsti goriva so solarna,
elektri~na energija);
- Organizacija vo funkcioniraweto na soobra}ajot (osovremenuvawe na
prevoznite sredstva, omasovuvawe na javnite prevozni sredstva vo
soobra}ajot). Zaradi relativno poslabo zastapenata soobra}ajna
infrastruktura na podra~jeto i slabata naselenost, ova na~elo }e ja dobie
svojata va`nost, vo slu~aj na kompleksno za`ivuvawe na podra~jeto;
- Primena na "~isti" tehnolo{ki procesi vo novopredvidenoto proizvodstvo;
- Za~uvuvawe na kvalitetot na vodite vo slivnoto podra~je (vodoteci i
podzemni vodi), preku definirawe na zoni na sanitarna za{tita vo
izvori{nite podra~ja {to se koristat za vodosnabduvawe na naselbite,
ribnicite, vodozafatite za navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini, zonite
za rekreacija, kapewe i sli~no, soglasno so Zakonot za vodite, Pravilnikot
za kvalitetot i zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe, Uredbata za
klasifikacija na vodite i Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i
odr`uvawe na za{titnite zoni okolu izvorite na voda za piewe;
- Osiguruvawe na minimalnite proteci na vodotecite i nivnoto zgolemuvawe
preku upravuvawe i stopanisuvawe so vodite vo slivot na r. Treska i
akumulacijata "Kozjak", zaradi postignuvawe na povolni kapaciteti na
recepientite pri priem na komunalni otpadni vodi i otpadni vodi od
novopredvideni funkcii: domuvawe,turizam, malo stopanstvo i dr;
- Upravuvawe so ribolovot, zaradi za{titata na vodniot ekosistem na
podra~jeto na akumulacijata;
- Soodvetno za{tituvawe na krajbre`nite {umi koi imaat uloga za
spre~uvawe na eroziven nanos, eliminacija na {tetni vlijanija od
zemjodelstvoto (upotreba na pesticidi i sl.), sto~arstvoto (napojuvawe na
stoka i mo`nosti za zaraza od bolen dobitok preku iz|ubruvawe i sl.), kako
i drena`a na {tetni materii od soobra}ajnicite vo re~niot sliv i
akumulacijata;
- Permanentna kontrola na efluentite od ispustite na kanalizaciona
infrastruktura od naselbite, odnosno bilo kakov drug efluent od
novopredvideni funkcii na podra~jeto;
- Spre~uvawe na erozijata sopo{umuvawe na erozivnite podra~ja;
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
66
Prethodna ocenka na ekonomskata i ekolo{kata opravdanost od strana na
nadle`na institucija pri prenemena na zemjodelsko vo nezemjodelsko
zemji{te;
Permanentna kontrola na maksimalno dozvoleni koncentracii na {tetni
materii vo po~va i vospostavuvawe na merna mre`a so posebna programa, so
cel da se sozdadat uslovi za proglasuvawe na hranata proizvedena na
podra~jeto za ekolo{ki ~ista i konkurentna na doma{niot i stranskiot
pazar;
Unapreduvawe na zemjodelstvoto, koe vo regionot e ekstenzivno. Osobeno
negativno se odrazuva procesot na napu{tawe na obrabotlivoto zemji{te, so
{to na napu{tenite nivi se sozdavaat uslovi za intenzivirawe na erozivni
procesi;
Pottiknuvawe na istra`uvawa za napredok vo odgleduvawe na rastenija i
proizvodstvo na semiwa na kulturi ~ie odgleduvawe vo uslovi na postojnata
pedolo{ka struktura i klimatski uslovi e opravdano;
Izolacija na zonite so potencijalni izvori na bu~ava od zonite za domuvawe
i podra~jata so zastapena za{titena fauna;
Sopstvenicite na {umskite edinici se dol`ni da prevzemaat preventivni i
direktni merki za za{tita na {umata od pove}e pri~ini so abiotsko
(po`ari, elementarni nepogodi, klimatski uslovi) i biotsko poteklo
(rastitelni bolesti, {tetni insekti, antropogeni faktori-~ovek, dobitok)
Soglasno so Zakonot za za{tita na {umite;
Plansko ozelenuvawe na prostorite vo naselenite mesta opredeleni so
urbanisti~kite planovi, soglasno so potrebite na za{titata (za{tita od
negativno dejstvo od soobra}ajot, za{tita od bu~ava i sl);
Odr`uvawe na krajbre`nata vegetacija so za{titna namena;
Promovirawe na upotreba na {umski proizvodi (lekoviti rastenija, smoli,
prirodni boi i sl.) vo uslovi na kontrolirana eksploatacija;
Plansko pottiknuvawe na nasaduvawe na vidovi na {umi, {to brzo se
obnovuvaat i brzo rastat, kako potencijal za ogrevno drvo;
Za{tita na eko-sistemi, rastitelni i `ivotinski vidovi i toa: retki
vidovi, reliktni i endemni vidovi, prirodni (neizmeneti) {umi, {umi na
granica od nivnata rasprostranetost, {umi so za{titna uloga, dendrolo{ki
interesni vidovi, gnezdili{ta na retki, zagrozeni ptici ili `ivotinski
vidovi, reliktni vidovi i dr od ekspanzija na procesi na urbanizacija i
vodewe na infrastruktura;
Spre~uvawe da vo novonastanati uslovi se izvr{i zamena na fitocenozi na
edna so druga, (na pr. navleguvawe na crniot gaber vo borova {uma);
Vospostavuvawe na strategija vo upravuvawe so cvrstiot otpad za
organizirano sobirawe i odlagawe na regionalna deponija, utvrdena so
planska dokumentacija na po{irokiot region;
Sozdavawe uslovi za upravuvawe so toksi~nite materii i primena na
organizirani metodi za kontrola na prometot, ograni~uvawe na nivnata
primena, javnost i informiranost za primenata;
Evidencija, klasifikacija, valorizacija i kategorizacija na kulturnoistoriskoto nasledstvo na podra~jeto;
Opredeluvawe na soodvetni re`imi na za{tita za lokalitetite i objektite
na nedvi`nite i spomenici na kulturata;
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
67
Aktivno vklu~uvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo funkciite na
sovremenoto `iveewe, so sozdavawe na integralni avtenti~ni jadra vo
tkivoto na naselbite.
10.2. Planski merki za za{tita na `ivotnata sredina, nedvi`noto
kulturno nasledstvo i prirodnite retkosti
10.2.1. Planski merki za za{tita na `ivotnata sredina
So cel regionot na akumulacijata Kozjak, da gi zadr`i svoite prirodni
karakteristiki kako specifi~na prostorna, ekolo{ka i `ivotna sredina,
potrebno e vo sproveduvaweto na Prostorniot plan, preku izrabotka na
urbanisti~ki planovi i proekti, da se primenuvaat slednite planski merki za
za{tita na `ivotma sredina:
- Realizacija na pomali stopanski kapaciteti so tehnologija koja nema
pogolemi potrebi za voda, so kvalitet na otpadnite vodi {to mo`at da se
vklu~at vo kanalizaciona mre`a. Tie zadol`itelno }e treba da bidat
locirani vo zonite oddale~eni od krajbre`noto podra~je na akumulacijata.
Se zabranuva izgradba na stopanski objekti na desnata strana na
akumulacijata i na potegot od branata do naselenoto mesto Zduwe na leviot
breg. Koncentracijata na ovie objekti e po`elno da se vr{i na punktovi
pokraj regionalniot pat R-104, na potegot me|u naselenite mesta Raste{ i
Samokov. Izgradbata na komunalnata infrastruktura (osobeno na
kanalizacionata) da gi sledi naporedno site aktivnosti okolu
urbanizacijata na prostorot na zonite;
- Planirawe i realizacija na kolektorski sistem i stanicata za
pre~istuvawe na otpadnite vodi za naselenite mesta {to gravitiraat na
Mala reka vklu~uvaj}i ja pogolemata naselba Samokov, {to podrazbira
vklu~uvawe vo ovoj sistem na fabrikata"Suvenir". Za odr`uvawe na
kvalitetot na II klasa na r. Treska pred vlivot vo akumulacijata potrebna e
realizacija na predtretman na otpadnite vodi na fabrikite vo M. Brod-AD
EMO-Fabrika za grebenasti sklopki, "Borka Levata"-ko`na konfekcija i
na DOO "Tane Caleski"-metaloprerabotka vo Ki~evo;
-
Planirawe i realizacija na pre~istuvaweto na komunalnite otpadni vodi
od turisti~kite naselbi i zonite za turizam na podra~jeto, vo prva faza za
Zduwe, Blizansko i Belica, a vo vtora faza i za ostanatite;
-
Planirawe i realizacija na stanicite za biolo{ko pre~istuvawe
otpadnite vodi na novopredvideni farmi za dobitok (kravarski
sviwarski) i stimulirawe za koristewe na biogas kako posledna faza
pre~istuvaweto za energetski potrebi. Koncentracijata na ovie objekti
ima za cel da se racionalizira koristeweto na zamji{teto, izvedbata
infrastrukturata i pomo{nite objekti;
-
Biolo{ki i hidrotehni~ki merki za spre~uvawe na transportot na
erozivniot nanos vo akumulacijata po Beli~ka reka, Bele{nica, Mala reka,
O~a i Rasova reka. Redovna kontrola na istalo`eniot nanos vo
akumulacijata "Kozjak" soglasno so Zakonot za vodi i Pravilnikot za
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
na
i
od
}e
na
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
-
-
-
-
-
-
68
na~inot za sledewe na nanosot vo akumulaciite. Vle~niot recenten nanos
mo`e da se koristi kako grade`en materijal, za {to e potrebno izgotvuvawe
na soodvetna Programa.
Evakuacija na ploden po~ven sloj od koritoto na Treska,pri podgotovka na
terenot pred potopuvaweto na akumulacijata i ras~istuvaweto na
vegetacijata. Da se opredeli lokacija kade {to zemjata }e se deponira, pred
istata da bide koristena za podobruvawe na po~venite karakteristiki kaj
povrednite zemjodelski povr{ini na podra~jeto (podra~jeto na Blizansko,
dolinata na Mala reka, Beli~ko).
Izgotvuvawe na programa za namaluvawe na finoto ispirawe na
suspendirani ~estici, pesticidi i |ubrivo od zemjodelskite povr{ini;
organizirawe na za{titni trevesti zoni vo regionot na Blizansko,
okolinata na Beli~kite ribnici i delumno po dolinata na Mala reka, za
spre~uvawe na procesi na ispirawe na nutrienti;
Planirawe na zafa}aweto na ispirni atmosferski vodi {to sodr`at nafta
i nafteni derivati i akcidentni zagaduva~ki materii od soobra}ajnici {to
se pribli`uvaat na rastojanie od 1km do akumulacijata i nivna bezbedna
evakuacija;
Ne planirawe na pro{iruvawe na kapacitetite na postojnite ribnici
("Belica" vo neposredna blizina na Beli~kite izvori, "Paunovski" vo s.
Belica) i izvedba na novi. Kapacitetot na ribnicite, potro{uva~kata na
koncentrat e vo tesna vrska so nitrifikacioni procesi {to se ve}e
nastanati, taka {to natamo{nata izgradba na ribnici na podra~jeto }e
pridonese kon permanentno naru{uvawe na kvalitetot na vodite vo
akumulacijata, eutrofikacija i premin vo III klasa;
Soodvetno na o~ekuvaniot porast na `iteli, se o~ekuva godi{na produkcija
na cvrst otpad od okolu 20.070 toni od selskoto naselenie i ololu 600 toni
od turisti~kite naselbi. Od vkupnite koli~estva 60% mo`at da se koristat
kako |ubre i gorivo, dodeka 40% (12.402 toni/god.) ostanuvaat za deponirawe.
Od tie pri~ini zadol`itelno e za regionot da se organizira pribirawe,
transport i deponirawe na cvrstiot otpad na regionalnata deponija za
Ki~evsko-Brodskata gravitaciona zona, od stranata na ovlastena slu`ba,
agencija, javno pretprijatie i sl., vo soglasnost so nasokite od Prostorniot
plan na R. Makedonija.
Kontrola i ograni~uvawe na aktivnostite na prostorite i objektite so
turisti~ko-rekreativno zna~ewe: izleti{ta, {etali{ta, vidikovci,
prostori za alpinizam, logoruvawe; rekreacija na voda-kapewe i plivawe,
veslawe na mirni vodi; prirodno vospitno - obrazovni objekti i
opredeluvawe na podra~ja {to }e se koristat za taa namena;
So poseben plan da se utvrdat mo`ni lokacii za pozajmi{ta na pesok i ~akal
pri intenzivirawe na dejnostite vo grade`ni{tvoto. Da se izvr{i
revitalizacija na pozajmi{tata na glina (vo Nova Breznica) i kamen (pokraj
samoto pregradno mesto na branata). Da se zadol`i slu`ba, koja pokraj
aktivnostite okolu deponiraweto na cvrstiot otpad }e gi regulira
sostojbite okolu sozdavaweto na deponii za grade`en {ut..
Spre~uvawe na pojava na bu~ava so periferna postavenost na
soobra}ajnicite vo odnos na naselbite, zonite za turizam, lovi{tata i
za{titenite podra~ja i nivna oddelenost od zonite za domuvawe so
planirawe za{titno zelenilo so {iro~ina od 3 - 5 m.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
69
10.2.2. Planski merki za za{tita na nedvi`noto kulturno
nasledstvo
Zaradi ostvaruvawe na pravnata za{tita na spomenicite na kulturata i
istorijata {to se evidentirani, valorizirani i kategorizirani od strana na
Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, predlo`ena e
programa za za{titen re`im na objektite zagrozeni so izgradbata na
hidroakumulacijata "Kozjak". Izvr{eni se za{titni arheolo{kite iskopuvawa
i istra`uvawa na 6 lokaliteti: "Sapotoec" i "Podvis" vo s. Blizansko, "Staro
selo", "Sveta nedela", "Gradi{te" i "Stara crkva" vo s. Zduwe. So akcijata za
za{titen re`im e izvr{eno snimawe na 2 tipi~ni selski ku}i vo s. Zduwe i
izvr{ena valorizacija na 3 sakralni objekti (crkva "Sv. Bogorodica" i "Sv.
Petar i Pavle" vo s. Zduwe i "Sv. Bogorodica" vo s. Breznica). Vo grupata
zagrozeni objekti se pridru`uva crkvata "Sv. Petka" vo s. Blizansko.
Zaradi za{tita na ovo kulturno nasledstvo predvideni se slednite
merki:
- dislokacija na crkvite "Sv. Bogorodica" vo s. Zduwe i "Sv.
Bogorodica" vo s. Breznica;
- izgradbata na za{titen nasip okolu crkvata "Sv. Petka" vo s.
Blizansko, koja na toj na~in ostanuva nepotopena od maksimalnite
vodi na idnata akumulacija.
- Dislocikacija na crkvata "Sv. Bogorodica" od s. Breznica kako
kompleten objekt zaedno so originalniot grade`en materijal i
`ivopisot, koj prethodno se raslojuva i konzervira.
- Dislokacija na ostatocite od crkvata "Sv. Petar i Pavle" od s.
Zduwe.
- Od crkvata "Sv. Bogorodica" vo s. Zduwe se prenesuva `ivopisot i
elementite od opremata na enterierot, dodeka grade`niot del }e se
izveduva kako nova gradba, po pat na rekonstrukcija.
- Vo selo Blizansko e snimena karakteristi~na ku}a so avtenti~ni
belezi od aspekt na funkcija i tip na gradba za celoto podra~je. So
ponatamo{ni istra`uvawa mo`no e da se doka`e opravdanosta da taa
se revitalizira kako del od jadro {to kon nea }e se formira kako
muzej na otvoreno. Se predviduva i dislokacija na dva stanbeni
objekti od s. Zduwe i eden kompleten stopanski dvor vo sklop na edna
od prethodnite ku}i. Na toj na~in za s. Zduwe }e se izvr{i
revitalizacija na edna rekomponirana spomeni~ka celina, spored
prethodno izraboten urbanisti~ki proekt, so funkcija na "muzej na
otvoreno".
- Vklopuvawe vo planskite dokumenti na evidentiranite lokaliteti i
objekti od nedvi`noto kulturno nasledstvo, kako vredni spomeni~ki
celini na podra~jeto koe ne e konkretno zagrozeno so fizi~ko
potopuvawe.
10.2.3. Planski merki za za{tita na prirodnite retkosti
Od stranata na Zavodot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina
i prirodata, kako prirodni retkosti na podra~jeto se evidentirani pove}e
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
70
objekti. Podra~jeto izobiluva so geomorfolo{ki podzemni formi (pe{teri),
od koi kako predlozi za za{titna grupa na spomenici na prirodata se
izdvojuvaat:
- Pe{terata"Orle", vo blizina na s. Gorna Belica. Dol`inata na
pe{terata iznesuva 88 m, a vkupnata dol`ina, zaedno so sporednite
kanali iznesuva 107m.
- Pe{terata "Golubarnik", vo okolina na s. G. Belica, vo izvori{niot
del na r. Bele{nica.
- Pe{terata "Momi~e", vo okolina na s. G. Belica.
Za prethodnite prirodni retkosti se predlaga propi{uvawe na re`im na
za{tita od 3-ti stepen (RZ-3.) odnosno re`im na za{tita za podzemni
geomorfolo{ki spomenici (pe{teri i propasti). So negovo vospostavuvawe se
zabranuva:
- upropastuvawe, o{tetuvawe ili otstranuvawe na sigestite tvorbi
(stalaktiti, stalagmiti i dr.);
- site vidovi grade`ni zafati na teritorijata na potesnoto podra~je;
- promena vegetaciskata pokrivka nad pe{terata;
- frlawe na te~ni i cvrsti otpadoci vo pe{terata, ili na potesnoto
- podra~je;
- lov i sobirawe na flora i fauna od pe{terite za neneau~ni celi;
- predizvikuvawe na eksplozii ili vibracii na podra~jeto;
- menuvawe na okolniot pejsa` so postavuvawe na ogradi, anteni,
`i~ani
- vodovi i sl.
10.3. Uslovi i merki za ureduvawe, koristewe i za{tita na podra~jeto
10.3.1. Re`imi za za{tita na zonite na podra~jeto
Za{titnite zoni se vospostavuvaat okolu akumulacijata, izvorite na
pitka voda za piewe, vodozafatite od akumulacijata za vodosnabduvawe i
zafatite za navodnuvawe. Vo niv se utvrduvaat posebni uslovi za koristewe na
zemji{teto, za izgradba i koristewe na objekti, za eksploatacija na {umite i za
vr{ewe na drugi dejnosti. Zakonot za vodi predviduva za{titna zona vo radius
od 10m. vo site pravci od izvorot, {to vo praksa e nedovolno. Izvorite za
vodosnabduvawe se karakteristi~ni resursi, koi treba da se analiziraat
poedine~no, taka {to na vospostavuvaweto na granicite na za{titnite zoni da
prethodat ekspertizi i terensko-istra`nite raboti, za opredeluvawe na
na~inot na nivnoto hranewe.
Za za{tita na vodozafatot na akumulacijata se zabranuva za bilo kakva
dejnost pojas od dol`ina od 100m. vo site pravci od uredite za zafa}awe,
pre~istuvawe i dezinfekcija na vodata, soglasno Pravilnikot za na~inot na
opredeluvawe i odr`uvawe na za{titni zoni okolu izvorite na voda za piewe.
Zna~eweto na akumulacijata ja naso~uva potrebata za vospostavuvawe na
slednite re`imi vo za{titnite zoni:
-
Prvata za{titna zona na akumulacijata ja opfa}a potesnata zona
na krajbre`niot pojas vo {iro~ina od najmalku 10m, vo zavisnost od
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
71
konfiguracijata na terenot, taka {to so soodvetni merki da se
onevozmo`uva nekontroliran pristap do obalata; Vo nea se
zabranuva: liniska ekspanzija na naselbite kraj bregot, neplanska
izgradba na odmorali{ta, individualni i ugostitelski objekti
pokraj ezeroto, osven vo podra~ja opredeleni so soodvetna planska
dokumentacija;
zabraneta
e
izgradba
na
frekfentnite
soobra}ajnici; zabraneto e koristewe na plovni objekti so pogon
na nafteni derivati; zabraneto sozdavawe na divi deponii na
bregot; zabraneta e eksploatacija na ~akal i kamen, a sekoja dejnost
za koja ima pogodnosti na lokalitetot da bide odobrena so
prethoden dokaz za nejzinata ne{tetnost;
- Vtorata za{titna zona gi opfa}a site naselbi i turisti~ki
lokaliteti,
{umskoto
i
zemjodelskoto
zemji{te,
infrastrukturnite
koridori,
lovi{tata.
Dozvolena
e
kontrolirana i planska izgradba, eksploatacija na {umi i
koristewe na zemjodelsko zemji{te, no so ograni~uvawe za
ispu{tawe na otpadni nepre~isteni vodi, ili nivno ispu{tawe vo
granicite za MDK za I-II klasa, deponirawe na cvrst otpad i
koristewe na |ubriva i pesticidi {to sodr`at nerazgradlivi i
{tetni materii, neplanska se~a.
Vo naseleni mesta zadol`itelna e realizacija na pre~istuvawe na
otpadnite vodi i dvostran tampon visoko zelenilo so {iro~ina od 3-5 m pokraj
soobra}ajnicite; Zabraneta izgradba na benzinski pumpi pokraj soobra}ajnici
{to se pribli`uvaat do bregot na ezeroto na rastojanie do 1 km.
Na turisti~kite lokaliteti (ugostitelski kapaciteti, selski turizam,
vikend naselbi, logoruvawe i kampirawe, zoni za rekreacija-planinarewe,
kontrolirano sobirawe na lekoviti i drugi rastenija, vospitno-obrazovni
programi za deca i mladinci), da se ograni~at smestuva~kite kapaciteti; da se
izbegnuva izgradba na objekti so golem kapacitet (hoteli, moteli), koi bi
dominirale vo prirodnata sredina;
Vo zonite na {umskite edinici vo predelot na Trebovle, Breznica,
Ta`evo i Kalu|erec da se vr{i racionalno stopansko iskoristuvawe:
spre~uvawe na zamena na fitocenozi na edna so druga, (na pr. navleguvawe na
crniot gaber vo borova {uma), {irewe na nesoodvetno upravuvani prostori pod
{umi, {umi uni{teni od po`ari, {irewe na industriski monokulturni {umi,
(nepovolni od aspekt na raznovidnosta na pejsa`ot i {tetni za lokalnite
ekosistemi).
Na povr{inite pod zemjodelsko zemi{te, vo neposredna blizina na
naselenite mesta Blizansko i Belica i na terenite pod naklon, da se obrabotuva
zemji{te na na~in so koj }e se izbegnat negativni efekti na erozivni procesi;
da se izbegnuva upotreba na hemiski sredstva, kako {to e dosega{nata praksa vo
regionot, {to prestavuva osnova za proizvodstvo na zdrava ekolo{ki ~ista
hrana.
Zonite na lovi{tata da se uredat od stranata na nadle`ni slu`bi i
organi i da se vospostavi organiziran i odr`iv odstrel na dive~.
-
Tretata zona ima karakter na podra~je za periodi~no higienskoepidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe, a gi opfa}a ostanatite
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
72
povr{ini na podra~jeto, preku vovospostavuvawe merni mesta za
ispituvawe na kvalitetot na vozduhot, vodata i po~vite so posebni
programi.
10.3.2. Merki za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot
"Pejsa`" zna~i odreden del na teritorija {to e vidliv za ~ovekot, ~ij
{to izgled e odreden od akcijata i interakcijata na prirodnite i ~ove~kite
faktori. Kon merkite za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot
prethodi identifikacija na razli~ni predelni identiteti so specifi~na
struktura, vo zavisnost od prirodnite uslovi, namenata i koristeweto na
zemji{teto.
Kvalitetot na eden pejsa` mo`e da pomogne vo sozdavaweto na ekonomski
dejnosti ili da go pottikne nivnoto sozdavawe, osobeno na poleto na
rekreacijata ili turizmot, ili koga se prevzemaat merki za da se privle~at
aktivnosti vo odreden region. Osobeno se atraktivni i privlekuvaat interes
ruralnite, planinskite i krajbre`nite podra~ja. Interesot se zgolemuva vo
zavisnost od kvalitetot i so~uvanosta na pejsa`ot i vo taa nasoka treba da se
dvi`i odr`livoto upravuvawe na pejsa`ite na podra~jeto na akumulacijata.
Za{titata na pejsa`ot e naso~ena kon za~uvuvawe na postoe~kite osobini
na pejsa`ot, vrz osnova na vrednostite koi proizleguvaat od negovata posebna
prirodna konfiguracija ili od tipot na ~ovekovi aktivnosti za koi {to se
koristi
Upravuvaweto so pejsa`ot vr{i usoglasuvawe na promenite vo eden
pejsa`, neophodni od ekonomski ili op{testveni pri~ini, so potrebite na
naselenieto vo vrska so nivnata okolina, vo granicite na odr`liviot razvoj.
Planiraweto na pejsa`i ima za cel da se sozdadat novi pejsa`i spored
potrebite na odnosnoto naselenie, vo naselenite mesta, zonite za turizam i
rekreacija, {umskoto i zemjodelskoto zemji{te i infrastrukturnite koridori,
kako sakan kvalitet na pejsa`, preku izrazuvawe na baraweto na naselenieto vo
odnos na osobinite na pejsa`ot od nivnata okolina.
Identifikacijata, planiraweto i upravuvaweto so pejsa`ite ja nao|aat
svojata prakti~na primena vo planskata dokumentacija od ponisko nivo. Pri
identifikacijata na pejsa`ite kako karakteristi~ni strukturi na pejsa`noambientalni prostori se izdvojuvaat:
-
-
Naselenite mesta i grani~nite zoni okolu niv; principite na
planirawe io upravuvawe so ovie pejsa`ni strukturi se zasnovani
vrz adekvatna infrastrukturna opremenost na naselenite mesta i
planska izgradba; odnos prema etno-kulturno-istoriskite
karakteristiki na regionot; vid i tip na gradba; princip na
koncentracija na naselbite i zonite za turizam, zaradi
postignuvawe na optimalni povr{ini anga`irani so izgradba.
Turisti~kite zoni i zonite za rekreacija; site predeli koi se so
osobena pejsa`no-ambientalna vrednost da bidat pristapni od
organizirani vidikovci, na koi }e prestojuvaat ograni~en broj na
posetiteli, da se izvr{i ograduvawe na ambientalni vredni
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
-
73
prostori i osmisleno vodewe na pe{a~ki pateki niz predelite
zaradi minimalno o{tetuvawe na vegetaciskiot pokriva~ i
maksimalno do`ivuvawe na pejsa`ot.
Infrastrukturnite
koridori-prenosot
na
energija,
komunikacionite sistemi, soobra}ajnite trasi da ja sledat
konfiguracijata na terenot, so osobeno vnimanie kon za~uvuvaweto
na biodiverzitetot.
Grani~nite zoni na zemjodelskite povr{ini, erodiranite
povr{ini, golinite i ugarite da se ureduvaat preku planska
zastapenost na za{titno zelenilo na granicite me|u zemjodelskoto
i {umskoto zemji{te, na granicite na naselenite mesta, na
erodiranite podra~ja, preku moizai~no koristewe na zemji{teto so
izbegnuvawe na pogolemi povr{ini anga`irani od monotipsko
koristewe, neguvaj}i go karakterot na ekstenzivnost i zastapenite
tradicionalni aktivnosti.
11. ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT
1.
Spored odrebite na ~len 8 i 9 od Zakonot za prostorno i urbanisto~ko
planirawe ("Sl. Vesnik na RM" br.4/96 i 8/96), prostorniot plan se
definira kako osnova za ureduvawe i koristewe na prostorot na
Republikata, odnosno na regionot, nacionalen park, podra~je na Grad
Skopje i na op{tina.
2.
Trgnuvaj}i od definicijata na prostorniot plan, propi{ana
sodr`ina i razmera na grafi~kiot del, Planot se sproveduva:
a) So izrabotka i realizacija na urbanisti~kite planovi.
b) Neposredno, preku utvrduvawe na uslovi za gradba.
Izrabotka na urbanisti~ki planovi
3.
So izrabotka na urbanisti~kite planovi (Generalen urbanisti~ki
plan za naseleno mesto, stopanski komleks i za drugi podra~ja
prevideni za gradba i Urbanisti~ka dokumentacija za naseleno mesto
vo op{tina), poblisku se razrabotuvaat i planiraat opredelbite na
ovoj prostoren plan, zaradi stanbena i druga kompleksna izgradba.
4.
Pri izrabotka na urbanisti~kite planovi, opredelbite i nasokite na
prostorniot plan se vgraduvaat kako obvrzni elementi vo
programskata zada~a za nivnata izrabotka.
5.
Po isklu~ok, vo slu~aite koga pri izrabotka na urbanisti~kite
planovi, zaradi podetalno sogleduvawe na sostojbite, od opravdani
pri~ini mora da se odstapi od opredelbite na prostoren plan, za
istoto vo planot mora da se dade obrazlo`enie.
Utvrduvawe na uslovi za gradba
6. Utvrduvawe na uslovi za gradba vrz osnova na ovoj Prostoren plan se
vr{i za izgradba na oddelni povr{ini nameneti za i izgradba na
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
74
objekti od regionalna i me|umesna infrastruktura, za koi vo
prostorniot plan se dadeni osnovnite elementi za utvrduvawe na tie
uslovi (objekti od soobra}ajna, komunikaciska, telekomunikaciska,
elektri~na, energetska, vodostopanska i druga infrastruktura).
7. Pri neposrednoto izdavawe na uslovi za gradba za stopanski, delovni,
stanbeni i druga kompleksi, na investitorot mu se izdavaat prethoni
uslovi, koi pretstavuvaat izvod od opredelbite i re{enijata na
tekstualniot i grafi~kiod del na Planot, kako osnova za izrabotka
na urbanisti~kiot proekt, odnosno za izrabotka na ideen proekt (koga
se raboti za infrastrukturni objekti i uredi).
Urbanisti~kiot proekt, odnosno idejniot proekt pretstavuva osnova za
izdavawe na uslovite za gradba, od nadle`niot organ na upravata.
8.
Prostorniot plan na regionot na akumulacijata Kozjak mo`e da
bideosnova za izgotvuvawe na kratkoro~ni i sredoro~ni etapni
planovi i programi za realizacija na oddelni re{enia i opredelbi, so
cel regionot postepeno da se uredi za humano `iveewe i koristewe za
celite zacrtani vo proektnata zada~a na planot.
9.
Planovite i programite za realizacija od prethodnata to~ka, pokraj
orientaciona cena na ~iweneto, treba da sodr`at prioriteti za
realizacija na oddelni sedgmenti na planot (primer: oddelni
pati{ta, vodovodi, dalekovodi i sl.) koi istovremeno mora da bidat
me|usebno usoglaseni po prostor i vreme, zaradi postignuvawe na
celosni efekti.
10. Vo izrabotkata na urbanisti~kite planovi za naseleni mesta i odelni
podra~ja kako i za utvrduvaweto na uslovite za gradba za izgradba na
oddelni objekti se primenuvaat slednite odredbi:
Vo oblasta na domuvawe
Proekcijata na stanbeniot prostor poa|a od standardite 20 m2/`itel,
40-80 m2/stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii.
Za objektite za sekundarno domuvawe koi }e se koristat povremeno ili sezonski
standardite }e bidat poniski.
Proekcija na stanbeni potrebi po naseleni mesta *
Stanovi Substand Stanovi
Stanovi za Kompenzac Stanovi za Vkupno Vkupno
vo 1994 g. ardni
koi se
novi
ija za
sekundarno novi
stanovi
stanovi zadr`uvaat doma}instva potopeni dom.
stanovi vo 2020g.
stanovi
1 Kalu|erec
38
30
8
6
0
14
50
58
2 Kov~e
3 D. Zrkle
10
8
2
5
0
15
28
30
47
42
5
5
0
15
62
67
4 Ramne
65
55
10
5
0
15
75
85
5 D. Lupi{te
65
47
18
6
0
14
67
85
6 Samokov
99
15
84
182
0
14
211
295
7 Brest
66
30
36
6
0
14
50
86
8 Kosovo
48
43
5
5
0
15
63
68
9 Trebovle
13
10
3
6
0
14
30
33
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
75
10 B. Breznica
53
40
13
9
0
21
70
83
11 Ta`evo
16
14
2
9
0
21
44
46
12 D. Belica
81
70
11
68
0
157
295
306
13 Zduwe
43
0
0
56
43
131
230
230
14 Raste{
59
53
6
5
0
15
73
79
15 Blizansko
24
13
4
51
7
120
191
195
Vkupno
727
470
214
424
50
595
1539
1753
Vo oblasta na turizmot i rekreacija
- hoteli so mal kapacitet od 20 - 50 legla, vo turisti~ka naselbi D.
Belica, Blizansko i Zduwe;
- mali turisti~ko - ugostitelski objekti na opredeleni likaliteti
na leviot i desniot breg na ezeroto, so kafana-restoran do 30
mesta, sobi za no}evawe do 15 legla i pristani{te za ~amci;
- parkirali{te (marina) za ~amci, so kapacitet od minimum 50
~amci, benzinska pumpa za vonbrodski motori, prodavnica za delovi
i bife na leviot breg na akumulacijata;
- selski i loven turizam vo Trebovqe, Brest, Ramne, G. Belica,
Ta`evo i
- Breznica.
Vo oblasta na stopanstvoto
- izgradba na mali i sredni pretprijatija za odgleduvawe na dobitok
(mini farmi), prerabotka na zemojodelski i {umski proizvodi vo
mesnosta Dobroec 2,0 km zapadno od naselbata Zduwe;
- izgradba na mali i sredni pretprijatija na lesna industrija i za
prerabotka na zemjodelski i {umski proizvodi proizvodi, vo
ramkite ili vo neposredna blizina na naselenite mesta (osven vo
turisti~kitenaselbi Zduwe, Blizansko i D. Belica) so kristewe na
komunalnata infrastruktura ;
- izgradba na mini farmi (trla) za dobitok, i mali prerabotuva~ki
kapaciteti na zen\mjodelski proizvodi, vo po{irokiot atar na
naselenite mesta (osven vo krajbre`noto podra~je na akumulacijata
i kawonot na rekata Treska).
- planirawe na biolo{koto proizvodstvo vo zemjodelijeto, osobeno
vo ovo{tarstvoto i poljodelijeto, vo atarite na site naseleni
mesta vo opfatot, osven vo naselenite mesta Samokov i Zduwe.
- oformuvawe na ograden del za komercijalno odgleduvawe i odstrel
na dive~ vo ramkite na postojnoto lovi{te "Ta`evo"so povr{na od
3.000 ha, vo soglasnost so Posebna Lovostopanska osnova na
lovi{teto.
Vo oblasta na soobra}ajna infrastruktura
-
dogradba, izgradba i rekonstrukcija na regionalni, lokalni
(turisti~ki) i lokalni me|umesni patni pravci:
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
Regionalni patni pravci
Delnica
Grguska Laka - branata "Kozjak"
Nova breznica - Govrlevo
Raste{ - Gurguska Laka
Vkupno, Reg. pat
Reg.pat R-104 - Zduwe
Zduwe - Blizansko
Blizansko - R 104
Vkupno, par. Reg. pat
76
Dol`ina
L = 10, 0 Km
L = 7, 5 Km
L = 31, 0 Km
L = 48, 5 Km
L= 2, 47 Km
L= 10, 06 Km
L = 6, 5 Km
L = 19,03 Km
[irina na planumot
[ = 9,00 m
[ = 9,00 m
[ = 8,00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
[ = 8, 00 m
Lokalni (turisti~ki) patni pravci
Delnica
Dol`ina
[irina na planum
Ustie na Mala Reka - Most na r. Belica l = 1, 46 Km
[ = 8, 00 m
Most na r. Belica - Mesnosta Vlao
l = 13, 25 Km [ = 8, 00 m
Mesnosta Vlao - Mesnosta Kolomot
l = 13, 85 Km [ = 8, 00 m
Vkupno
Vk = 28, 56 Km
Napomena: pro{iruvawe 2, 5 m na sekoj 500 m1, za razminuvawe.
Lokalni pati{ta
Delnica
Dol`ina
[irina na planum
Belica-Ta`evo- B. Breznica
l =12, 0 km
{ = 5, 50 m
B. Breznica - Lok. Turist. Pat
L = 6, 5 km
{ = 5, 50 m
Ta`evo - Lok. Turist
L = 7, 5 km
{ = 5, 50 m
B. Breznica - pat na r. O~a
l = 4, 0 km
{ = 5, 50 m
Blizansko - Brest
l = 8, 6 km
{ = 5, 50 m
Ramne - R 104
l = 4, 6 km
{ = 5, 50 m
Vkupno
L = 43, 2 km
Napomena: pro{iruvawe na 500 m1 za 2,5 m zaradi razminuvawe.
Za oddelni naseleni mesta vo opfatot
BELICA
Se nao|a na nadmorska viso~ina od 576m na kosi tereni.Povrzano e preku lokalen
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
pat so regionalniot paten pravec R-104, a ponatamu so Samokov, kako op{tinski
centar.Postojat uslovi za razvoj na zemjodelieto i turizmot,lovot i ribarstvoto.
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-1224 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
1.2.struktura na
doma}instvata
-
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 9%
od 7-14 god. 11%
od 15-19 god. 7%
od 20-60 god. 63%
nad 60 god. 10%
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 306 doma}instva /
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-osnovno u~ili{te
-zdravstvena stanica
-multinamenski objekt za kulturata
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
-objekt za mali sportovi
2.2.komunalna opremenost
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-telefonska centrala
-telefonska mre`a
-kanalizaciona mre`a
-vodovodna mre`a so potrebni objekti
-repetitorski TV punkt
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-aseizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
- {umarstvo
-lov
-ribolov
3.2.
malo
stopanstvo
-ograni~eni mo`nosti za razvoj na {umarstvoto
-postojat uslovi za:
stopanski lov
turisti~ki lov
-osovremenuvawe na ribnicite na reka Beli~ka
-
mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko
mali ov~arski farmi od 50-200 grla
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
77
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-
3.3.turizam i ugostitelstvo
-
ovci
su{ari za {umski plodovi
biolo{ko ovo{tarstvo
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
selski turizam
loven turizam
rekreativen turizam /planinarski,
izletni~ki, speleolo{ki, riboloven/
zdravstven turizam /klimatsko -le~ili{en/
ugostitelstvo
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-lokalni patni pravci
ƒ Belica -Ta`evo -Breznica l=12km {=5,5m
-uli~na soobra}ajna mre`a
-telefonska mre`a
-instalacii za priem na TV i radio program
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 500 -vodosnabditelna
norma 300l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
1,7l/sek
qmah/den2,7l/sek
Qsr 150m3/den
za vikendnaselba
- broj na potro{uva~i 1532
- vodosnabditelna norma 300l/den/`it. potro{uva~ka qsr/den 5,3l/sek
qmah/den8,5l/sek
Qsr 460m3/den
preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na
izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti
/rezervoari, pumpni stanici/
4.3.kanalizacija -sistem za
odveduvawe otpadnite vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 240l/d/`
-vkupno 120m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
78
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
-stanovawe i selski turizam
-sekundarno stanovawe
-stopanstvo
-ugostitelstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Ani{ta'
2. arh.lok.'Varnica'
3. arh.lok.'Vlak'
4. arh.lok.'Kale-Mitkoroen'
5. arh.lok.'Kale'/Stolovatec/
6. arh.lok.'Ridot'
7. Crkva Sv.Nikola
8. Crkva Sv.Pantelejmon
evidentiranite lokaliteti i objekti da se
vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da
se za{titat
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
79
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
BLIZANSKO
Delumno dislocirano naseleno mesto,odnosno dislocirani selski ku}i koi se
potopuvaat so hidroakumulacijata i koi se predviduvaaat vo neposredna blizina
na seloto.Preku soobra}ajna planirana infra struktura se povrzuva so
regionalniot pat R-104, a preku nego so Skopje i so Samokov, a preku lokalen
turisti~ki pat so Zduwe. So lokalni pati{ta }e se povrze so Trebovqe, Brest,
Breznica i Belica. Se predviduvaat uslovi za vra}awe na otselenite,so mo`nost
da obavuvaat stopanski aktivnosti za zemjodelsko proizvodstvo,kako i
ugostitelstvo i turizam.
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
780 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
se o~ekuva delumno vra}awe na odselenite,
kako i gra|ani od Skopje kako
vikendkorisnici na prostorot.
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 195 doma}instva /
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 11%
od 7-14 god. 8%
od 15-19 god. 7%
od 20-60 god. 62%
nad 60 god. 12%
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-
2.2.komunalna opremenost
- rekonstrukcija i pro{iruvawe niskonaponska
elektri~na mre`a i instalirawe javno
osvetluvawe
- telefonska mre`a
- kanalizaciona mre`a so pre~istitelna
stanica
detski jasli i gradinka
osnovno osumgodi{no u~ili{te
zdravstvena stanica
sezonska edinica na po{tenska mre`a
multinamenski objekt za kulturata
objekt za mali sportovi
prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
80
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
- vodovodna mre`a kombinirano so kapta`a na
izvori i filter-stanica od
hidroakumulacijata
- TV i radio repetitorski punkt
2.3.sistem na gradba
- individualni stanbeni objekti, prilagodeni
na terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
- golemina na parcela od 500-1000 m2
- aseizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
malo stopanstvo
-
-
3.2.turizam i ugostitelstvo
mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
ovci
su{ari za {umski plodovi
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
prirodnite uslovi so visokovredni pejsa`ni i
klimatski karakteristiki pru`aat preduslovi
za razvoj na:
- zdravstven turizam
- loven turizam
- riboloven turizam /sportski/
- vikendizletni~ki turizam
- sportsko-rekreativen turizam /sportovi na
mirni vodi /
- selski turizam.
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-lokalni turisti~ki patni pravci
ƒ Blizansko - Zduwe
l=10,06km {=5,50m
-lokalni patni pravci
ƒ Blizansko - Brest
l= 8,60km {=5,50m
ƒ Blizansko - R 104
l= 6,50km {=5,50m
-uli~na soobra}ajna mre`a
-telefonska mre`a
-instalacii za priem naTV i radio program
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 1000 -vodosnabditelna
norma 300l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
3,5l/sek
qmah/den5,6l/sek
Qsr 300m3/den
-preku regionalen vodosnabditelen sistem so
zafat od izvori i preku filternica od
hidroakumulacijata
4.3.kanalizacija-sistem za
odveduvawe otpadni vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 240l/d/`
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
81
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-vkupno 240m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
izvod od geodetska podloga, odnosno planot vo R 1:25000
-stanovawe
-vikendstanovawe
- turizam i ugostitelstvo
-stopanstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO
NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Najdovi Nivi'
2. arh.lok. 'Seli{te'
3. arh.lok. 'Crkva'
4. Crkva Sv.'\or|i'
Pokraj toa {to e potrebno ovie lokaliteti i
objekti da se vklopat vo planskata
dokumentacija se predviduva i slednoto:
-izgradba na za{titen nasip od poplavi okolu
crkvata Sv.'Petka'
-revitalizacija na selska ku}a
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
82
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
Brest
Se nao|a pod vrvot Fojnik na nadmorska viso~ina od 975m na kosi blagi
tereni.Povrzano e so Blizansko, a preku lokalen pat do regionalniot paten
pravec R-104, a ponatamu so Samokov, kako op{tinski centar.Postojat uslovi za
razvoj na zemjodelieto
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
344 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 86 doma}instva /
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 11%
od 7-14 god. 10%
od 15-19 god. 9%
od 20-60 god. 58%
nad 60 god. 12%
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-zdravstvena stanica
-sezonska edinica na po{tenska mre`a
-multinamenski objekt za kulturata
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
-rekonstrukcija na u~ili{niot objekt za
osnovno obrazovanie
2.2.komunalna opremenost
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-telefonska mre`a
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
83
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
-kanalizaciona mre`a
-vodovodna mre`a so potrebni objekti
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-aseizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
malo stopanstvo
-
-
3.2.turizam i ugostitelstvo
-
mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko
mali ov~arski farmi od 50-200 grla
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
ovci
su{ari za {umski plodovi
tutunarstvo
biolo{ko ovo{tarstvo
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
selski turizam
ugostitelstvo za sopstveni potrebi
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-lokalni patni pravci
ƒ Brest -Blizansko l= 8,60km {=5,50m
ƒ Brest -Trebovqe
-uli~na soobra}ajna mre`a
-telefonska mre`a
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 234 -vodosnabditelna
norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
0,5l/sek
qmah/den0,8l/sek
Qsr 47m3/den
-preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na
izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti
/rezervoari, pumpni stanici/
4.3.kanalizacija -sistem za
odveduvawe otpadni vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 160l/d/`
-vkupno 37.4m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
84
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
-stanovawe i selski turizam
-sekundarno stanovawe
-stopanstvo
-ugostitelstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Bogorodica'
2. arh.lok.'Volkani{ta'
3. arh.lok.'Grama|e'
4. arh.lok.'|or|ovica'
5. arh.lok.'Mijalkova'
6. arh.lok.'Podi{te'
7. arh.lok. 'Sikovec'
8. arh.lok. 'Stalei{ta'
9. Crkva Sv.Talalej
evidentiranite lokaliteti i objekti da se
vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da
se za{titat
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
BOROVSKA BREZNICA
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
85
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
Postaveno e na 590 m nadmorsa viso~ina na visoramnina koja pru`a uslovi za
razvoj na zemjodelieto, maloto stopanstvo i turizmot.Povrzano e preku lokalni
pati{ta so Blizansko i so Belica.
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
332 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 83 doma}instva /
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 10%
od 7-14 god. 8%
od 15-19 god. 7%
od 20-60 god. 65%
nad 60 god. 10%
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-zdravstvena stanica
-multinamenski objekt za kulturata
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
osnovno obrazovanie se predviduva vo Samokov
so organiziran sekojdneven transport
2.2.komunalna opremenost
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-telefonska mre`a
-kanalizaciona mre`a
-vodovodna mre`a so potrebni objekti
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-aseizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
86
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
- {umarstvo
- lov
3.2.
malo stopanstvo
- mo`nosti za razvoj na {umarstvoto
postojat uslovi za:
stopanski lov
turisti~ki lov
-
-
3.3.turizam i ugostitelstvo
-
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
ovci
su{ari za {umski plodovi
tutunarstvo
biolo{ko ovo{tarstvo
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
selski turizam
loven turizam
ugostitelstvo
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
- lokalni patni pravci
ƒ B.Breznica -Ta`evo-Belica l= 12km
{=5,50m
ƒ B.Breznica -R -104 l=6,5km {=5,5m
ƒ B.Breznica -pat na r. O~a l=4km {=5,5m
- uli~na soobra}ajna mre`a
- telefonska mre`a
- instalacii za priem na TV i radio program
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 332 -vodosnabditelna
norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
0,7l/sek
qmah/den1,1l/sek
Qsr 66m3/den
-preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na
izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti
/rezervoari, pumpni stanici/
4.3.kanalizacija -sistem za
odveduvawe otpadni vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 160l/d/`
-vkupno 53,1m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
87
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
-stanovawe i selski turizam
-sekundarno stanovawe
-stopanstvo
-ugostitelstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Biba'
2. arh.lok.'^uka'
3. Crkva Sv.Bogorodica
4. Crkva Sv.Nikola
evidentiranite lokaliteti i objekti da se
vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da
se za{titat
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
88
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
[email protected]
planinsko mesto postaveno na 955m nadmorska viso~ina, so kvalitetni klimatski
i pejsa`ni karakteristiki, obikoleno so visoka borova {uma. Postojat uslovi za
razvoj na stopanstvoto,lovot i turizmot.Povrzano e preku lokalni pati{ta so
B.Breznica i so Belica. Grani~i so lovniot rezervat 'Jasen'.
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
184 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 46 doma}instva /
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 11%
od 7-14 god. 8%
od 15-19 god. 7%
od 20-60 god. 63%
nad 60 god. 11%
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-zdravstvena stanica
-multinamenski objekt za kulturata
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
osnovno obrazovanie se predviduva vo Belica so
organiziran sekojdneven transport
2.2.komunalna opremenost
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-telefonska mre`a
-kanalizaciona mre`a
-vodovodna mre`a so potrebni objekti
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-aseizmi~na gradba
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
89
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
3.2.
- {umarstvo
-lov
-postojat uslovi za razvoj na {umarstvoto
-postojat uslovi za razvoj na lovot na krupen
dive~ /postoi lovi{te/
malo stopanstvo
-
-
3.3.turizam i ugostitelstvo
-
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
ovci
su{ari za {umski plodovi
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
selski turizam
loven turizam
ugostitelstvo
4.INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-izgradba na patnite pravci:
ƒ
Belica -Ta`evo -B.Breznica l=12km
{=5,5m
ƒ
Ta`evo -turisti~ki pat l=7,5km {=5,5m
-uli~na soobra}ajna mre`a
-telefonska mre`a
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 184 -vodosnabditelna
norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
0,4l/sek
qmah/den0,6l/sek
Qsr 37m3/den
-preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na
izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti
/rezervoari, pumpni stanici/
4.3.kanalizacija -sistem za
odveduvawe otpadnite vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 160l/d/`
-vkupno 29,4m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
90
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
-stanovawe i selski turizam
-sekundarno stanovawe
-stopanstvo
-ugostitelstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Br~ka'
2. arh.lok.'Gradi{te'
3. arh.lok.'Seli{te'
4. Crkva Sv. Ilija
evidentiranite lokaliteti i objekti da se
vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da
se za{titat
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
91
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
TREBOVQE
planinsko mesto postaveno na 1050m nadmorska viso~ina, so kvalitetni
klimatski i pejsa`ni karakteristiki, obikoleno so visoka borova {uma.
Postojat uslovi za razvoj na stopanstvoto,lovot i turizmot.Povrzano e so
regionalniot pat R-104, preku nego so Skopje i so Samokov,a preku lokalni
pati{ta i so Blizansko i Brest
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
132 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv
razvoj/
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 33 doma}instva /
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-zdravstvena stanica
-multinamenski objekt za kulturata
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
osnovno obrazovanie se predviduva vo Raste{ so
organiziran sekojdneven transport
2.2.komunalna opremenost
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-telefonska mre`a
-kanalizaciona mre`a
-vodovodna mre`a so potrebni objekti
-TV i radio repetitorski punkt
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-aseizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
92
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
3.2.
- {umarstvo
- lov
malo stopanstvo
-
postojat uslovi za razvoj na {umarstvoto
postojat uslovi za razvoj na lovot na krupen
dive~ /postoi lovi{te/
-
mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko
mali ov~arski farmi od 50-200 grla
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla
ovci
su{ari za {umski plodovi
tutunarstvo
biolo{ko ovo{tarstvo
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
-
3.3.turizam i ugostitelstvo
-
selski turizam
loven turizam
vikend-turizam
ugostitelstvo za sopstveni potrebi
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-podobruvawe na patnite pravci:
ƒ Trebovqe -Blizansko
ƒ Trebovqe -Brest
ƒ Trebovqe -reg.pat R-104
-uli~na soobra}ajna mre`a
-telefonska mre`a
-instalacii za priem na TV i radio program
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 234 -vodosnabditelna
norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den
0,5l/sek
qmah/den0,8l/sek
Qsr 47m3/den
-preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na
izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti
/rezervoari, pumpni stanici/
4.3.kanalizacija -sistem za
odveduvawe otpadni vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 160l/d/`
-vkupno 37,4m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
93
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE
-stanovawe i selski turizam
-sekundarno stanovawe
-stopanstvo
-ugostitelstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
evidentirani kulturni vrednosti:
1. arh.lok. 'Manastiri{te'
2. arh.lok.'^uka'
3. Crkva Sv. Voznesenie Hristovo - Sv.Spas
evidentiranite lokaliteti i objekti da se
vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da
se za{titat
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
94
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
ZDUWE so vikend- naselba
Dislocirano naseleno mesto koe se predviduva vo neposredna blizina na seloto
{to se potopuva so hidroakumulacijata. Preku soobra}ajna planirana infra
struktura se povrzuva so Skopje, so Blizansko, a preku Trebovqe so Samokov i
Makedonski Brod.Se predviduvaat uslovi za vra}awe na otselenite,so mo`nost da
obavuvaat stopanski aktivnosti za zemjodelsko proizvodstvo, kako i
ugostitelstvo i turizam. Vo blizina na lokalitetot, vo mesnosta 'Dobroec' se
planira prostor za stopanski aktivnosti.
1. PROEKCIJA NA NASELENIE
1.1.broj na `iteli
-
920
se o~ekuva vra}awe na odselenite, kako i
gra|ani od Skopje kako vikendkorisnici na
prostorot.
1.2.struktura na
doma}instvata
-
4 ~lenovi po edno doma}instvo
/ 230 domainstva /
1.3.prose~na starosna
struktura
od 0-6 god. 10%
od 7-14 god. 9%
od 15-19 god. 8%
od 20-60 god. 59%
nad 60 god. 14%
2. PLAN ZA RAZVOJ
2.1.funkcionalna opremenost
-detski jasli i gradinka
-osnovno osumgodi{no u~ili{te
-zdravstvena stanica
-selska ku}a-muzej
-multinamenski objekt za kulturata
-objekt za mali sportovi
-prodavnica za sekojdnevno snabduvawe
2.2.komunalna opremenost
-niskonaponska elektri~na mre`a i javno
osvetluvawe
-rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska
mre`a
-telefonska mre`a
-kanalizaciona mre`a so pre~istitelna stanica
-vodovodna mre`a so filter-stanica
-TV i radio repetitorski punkt
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
95
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
2.3.sistem na gradba
-individualni stanbeni objekti, prilagodeni na
terenot so mo`nost za stopanski dvorovi
-golemina na parcela od 500-1000 m2
-seizmi~na gradba
- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni
materijali so po~ituvawe na tradiciite vo
arhitekturata.
3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI
3.1.
malo stopanstvo
-
-
3.2.turizam i ugostitelstvo
ov~arski farmi od 50-200 ovci vo mesnost
Dobroec
mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko
dopolnitelna zemjodelska aktivnostodgleduvawe kravi od 1-3 grla vo mesnost
Dobroec.
su{ari za {umski plodovi
obavuvawe na stopanski aktivnosti
primenuvaji ja kompjuterskata tehnologija
/povrzanost so 'internet'/
prirodnite uslovi so visokovredni pejsa`ni i
klimatski karakteristiki pru`aat preduslovi
za razvoj na:
- zdravstven turizam
- loven turizam
- riboloven turizam /sportski/
- vikendizletni~ki turizam
- sportsko-rekreativen turizam
- selski turizam.
4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI
4.1. - soobra}aj
- telekomunikacii
-lokalni turisti~ki patni pravci:
Zduwe -Blizansko l=10,06km, {=5,50m
Zduwe -reg.pat R-104 l= 2,47km, {=5,50m
-uli~na soobra}ajna mre`a
-pe{a~ka vrska po dolinata na reka Treska so
lokalitet 'Matka'
-telefonska mre`a
-instalacii za priem TV i radio program
4.2. vodosnabditelen sistem
-broj na potro{uva~i 1380 -vodosnabditelna
norma 300l/den/`it. -potro{uva~ka q.sr/den
4,8l/sek
q.mah/den7,7l/sek
-preku regionalen vodosnabditelen sistem so
zafat od izvori i preku filternica od
hidroakumulacijata
4.3.kanalizacija-sistem za
odveduvawe otpadni vodi
-koli~ina na otpadni vodi 80% od
vodosnabditelnata norma - 240l/d/`
-vkupno 331,2m3/den
-izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za
biolo{ko pre~istuvawe
4.4.elektro snabduvawe
preku novopredvideni distributivni
trafostanici so postojniot elektroenergetski
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
96
Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi
97
sistem od srednonaponski /10 kV/ dalnovodi
5. NAMENA I KORISTEWE NA PROSTOROT
-stanovawe
-vikendstanovawe
- turizam i ugostitelstvo
-stopanstvo
-javni funkcii
6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO,
PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA
6.1.za{tita na kulturnoto
nasledstvo
-dislokacija na crkvite:
ƒ Sv.Bogorodica
ƒ Sv.Petar i Pavle
-dislokacija na `ivopisot i elementi od oprema
na enterierot od crkvite:
ƒ Sv.Bogorodica
-dislokacija na selska ku}a
-dislokacija na selska ku}a so stopanski dvor
/dislokacijata na site objekti da se izvr{i po
urbanisti~ki proekt kako edna celina - muzej na
otvoreno/
6.2.za{tita na pejsa`nite
vrednosti
-identifikacija i planska za{tita na
visokovredni pejsa`i
6.3.za{tita na `ivotnata
sredina
-za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen
izvor na zagaduvawe
-za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni
vodi vo kanalizacionen sistem i nivno
pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica;
ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe
na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna
deponija
11. Odredbite za sproveduvawe na planot se negov sostaven del i imaat
ista pravna sila kako i re{enijata i opredelbite na planot.
Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc
Download

PROSTOREN PLAN NA REGIONOT NA AKUMULACIJATA KOZJAK