Maticata - most na makedonskoto zaedni{tvo
Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od Makedonija kako
podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa? Edinstveno {to treba da napravite
e da ni go ispratite popolnetiot kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku
{to e potrebno za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija”
do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja „Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na
Maticata: Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!
ISSN 0542-206 X
DOSTOINSTVO
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Konstantin Petreski
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska
Dimitrievska
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
Top
Ч
udno zemja e ovaa na{a Makedonija!Da se
~udi{ i da ne se na~udi{!Prokletstvo e
toa, sami na sebe da si gi vadime o~ite i
sa me|u sebe da ne mo`eme da se razbereme.
sami
Toa
To posebno se odnesuva za politi~kite subje
eb od makedonskiot blok
b
jekti,
posebno
koi samo
se ~ekaat zad busija da se napa|aat preku
tv ekranite. Stana zdodevno da se gledaat i
sl
slu{aat
portparolite na dvete najmo}ni makedo
donski
partii, koi edni podrugi se javuvaat
so napadi i odbrani za se i se{to. A drugata
st
strana
mudro si mol~i i si se bori za svojata
ka
kauza.
Toa stana praktika vo na{eto sekojdnevie.
Чudno ama za toa po se izgleda nema
ev
le Na{ite nikako da nau~at od svoite od allek.
ba
banskite
koalicioni partneri koi za svoite
idei
id imaat zaedni~ka strategija. Na{ite ne
mo
mo`at
da go sfatat {to zna~i dostoinstvo!
[to zna~i dostoinstvo?
Toa e golem moralen kvalitet, {to nema
ce Makedonskata dr`ava poka`a dostoincena.
st so odlukata da spre~i edna moralna nestvo
pravda,
so koja makedonskite braniteli se ospr
lo
lobodeni
od moralniot tovar da i nadomestat
na dr`avata za toa {to taa ima go dade a potoa
to im go bara{e i toa so kamata da se nadome
mesti!
Vo pra{awe e edna pravedna odluka so
ko se poka`a dostoinstvoto... Da se pokae{
koja
i kone~no da priznae{ deka si pogre{il
e golem moralen ~in i za toa se veli bravo,
af
aferim.
Makedonija poka`uva golemina so
odluka
da se sopre baraweto obe{tetenite
od
ma
makedonski
braniteli koi pretrpele zagubi i
`i
`iveat
so bolkite za nepovratnite `ivoti na
onie
on koi ja branea dr`avata da ne gi vra}aat
do
dobienite
sredstva. Kone~no zdru`enieto na
gr
gra|ani
Dostoinstvo, vo koe se sobrani branitelite
na Makedonija onie koi zastanaa zad
it
br
branikot
na dr`avata vo konfliktot od 2001
go
godina
ja dobi svojata golema bitka.
Se e toa za pofalba i navistina e isto
toriska
rabota, no bitkata na Dostoinst prodol`uva so nastojuvawata da ne se
stvo
poistovetuvaat
branitelite na Makedonija so
po
on koi baraj}i gi svoite prava se fatija za
onie
or
oru`je
napravija konflikt vo koj se dadeni
mnogu
mn `rtvi. Borcite na neprijatelskite sili
ta nare~enite veterani gledaj}i svoja {ansa
taka
so pritisok na koaliciskata politika baraat
svoi
sv prava i nadomestoci za zagubite. Padnaa
`r i na toj front {to samite go napravija
`rtvi
i sega kako borci za demokratija so poddr{ka
na svoite nadvore{ni prijateli, baraat novi
ot
otstapki
od makedonskata dr`ava!
Tivkite ozboruvawa za mol~eliviot dogovor deka }e se najde na~in kako da se nadomestat
za
zagubite
i kaj vladiniot koalicionen partner
go buntuvaat makedonskiot blok. No, kakva
polza
od toa? Nikoj vo vladeja~kata partija
po
ne hrabrost da ka`e deka toa e dogovor,za
nema
ko treba da se najde opravduvawe i objasnukoja
vawe
va zo{to toa taka treba da bide!
Najavata za koja mo`evme me pro~itame
vo dnevniot makedonski pe~at deka veteranite
it od neprijatelskata strana vo konfliktot
od 2001 godina „tokmat demonstracii” doa|a
ka zbunuva~ki ~in. Lu|eto barat da se re{i
kako
st
statusot
na veteranite i penzii za semejstvata
na zaginatite i invalidite od konfliktot od
20 godina. Toa ti e rubikonova kocka!
2001
[to se }e proizleze od ova e po`estoka
Pi{uva:
Evrosima Lokvi~ka
inicijativa na albanskiot blok }e poka`e
vremeto? Ama poznavaj}i gi makedonskite
politi~ki priliki i site dosega{ni otstapki {to se napraveni vo interes na makedonskiot mir ne e daleku od pomislata deka
albanskiot faktor vo Makedonija deka }e ja
dobie, kako taka i ovaa svoja „bitka”. Me|utoa,
kako vladeja~kata garnitura }e mu objasni na
svojot narod i kako }e ja obrazlo`i odlukata
za nadomestokot na lu|eto, a golemo pra{awe.
No, vo Makedonija se e mo`no. ]e se vklu~i
nadvore{niot faktor i na{ite,spored iskustvata, }e popu{tat vo nekakov interes. I toa ti
e toa. Bolno e toa, ama koj te pra{uva?
Toa ti e golem makedonski problem vo ova
vreme koga e o pra{awe procesot za evrointegracii i vlezot vo NATO. Imeto identitetot
se vo pra{awe za koj makedonskata vlast se
bori da najde vistinsko re{enie. A {to pravi
drugiot politi~ki blok? Se pu{taat probni
baloni, no nikoj ne se pra{uva zo{to dosega
albanskiot politi~ki korpus, dosega ne se
izjasni deka }e a deli sudbinata na Makedonskata dr`ava vo koja tie dobija se {to mo`e da
donesat demokratskite procesi.
Kako }e se razvivaat procesite okolu
imeto na Makedonija, kakov nov kompromis }
e treba da napravi Makedonija da go so~uva
identitetot imeto i dostoinstvoto te{ko e
da se pretpostavi. Makedonecot e kompromisen, pomirliv, no do koga?Dosta e ve}e da
se premol~uva i da se prifa}aat re{enija od
koi boli glava. Dobivme dr`ava, samostojnost,
so odluka na toga{nata vlast, koga ne se pra{a
narodot, go menuvavme ustavot, znameto i taka
ostanavme „firomci” edinstveni naslednici
na Jugoslavija. Dodavkata ni ja ostavija samo
nam, duri i Kosovo nema jugo opa{ka...Ostana
samo na{ata jugo – Makedonija.
Sega e vreme za re{enie pa kakvo i da e .
Neka e Makedonija!Mo`ebi najmnogu soodvetstvuva da go dobieme imeto Gorna Makedonija,
kako nasledstvo od anti~koto vreme .Kako i da
e dostoinstvoto treba da se so~uva Dostoinstvo e da bide{ dosleden i ~ist, a dali makedonskata vlast saka da ostane ~ista?Predlozite da
odlu~uva narodot, ne kako {to toa se napravi
premol~uvaj}i pred decenija i pove}e e dobar
poteg, no vreme za ~ekawe nema. A, kakvo fajde
od referendum koga se znae kako }e se izjasni
Makedonecot. Pra{awe na dostoinstvo e kako
}e se izjasni albanskoto naselenie koe `ivee
vo Makedonija? Toa e pra{awe za koe nikoj ne
bara odgovor i od drugata strana. Zatoa i ne
treba mnogu potrebno e da se postavi pra{awe
vo makedonskiot parlament i }e se doznae vistinata dali site vo Makedonija imame ~ista
misla koga e vo pra{awe Makedonija.
3
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogledalo
MAKEDONSKA POLITI^KA HIPOKRIZIJA
LICEMERIE
M-r Ivan Xo Petreski
Dr`avata ni
ima tretman na
"pa~avra" so koja{to
koegode balkansko
ili evropejsko
politi~ar~e mo`e
da gi le~i sopstvenite frustracii.
Site sosedi ni se
iznaredija denovive
so evropejski kritiki na na{a smetka
dodeka ovde{nive
faktori ostanuvaat
zbuneto zate~eni a
gra|anite zgrozeni
L
icemerieto vladee
so Makedonija! Vo
zadninata na aktuelniot bilateralen
spor so Grcija, {to
osobeno poslednive godini se
transformira{e vo pra{awe
od `ivototvorno zna~ewe za
na{ata dr`ava, jasno se prepoznava, sega i ovde, beskropuloznata politi~ka hipokrizija kako
„spritus movens” na makedonskata politi~ka praktika, nezavisno
dali stanuva zbor za vlasta ili
za opozicijata. I, kolku i da e
porazitelno takvoto soznanie
po gra|anite na Republika Makedonija, nitu eden od tie ~initeli
4
ne e podgotven vistinski da
`rtvuva makar malku od svojata
politi~ka aura vo imeto na idninata na na{ata zemja i na{ite
deca i pokolenija. I ednite i
drugite, i Nikola Gruevski i
Branko Crvenkovski, konsenzualno stojat na pozicijata deka
ne treba nitu malku da prevemat
odgovornost za nadminuvawe na
ovoj problem koj{to celosno gi
paralizira{e i s$ u{te gi paralizira site perspektivi na i
onaka tranziciono isto{tenoto
makedonsko op{testvo.
Vo izminative dve decenii
brutalno manipuliraj}i so domoqubnite ~uvstva na Makedoncite,
so opravdanite stravuvawa od
egzistencijalnata neizvesnost
na site gra|ani, so re~isi o~ajno
informiranata javnost, makedonskite politi~ari celosno se potprea na licemerieto kako vrven
standard, op{to mesto na nivnoto
funkcionirawe prodol`uvaj}i
ja bezmilosno agonijata na makedonskoto bitisuvawe.
Koja e pozicijata na Gruevski
po odnos na sporot? Kakov razumen kompromis predlaga? Ima
li konkreten predlog? Zo{to
misli deka samo so svojata
slatkore~ivost za nekakva posvetenost za re{avawe na problemot, bez pritoa da prezeme nikakvi
dela, }e gi ubedi Evropejcite ili
Amerikancite vo realnosta na
svoite iskazi? Golema izmama e
tvrdeweto deka e mo`na dvojnata
Ogledalo
formula (novo ime za bilateralna komunikacija so Grcija, a
Republika Makedonija za celiot
svet). Nie takvata {ansa odamna
ja zagubivme zaradi komoditetot na politi~kite karieri na
Gligorov, Crvenkovski i Georgievski. Zo{to Gruevski, obvinuvaj}i go Crvenkovski za deceniskata politi~ka pasivnost okolu
sporot (sosema so pravo), sepak
samo delumno ja soop{tuva vistinata: a notoren e faktot poznat
na me|unarodnata zaednica no i
na politi~arite ovde vo Makedonija, deka so potpi{uvaweto
na Vremenata spogodba jasno,
nedvosmisleno, zapo~na procesot na promena na imeto na Rerpublika Makedonija.
Rabota, od koja, kolku i da e bolna, nema mrdawe! Zo{to Gruevski ja
prifa}a izmamata {to ja pravi negoviot protivnik Crvenkovski koj
veli – „da, nie sme za promena na
imeto, no pritoa da se obezbedat
cvrsti garancii za identitetot”,
pa sledstveno na toa na{iot identitet, toa prirodno pravo na sekoja individua ili kolektivitet, vo
ramkite na svoite li~ni politi~ki
agendi, go izdiga na piedestalot na
gr~koto i balkanskoto politi~ko
Ni ostanuva
samo nemo
da go prosleduvame
natalo`enoto licemerie kako od den na
den ni go uni{tuva
minatoto, sega{nosta
i idninata!
posredni{tvo pravej}i go i identitetot politi~ki problem!? Dali
nivnite politi~ki karieri se do
tolku vredni za Makedonija da
bide `rtva na takvata `estoka
politi~ka destrukcija!? Se razbira - ne, no od takvata sudbina se
nema kade.
Vsu{nost prikaznata so
sporot, taa tragi~na ilustracija
za politi~kiot egzibicionizam,
bez ogled na nejzinata krucionalnost, po ni{to ne otskoknuva od
site ostanati bele`iti primeri
na katastrofalnoto po Makedonija politi~ko „liderstvo”. Nie, ako
ve}e zboruvame otvoreno, nemame
politi~ari ami pe~albari, lu|e
gurbetlii vo politikata, posveteni isklu~itelno na sopstvenite
interesi. Zatoa e takviot masoven diletantizam, nepismenost
vo javnata i vo politi~kata
sfera. Fijaskoto na takvoto substandardizirawe katadnevno se
osvedo~uva ne samo po odnos na
poziciite {to gi imame vo regionalnite i integrativnite
konteksti tuku i po odnosot {to
direktno go manifestiraat drugite kon nas. Dr`avata ni ima
tretman na „pa~avra” so koja{to
koe-gode balkansko ili evropejsko politi~ar~e mo`e da gi le~i
sopstvenite frustracii. Site
sosedi ni se iznaredija denovive
so evropejski kritiki na na{a
smetka dodeka ovde{nive faktori ostanuvaat zbuneto zate~eni a
gra|anite zgrozeni.
Zatoa velime – ne e problemot
vo neizvesnite, matni, vremiwa
pred nas, tuku vo faktot {to nemame politi~ki i op{testven kapacitet da gi prebrodime. Duri
nemame osnova ni za nekakva
nade` oti takvite sostojbi mo`at
vo dogledno vreme da se izmenat.
Ni ostanuva samo nemo da
go prosleduvame natalo`enoto
licemerie kako od den na den ni
go uni{tuva minatoto, sega{nosta
i idninata!
5
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
POLITICAL HIPOCRISY
H
Mirror
ypocrisy rules in Macedonia! In the background of the current
bilateral dispute we
have with Greece, which
in the last three years has been
transformed into a survival issue for
our country, here and now, we can
clearly see the unscrupulous political hypocrisy as “spiritus movens”
of the Macedonian political scene,
irrelevant of whether it refers to the
government or the opposition. No
matter how defeating the awareness of this fact could be for the
Macedonian citizens, none of the
politicians is ready to sacrifice any
of their political aura for the sake
of our country’s future, as well as
the future of our children and posterity. The two sides, meaning both
Nikola Gruevski and Branko Crvenkovski, consensually stand at their
positions that they should not take
any responsibility for overcoming
this problem which has completely
paralyzed and is still paralyzing all
perspectives of the transitionally
exhausted Macedonian society.
In the past two decades, brutally manipulating the patriot feelings of the Macedonian people with
the just dreads of existential incertitude for all citizens, with almost
desperately poorly informed public,
the Macedonian politicians fully relied on hypocrisy as their ultimate
standard, thus mercilessly prolonging the agony of the Macedonian
existence.
What is Gruevski’s position in
regard to the dispute? What kind
of compromise does he propose?
Does he have a precise proposal at
all? Why does he think that, only
by applying his mellifluousness on
alleged dedication to solution of
the problem, without taking any
actions, he could persuade Europe
and America that his statement are
realistic?
6
That’s why we say –
the problem we face
is not the unstable,
troublesome periods awaiting
us, but the problem is the fact
that we do not have political
and societal capacity to cope
with it. We don’t even have
basis to hope that these positions would change soon. What
we can is only silently witness
the accumulated hypocrisy
which, day after day, destroys
our past, present, future…
The claim that the dual-name
formula (a new name for bilateral
communication with Greece, and
Republic of Macedonia for the rest
of the world) is possible, is a major deceit. We have missed this
chance long time ago due to the
comfortableness of the political careers of Gligorov, Crvenkovski and
Georgievski. Why does Gruevski, accusing Crvenkovski for a decade political passivity in regard to the dispute (justly), only partially tells the
truth: the fact well known in the international community and among
the Macedonian politicians is notorious, that by signing the Interim
Accord, the process of changing the
name of the Republic of Macedonia
was clearly and unambiguously initiated. A process, from which, no
matter how painful, there is no way
out! Why does Gruevski accept the
deceit imposed by his opponent Crvenkovski who says - “yes, we opt
for change of the name, after having obtained sound guarantees for
our identity”, so accordingly, our
identity, representing the right of
every individual or collectivity, in
the framework of his own polit
political
agendas, is brought on the pedestal of the Macedonian and Balkan
political bargaining, thus making
identity a political issue? Are their
political careers so valuable that
Macedonia has to be the victim of
their acute political destruction!?
Of course – not, there is no escape
from this doom.
In fact, the story of the dispute,
the tragic illustration of political
exhibitionism, no matter how crucial it is, does not stand from the
rest of the noticeable examples of
political “leadership”, catastrophic
for Macedonia. Speaking straightforwardly, we do not have any
politicians, what we have is fortune
seekers, people earning from politics, dedicated only to their own
interests. That is why we have mass
amateurism, illiteracy at the public and political scene. The failure
of such substandardizing can be
tracked not only in regard to the
positions we have in the regional
and integrated contexts, but also
in the attitudes the others manifest towards us. Our country is being treated as a “rag” by any kind
of Balkan or European politicians
who use it to heal their own frustrations. These days, all our neighbors bombarded us with European
criticism on our account, while the
domestic factors remain confusingly taken aback, and the citizens
jeopardized.
That’s why we say – the problem we face is not the unstable,
troublesome periods awaiting us,
but the problem is the fact that we
do not have political and societal
capacity to cope with it. We don’t
even have basis to hope that these
positions would change soon. What
we can is only silently witness the
accumulated hypocrisy which, day
after day, destroys our past, present, future…
KOSKA VO GRLOTO
Pero
N
oemvri e mesecot vo koj pred
65 godini bea oslobodeni od
fa{isti~koto ropstvo site
pogolemi na{i gradovi, a so toa
i celata teritorija na Republika
Makedonija. Se}avawata na tie dni
i deneska predizvikuvaat vozbuda
- toga{ blika{e odata na radosta.
Deneska, za `al, na proslavite na
taa godi{nina kako da preovladuva
negativna energija. Visok funkcioner na vladeja~kata partija
vo kolumni potvrduva postoewe
defetizam, neizvesnost, strav.
Me|utoa, pri~inata toj ja gleda samo
vo dnevnopoliti~ki celi na nekoi
sili. Ni zbor za siroma{tijata, antikvizacijata, partizacijata, samo
uspesi na vlasta.
Da go spomeneme antikomunizmot koj stanuva s$ poagresiven, se
saka Makedonija da se dr`i vo minatiot vek dodeka Evropa i svetot
go nadminale toa i ve}e grabat vo
novi predizvici. Makedonija e
zarobena vo istorijata, od edna
strana se {iri strav od „duhot na
crveniot oktomvri”, „rikaweto na
crveniot zmej”, „yvezdata petokraka
e komunisti~ki simbol”, za vo nedelnik da se tvrdi deka Makedonija
kolku {to bila „nacionalna dr`ava
isto tolku bila komunisti~ka zandana na gra|anskata inteligencija”,
pa duri Makedonija da se izedna~uva
so Kampu~ija na Pol Pot vo koja od
komunistite nastradale dva miliona lu|e. Analiti~ar od „visok
ma{tab” vo dneven vesnik bara da
se izgori seta „komunisti~ka literatura”, a posebno „Kapital” od
Karl Marks, zatoa {to „Makedonija
s$ u{te e `rtva na veruvawe deka
politi~ko-perverzniot komunizam
bil dobar sistem”. Dali so seto
ova i mnogu drugo ne se potvrduva
pogovorkata deka na mrtviot lav i
zajko ja topori onaa rabota?
[egata nastrana, o~igledno
e deka vlasta pravi teren za otvorawe na nejzinite muzei za `rtvite od komunizmot, mislej}i deka
gra|anite se glupi i }e zaboravat
Tie bea narodni osloboditeli a ne “komuwari” - ^ento so najbliskite
soborci za osloboduvawe na Makedonija
deka glasale za vetuvawa oti so
„sto ~ekori” }e se re{at problemite na ekonomskiot razvoj.
Zatoa na makedonskite komunisti
im e zalepeno pogrdnoto „komuwari”, kako i lagata deka tie ja
sozdale dr`avata. Notorno e deka
komunistite nikoga{ i nikade ne
rekle takvo ne{to, ami samo deka
tie, zalo`uvaj}i gi svoite `ivoti,
bile edinstvenite organizatori i
predvodnici na makedonskiot narod koga toj ja izvojuva edinstvenata
pobeda vo negovata mileniumska
opstojba po porazot na Samuila i
ja sozdade svojata dr`ava na Republika Makedonija. Toj istoriski
fakt i deneska im e koska vo grloto
na onie {to s$ u{te `alat zo{to
ne go ostvarile toa nivnite vojvodi. Za seto ova, gospodo od vlasta,
pro~itani ste: prvo - i izvestitelnata uprava SOE na Anglija u{te
vo vojnata ocenila deka „makedonskoto partizansko dvi`ewe vo svojata osnova, pred s$, e nacionalno,
a duri kako vtoro e komunisti~ko
dvi`ewe...” i deka „...nadvor od
partizanskoto dvi`ewe ne postoi
druga aktivnost vo Makedonija” i
vtoro - Republika Makedonija i po
20 godini od napu{taweto na ’komunizmot’ u{te ne go dostignala
nivoto na BDP {to be{e ostvaruvano toga{. Velite deka pri~ina e
lo{iot model na privatizacija {to
go primenile „komuwarite”, deka
vi pre~ela lo{ata teritorijalna
podelba po op{tini, ami - zo{to
ne gi izmenite koga vo ovie tri godini imate apsolutna vlast?! Makedonskiot narod nema zo{to da se
srami od „komunisti~kiot” period
na svojata istorija, onaka kako {to
i Evropa ne se srami od periodot
na inkvizacijata. Vpro~em, i vo
Makedonija „komunizmot” zamina
vo istorijata i ve}e se ostvareni
po~etni merki za prostuvawe i
pomiruvawe: „progonuvanite” se
izedna~eni so partizanite, Sobranieto donese Deklaracija za
izvinuvawe, donesen e Zakon za
lustracija, ~ie sproveduvawe go
ko~at tie {to si ja imaat muvata na
kapata.
Samo od rakovodstvoto na
vladeja~kata partija ne sakaat da
~ujat za rehabilitacija na ogromniot broj na onie {to bea izbrkani od rabotnite mesta vo javnata
administracija so prvata odluka
na Vladata od 2006 godina. So toj
silexiski nastap se otkri prevezot
na skrienoto lice na levite vojvodi na desnicata. Odamna e re~eno
- koga ste na pogre{en pat, seedno e
dali odite ili stoite!
Traj~e Grujoski
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
ARHIEPISKOPSKI CRKOVNO-NARODEN SOBOR (ACNS)
Makedonija
VOVEDNO SLOVO NA ARHIEPISKOPOT
Vera
Na 12 noemvri 2009 godina vo salata
„Sve
na Arhiepiskopskiot soboren hram „Sveti Kliment Ohridski” vo Skopje se odr`a
Arhiepiskopski crkovno-naroden sobor
(ACNS). Soborot go so~inuvaat delegati
od site eparhii i institucii na Makedonskata pravoslavna crkva (MPC) kako
vo Republika Makedonija, taka i vo dijasporata. Pred delegatite na Soborot
i gostite, uvodno slovo proiznese Poglavarot na MPC, g.g. Stefan.
Arhiepiskop Ohridski
i Makedonski g. g. Stefan
Dobre dojdovte i dobro se najdovme
na ovoj sve~en del od ovogodine{niot
Arhiepiskopski crkovno-naroden sobor na Makedonskata pravoslavna crkva,
{to go odr`uvame vo Soborniot arhiepiskopski hram „Sveti Kliment Ohridski” vo Skopje . Vo ovoj del na Soborot
}e otstapime mesto i za promovirawe
na novoto izdanie na Svetoto evangelie
– sveta kniga vrz koja go potpirame i
na{iot sobor i od koja, voop{to, izvira
sobornosta na Crkvata, koja, ne samo po
definicija, tuku i po svojata su{tina
e soborna zaednica na Boga, svetiite i
verniot narod. So drugi zborovi, Crkvata postoi na soboren na~in – za{to
eden i edinstven e Hristos za site,
edna e Glavata so koja tesno se povrzani
site ~lenovi na Ednoto Telo – Crkvata.
Sobornosta ne e vsu{nost rasprostranetosta, taa ne e prostoren poim, za{to
Crkvata go povikuva sekogo da bide edno
vo Hrista. Na{eto edinstvo vo Hrista,
kako {to veli eden od najpoznatite bogoslovi na sovremenieto – Vladimir
Loski, e edinstveno i osnovno edinstvo
na ~ove~kiot rod.
Crkovnite sobori, od samiot po~etok
na postoeweto na Crkvata, se izdignale
vo nezamenliv avtoritet i za u~eweto, i
za zakonodavstvoto, i za ureduvaweto. Istorijata na Crkvata razlikuva vselenski
sobori, na koi u~estvuvale pretstavnici
na site toga{ni pomesni pravoslavni
Crkvi, obi~no episkopi, prezviteri i
|akoni. Odlukite na ovie sobori bile
oficijalni i op{tova`e~ki za celata
Vselenska crkva. Postoele i t.n. pomesni sobori, koi gi odr`uvala edna
pomesna crkva i na niv se razgleduvale
pra{awa od aktuelniot `ivot na taa
crkva, no voop{to od `ivotot na site
hristijani. Odlukite od ovie sobori
ne se op{tova`e~ki, osven onie {to se
odobreni ili prifateni od seta pravoslavna Crkva. Na Soborite u~estvuvale
8
i svetovni lica (mirjani i laici), kako
i carevi, ili nivni delegati. Poznato
e deka za celata Sveta Crkva poseben
avtoritet imaat soborot na Apostolite,
sedumte Vselenski sobori i desette pomesni sobori.
Konkretno, vo ponovata istorija
na Makedonskata pravoslavna crkva,
posebno mesto zaslu`uvaat Soborot od
1945 godina, odr`an vo Skopje, poznat
kako Prv crkovno – naroden sobor, Soborot od 1958 godina odr`an vo Ohrid i
Tretiot Crkovno-naroden sobor, odr`an
vo 1967 godina, isto taka, vo Ohrid. Potoa se svikuvani po~esto, osobeno za
potrebite od promeni i za dopolnuvawe
na Ustavot, za donesuvawe i odobruvawe
na Uredbi, Pravilnici, pravni akti ili
za drugi potrebi od `ivotot na na{ata
Sveta crkva. Vo posledno vreme, {to e
za pozdravuvawe, Soborot se odr`uva
soglasno Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva – barem edna{ godi{no, i
toa so u~estvo na pretstavnici od site
eparhii i institucii na Makedonskata
pravoslavna crkva.
I ovaa godina o~ekuvame osobeno vnimanie Soborot da im posveti na dadenite predlozi za promeni i dopolnuvawa
na Ustavot, so koi se o~ekuva najvisokiot
praven akt – Ustavot na MPC, da se usoglasi so noviot Zakon za verski zaednici i religiozni grupi i so drugite
pozitivni zakoni vo dr`avata. Treba da
o~ekuvame Soborot da bide informiran
do kade e procesot za denacionalizacija
i vra}aweto na crkovnite imoti. Isto
taka, }e bide posveteno i osobeno vnimanie za duhovnata dimenzija od `ivotot na na{iot narod, na semejstvata i
brakot, a osobeno za `ivotot na mladata generacija. Soborot }e mu posveti
vreme i na tragi~niot nastan vo Bigorskiot manastir, kade {to pred neceli
dva meseca izgore najstariot konak od
manastirskiot kompleks, nare~en Gorni
Palat, a vo ovoj kontekst }e se razgovara
i za bezbednosniot aspekt pri ~uvaweto na sakralnite objekti i predmeti.
Ovogodine{niot Sobor treba da dade i
nasoki za mestoto i ulogata na Crkvata
i religijata vo sovremenite tekovi vo
`ivotot i opstojuvaweto na narodite i
dr`avite, osobeno na planot na globalizacijata i kriteriumite i vrednostite
{to doa|aat so nea. Duhovnite i moralni principi ne mo`at i ne smeat da
bidat zameneti so la`nite vrednosti
na sovremenieto. Nas, pak, kako hristijani, osobeno ne smeat da ne zbunuvaat
novite procesi, tuku, naprotiv, za da ne
se soo~ime so negativnite posledici,
treba da se trudime da dademe odgovor
vo soglasnost so Svetoto Pismo i Svetoto
Predanie na Crkvata, i toa „soborno”,
{to bi rekle nie vo Crkvata, od lu|e
ispolneti so duhot na vistinata, od lu|e
so pravilni i pravedni razmisluvawa,
lu|e koi znaat da ja po~ituvaat slobodata na sekoja li~nost i sekoj narod,
Vera
OHRIDSKI I MAKEDONSKI G.G. STEFAN
no znaat i {to zna~i ona s$ mi e pozvoleno, no ne mi e s$ od polza. ]e re~am
deka dimenzijata na globalizacijata
pretstavuva osnoven i sostaven del od
pravoslavnoto bogoslovie i bogomislie: neboto, zemjata, ~ovekot – s$ e delo
Bo`jo i s$ se stremi kon novoto nebo i
novata zemja (kako {to u~i Biblijata –
Post 1,1 i Otkr. 21 - 22). No sovremenata
globalizacija, ili, ~ove~kiot poim za
sobornost, e neostvarliv i sosem sprotiven na sobornosta, odnosno edinstvoto na Svetata Crkva, kako zaednica vo
Boga, manifestira preku liturgiskoto
edinstvo, preku ednosu{nosta vo verata
i nade`ta za ve~noto opstojuvawe vo soborot na Nebesnata crkva. Sobornosta
na Crkvata e globalizacija pred globalizacijata, no taa ima ideal, ima ostvarliva proekcija, ima garant za vistinskata prirodna sloboda i cel na sozdanieto
– toa e Bogo~ovekot Hristos.
Ovogodine{niot Crkovno-naroden
sobor, isto taka, }e mu posveti i na makedonskata aktuelna sostojba – i na crkoven, no i na nacionalen dr`aven plan.
Kako ~lenovi na najvisokoto telo na
Crkvata na{a makedonska, dol`ni sme da
gi razgledame i vnatre{nite slu~uvawa
na administrativen, organizaciski,
ekonomsko-materijalen i prosveten
plan, kako i toa, koi se potrebite od
duhoven karakter na na{ite vernici.
Verojatno }e ima interes zo{to MPC s$
u{te za nekoi e „zabavno” kat~e i „meta”
za ostrel, za ~ij interes i interesi se
pravi toa i dali anticrkovnoto e samo
anticrkovno, i dali se slu~ajni onie
sobira~i na potpisi i anketari i dali
se slu~ajni ve}e prepoznatlivite „egzarsi” i nadvor od Crkvata. Za{to,
o~igledno nekomu mu bea potrebni,
zaradi ne~ie „zajdisonce”, i „Izgrev” i
Gradski plo{tad i nekakvi veternici i
{to u{te ne!?
Soborot treba da uka`e, da poka`e i
da naso~i vo koj pravec i so koe tempo
treba da se dvi`at i da odat aktivnostite, dejnostite i misijata na na{ata
Sveta Crkva. Vremeto {to go `iveeme
i, osobeno, obvrskite {to sme gi prifatile, baraat od sekogo celosna posvetenost i pripa|awe na ona za koe sme
prifatile da go rabotime i da slu`ime
– na Boga i na narodot.
Gospod Bog, po molitvite na svetiot
Kliment Ohridski, neka n$ umudri da bideme od polza i da doneseme pravilni
odluki na dene{niov Sobor na na{ata
Makedonska pravoslavna crkva. Gospod
da ve blagoslovi. Amin.
REZOLUCIJA
1. ACNS ednoglasno go prifati Ekspozeto na Negovoto Bla`enstvo, Arhiepiskopot Ohridski i Makedonski,
g. g. Stefan, vo koe{to uka`a na pove}
e aktuelni sostojbi vo `ivotot na MPC
vo period od edna godina, smetano od
minatiot Arhiepiskopski crkovnonaroden sobor.
2. ACNS ednoglasno gi prifati i
izglasa site predlo`eni amandmani
za izmeni i dopolnuvawa na Ustavot na
Makedonskata pravoslavna crkva.
Predlo`enite amandmani bea motivirani od potrebata za usoglasuvawe na
najvisokiot praven akt na MPC - Ustavot, so pozitivnite zakonski propisi
vo Republika Makedonija. Izmenite
se odnesuvaa na imeto na Makedonskata Pravoslavna Crkva, soglasno so
vekovnata tradicija na Pravoslavnite
Crkvi, vo ~ie{to ime se sodr`at istoriskite i aktuelnite atributi od istorijata i `ivotot na sekoja pomesna
Crkva. Vo taa smisla ima izmeni i vo
delot na simbolite na MPC, grbot i
znameto. Drugite izmeni se odnesuvaat
na pravniot status na MPC kako pravno
lice vo RM i soglasno na toa vo odnos
na vnatre{noto ustrojstvo na MPC.
3. ACNS izrazuva golema blagodarnost do Komisijata za denacionalizacija pri Vladata na RM, za golemiot
broj re{eni predmeti, a voedno apelira i bara Komisiite, zadol`eni za ovaa
problamatika, da go zabrzaat procesot
na razgleduvawe i odlu~uvawe za predmetite {to s$ u{te ~ekaat razre{nica,
a koi ne se vo mal broj.
4. Чlenovite na ACNS molitveno
izrazija blagodarnost do Boga, {to i
pokraj golemata tragedija {to se slu~i
so opo`aruvaweto na konakot Gorni
Palat vo Bigorskiot manastir, po
promislata Bo`ja ne bea predizvikani
~ove~ki `rtvi i ne bea zafateni onie
delovi od manastirskiot kompleks,
~ija {to zaguba bi bila ne samo materijalna, tuku i od neprocenliva kulturna
i duhovna priroda. ACNS, isto taka, izrazuva blagodarnost do site poedinci
i institucii koi davaat materijalna
pomo{ za obnovuvawe na ova na{e golemo duhovno svetili{te. Pri toa, se
dade celosna poddr{ka na zaklu~ocite
na SAS na MPC, site eparhii, crkvi i
manastiri vo MPC, soglasno svoite
materijalni mo`nosti, finansiski i
materijalno da go pomognat vozobnovuvaweto na opo`areniot konak.
5. Vo ovoj kontekst, ACNS apelira
do site fizi~ki i pravni lica, da se
prodol`i so donirawe na finansiski
i materijalni sredstva za obnovuvawe
na manastirskiot kompleks. Pou~eni
od ovoj nemil nastan, apelira do
nadle`nite i stru~ni institucii vo
Dr`avata da vlo`at pogolemi napori i
gri`a za stru~na za{tita na sakralnite
objekti {to imaat tretman na kulturnoistoriski spomenici.
6. ACNS iska`uva visoka blagodarnost do site onie koi postapuvaj}
i vo ime na vistinata, no i spored
Me|unarodnoto pravo, go afirmiraat
makedonskiot nacionalen identitet i
davaat iskrena poddr{ka na Republika
Makedonija za za~uvuvawe na ustavnoto
ime na Dr`avata.
7. ACNS ispra}a poraka do sestrinskite pravoslavni crkvi, vodeni od
Evangelska qubov, da posvetat pogolemo vnimanie za zale~uvawe na ranite
na misti~noto telo Hristovo, - Crkvata,
a vo smisla na celosno prifa}awe na
Makedonskata pravoslavna crkva vo
soborot na Pomesnite Pravoslavni
Crkvi.
8. ACNS upatuva apel do nadle`nite
institucii vo Dr`avata, kako i do
sevkupnata makedonska javnost, da ja
razberat nezamenlivata potreba za
povtorno voveduvawe na veronaukata
vo obrazovniot sistem vo RM.
9. ACNS iska`uva blagodarnost do
Rektorskata uprava i Senatot na Univerzitetot „Sveti Kiril i Metodij”
za uka`anata poddr{ka za primaweto
na Bogoslovskiot fakultet „Sveti
Kliment Ohridski” kako pridru`na
~lenka na Univerzitetot vo Skopje.
Voedno, iska`uva nade` deka Vladata i
Sobranieto na RM }e sozdadat uslovi i
Srednoto bogoslovsko u~ili{te da dobie soodveten dr`aven tretman.
10. ACNS iska`uva zagri`enost od
sovremenite tendencii vo ime na nekakva nedefinirana liberalizacija i za
navodna za{tita na individualni prava, koi se promoviraat i vo forma na
zakoni, a kako re{enija se sprotivni
na Svetoto Pismo i Svetoto Predanie,
no se i protiv prirodata na ne{tata i
kako takvi vo idnina }e predizvikaat
neprocenlivi {teti po sekoja individua, semejstvo i op{testvoto.
11. ACNS gi zadol`uva telata i
organite pri MPC da se anga`iraat
za nadminuvawe na problemite okolu
na~inot na tarifirawe i naplata na
iskoristenata elektri~na energija vo
crkvite i manastirite vo Republika
Makedonija.
12. ACNS povtorno apelira do site
gra|ani vo R. Makedonija i Makedoncite vo dijasporata, da go neguvaat i
so~uvaat dr`avnoto i nacionalno edinstvo. Vo toj kontekst, ACNS gi povikuva
relevantite politi~ki subjekti vo RM,
isto taka, da se odnesuvaat odgovorno
po ova pra{awe i da ne gi stavaat partiskite pred nacionalnite interesi.
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Prava linija
KALEIDISKOPOT EVROPA
Dali so
„psihoanalizata” na
Miru{e Hoxa spored
@ak Lakan i Valerio
Albiseti, Albancite se
„grdata slika” koja
Makedoncite treba da ja
potisnat vo potsvesta, za
Evropa da se ogleda vo
„ubavata” Makedonija?
Miru{e Hoxa, edna od pretsedatelskite kandidati, vo nejzinite
egzibicionisti~ki psihoanaliti~ki
obidi, kako Makedonija da i e pacient
pa treba da ja ubedi vo promena na
dr`avnoto ime Makedonija, go problematizira identitetot na „otfrlenata deponija, grdata slika pred ogledaloto” - Makedonija?! I ne mo`am da
se izna~udam od kade vakvi kvazimoda
vo psihoanalizata na identitetot, vo
obezli~uvaweto na Drugiot do tebe da
ja barate svojata sre}a?!
Miru{e Hoxa veli: „otkoga francuskiot psihoanaliti~ar @ak Lakan
vo svojata kniga „Чetiri temelni poimi na psihoanalizata” go ospori identitetot na subjektot temelen vrz konceptot na kartezijanskiot dualizam, ja
vovede kategorijata na Drugiot vo samiot identitet na subjektot - na sebstvoto, na Jas (bilo da e subjektot lice,
bilo dr`ava, nacija; proekt itn.).
Spored Lakan, Drugiot e mesto vo koe
se sozdava identitetot na sekoj subjekt
i „ogledalo” {to ja odrazuva „prevrtenata” slika na subjektot. Taka „Jas”
(„nie”) znae da stane merilo na site
ne{ta, dodeka „drugite” da ostanat nadvor od sistemot na „moite”/„na{ite”
normi. Ottuka, identitetot podrazbira ne{to {to se temeli vrz slo`eni
odnosi koi subjektot gi vospostavuva
vo odnos so drugite okolu sebe i koi
postojano podlegnuvaat na promeni.”
I prodol`uva: „Na ovaa to~ka
pri pomo{ bi ni do{ol i eden drug
psihoanaliti~ar, koj vo kombinacija
so prviot }e ni pomogne da go razjasnime na{iot problem. Imeno, vo
svojata kniga [email protected] patuvawe”,
Italijanecot Valerio Albiseti }e
potvrdi deka nevrozite se posledica
na neprifa}awe na samite sebesi - na
10
TTodor Petrov,
pretsedatel na SMK
li~nite grdi se}avawa, na gre{kite
- a terapijata koja ja nudi se sostoi
i vo privremeno sebepreimenuvawe,
Lakan bi dodal, so ogled na Drugiot.
Na toj na~in, veli Albiseti, bi se
stvorila distanca od sebe, se’ so cel
za sebepreispituvawe (za na kraj da
se dolovi avtenti~nosta). Lakan plus
Albiseti davaat odgovor na pra{aweto
zo{to Makedonija, od psihoanaliti~ka
gledna to~ka, bi trebala da go promeni
imeto: Makedonija bi trebala da go
promeni imeto za da bide prifatliva
za Evropa, koja ne saka „otfrlena deponija, grda slika pred ogledalo”.
Miru{e veli deka Evropa ne e taa
{to nekoga{ bila. Demek, kolonizirala drugi zemji, no taa denes ne mo`e da
im se izna~udi na nacionalnite kauzi
na balkanskite zemji. Ete site vo Evropa ne{to promenile, duri i svoite nacionalni valuti vo evro, sega i e redot
na Makedonija da go promeni svoeto
ime Makedonija. Miru{e komentira:
„Makedonija e vo }ar ako vleze vo EU,
za{to nema kapaciteti da opstoi sama.
Dokolku e pobitno opstojuvaweto na
suverena Makedonija, toga{ Makedonija mora da stane ~lenka na EU. Dokolku
opstojuvaweto na suverena Makedonija
ne e pobitno, toga{ neka se tera so
premesteno protivewe, pa RM neka se
skladira vo kolektivnoto potsvesno.
Treto ve}e nema! Makedonija te{ko
deka mo`e da vlijae vo realnata politika bez da stane ~lenka na EU, so ogled
na nejzinite celokupni mo`nosti,
pred se’ poradi etni~katata distanca
vo nea.”
Sega, mojot komentar. Albancite
ne gi mrazam. Uporno tvrdam deka
vojnata vo 2001 godina ne be{e vojna
me|u Makedoncite i Albancite nitu
me|u pravoslavnite i muslimanite. No,
moram da se ogradam za da ne mi prilepat etiketa deka pristrasno i prigovaram na nesudenata kandidatka za pretsedatel na „prevrtenoto ogledalo”
Makedonija. Dokolku ogledaloto Makedonija go podsredime po urnekot na
zapadnite demokratii, pra{awe e na
koja strana }e bide prevrtena Miru{e
Hoxa. Oti, za promena na dr`avnoto
ime Makedonija ne se potrebni Lakan i Albiseti. Taa psihoanaliza }e
ne dovede do Frojd vo potsvesnoto na
Miru{e Hoxa.
Ili, zbor-dva za Albancite preku
Lakan i Albiseti. Neli, oni promenata vo Makedonija ja izvr{ija: od
[iptari se formaliziraa vo Albanci. Makedoncite toa im go prifatija.
Ja promenija Srbija i stanaa Kosovo
dr`ava. Sega na red e Kosovo i Albanija, Severo-zapadna Makedonija,
Severo-zapadna Grcija, Jugo-isto~na
Srbija, Jugo-isto~na Crna Gora, do
Golema (Stara ili Prirodna) Albanija. Vo koja potsvest }e se smestat ovie
stereoipi na Drugiot, ili site zaedno
}e ostanat „otfrlenata deponija, grdata slika pred ogledaloto” Evropa?
Ili, dali i koga Kosovarite od Makedonija }e se vratat vo Kosovo, koga
Kosovo }e mu se vrati na Srbija, koga
Albancite }e ja vratat vo istorijata
naci-fa{isti~kata kreacija na Musolini - „Golema Albanija”? Oti sto
stapa po tu| grb ne e te{ko da se mavat.
Problemot e koga }e ti gi aknat po sopstveniot.
Gospo|o Hoxa, omen est nomen - imeto e oznaka, a oznakata e identitet.
Imeto na dr`avata e identitetot na
nacijata. I samo kako potsetuvawe.
Makedonskiot narod i gra|anite, na
referendumot od 8 septemvri 1991
godina, koga go slavime Denot na nezavisnosta na Makedonija, vo apsolutno
mnozinstvo glasaa „za samostojna i
suverena dr`ava Makedonija”, bez dodavki i pridavki! Odlukata na referendumot e zadol`itelna. Zatoa, nikoj
nema mandat da razgovara, pregovara
i dogovara promena na dr`avnoto ime
Makedonija! Ako referendumot zna~i
volja na gra|anite, nov referendum, ne
e referendum za odbrana, tuku za trajna promena na dr`avnoto ime Makedonija!
Edinstveniot kompromis, kako
izraz na dobra volja za zatvorawe
na pra{aweto za imeto vo odnosite
so Atina, ednoglasno, go utvrdi prv-
Prava linija
iot pove}epartiski parlament: na
dr`avnoto ime Makedonija ja pridodade ustavnata referenca „Republika”
kako jasna distinkcija od istoimenata
severna gr~ka provincija, koja, za `al,
Atina, za prvpat vo svojata istorija ja
okupira vo balkanskite vojni 19121913 godina, vr{ej}i genocid vrz
makedonskiot narod koj kontinuirano
trae do denes.
Imeto na makedonskiot narod
e neraskinlivo povrzano so imeto
na dr`avata Makedonija. Imeto na
dr`avata Makedonija e osnova na imeto
na makedonskiot narod. Sekoja promena,
pridavka i dodavka, na dr`avnoto ime
Makedonija po avtomatizam zna~i trajna
promena na imeto na makedonskiot narod i na imeto na makedonskiot jazik, zatoa {to vo me|unarodnite odnosi nacionalnosta kako sinonim za dr`avjanstvo
proizleguva od imeto na nacijata kako
sinonim za dr`ava. Me|unarodno ime e
dr`avnoto ime Makedonija, a identitetot na nacijata e imeto na dr`avata!
Diskursot e vo zna~eweto na terminite, za zapadnite demokratii nacijata e sinonim na demosot {to podrazbira gra|anite so razli~no etni~ko
poteklo, za isto~nite demokratii
(porane{nite komunisti~ki) nacijata e sinonim za etnosot (etnitetot)
kako mnozinski vo dr`avata i nositel na dr`avnosta {to gi determiniraat dr`avnite atributi. Nacionalnite malcinstva vo porane{na SFRJ
bea definirani kako „narodnosti”,
vo Ustavot na samostojna i suverena
dr`ava Makedonija bea prenotirani
vo „nacionalnosti”. Znam deka Hoxinata zabele{ka }e bide, ako imeto
na dr`avata e identitetot na nacijata, kade e identitetot na Albancite
vo dr`avata Makedonija ako imeto
na makedonskiot narod e neraskinlivo povrzano so imeto na dr`avata
Makedonija? Problemot e {to Albancite sakaat da bidat evropjani
po evroto, no Albanci po balkanski.
Albancite vo Makedonija nikoga{
nema da ka`at deka se Makedonci po
dr`avjanstvo. Albancite i vo Kosovo
dr`ava, nikoga{ nema da stanat Kosovari po dr`avjanstvo, tuku sekoga{
Albanci vo i od Kosovo, za da ne ja
raskinat vrskata so mati~nata Albanija, koja ako ne postoi, nikoga{
pove}e i nikade nema da gi ima. Ne }e
se imenuvaat za Albanci. Zgora {to vo
dr`avata Albanija re~isi polovinata
ne se „etni~ki Albanci”. Nezavisniot
pratenik Todor Petrov pri noseweto na Zakonot za dr`avjanstvoto vo
priviot pove}epartiski Parlament vo
deklaracijata deka po dr`avjanstvo
vo Makedonija site se Makedonci
nezavisno od nivnoto etni~ko poteklo, so asistencija na SDSM, od PDP
be{e proglasen za fa{ist, kako {to
istovremeno unitarnosta na zemjata
(vo obidot za federalizacija) PDPovcite ja proglasija za fa{izam. Tokmu zaradi toa, ako Albancite vo Makedonija se Albanci zaradi dr`avata
Albanija, iako me|u sebe se samo [iptari, zo{to Makedoncite bi ja prifatile psihoanaliti~kata grda slika i
iskriveno ogledalo na Miru{e Hoxa
i nejzinite frojdisti, ako bez Makedonija Makedoncite ne bi bile toa {to
se - Makedonci?! Bez Makedonija dali
bi bile i {to bi bile Makedoncite
vo Albanija, Srbija, Grcija, Bugarija,
dali bi bile i {to bi bile Makedoncite vo svetot?
Odlukata za pristapuvawe na Makedonija vo EU i NATO ne e pravo na Albancite! Nea ja donesuva Sobranieto
so dvotretinsko mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj pratenici, a usvoena
e ako na referendum glasalo mnozinstvoto od vkupniot broj izbira~i. Zatoa, Makedoncite so gnev ja otfrlaat
zakanata kako verbalna objava na vojna na pratenikot na DUI Rafiz Aliti,
za „radikalizacija na Albancite i
federalizacija na zemjata, dokolku
Makedoncite ne prifatat promena na
dr`avnoto ime Makedonija”. Soglasni
sme deka Albancite vo EU i NATO mo`at
da vlezat koga sakaat, ama dr`avata
Makedonija vo ovie sojuzi na dr`avi }
e pristapi koga za toa }e odlu~at mnozinstvoto do vkupniot broj izbira~i!
Izjavite od tipot na pratenikot Rafiz
Aliti samo pottiknuvaat etni~ka, rasna i verska omraza, razdor i netrpelivost. Cinizam e obvinuvaweto deka
Albancite se za EU i NATO, a Makedoncite ne, koga dopolnitelnite uslovi
za po~etok na pregovorite za pristapuvawe vo EU vo 2006 godina bea tokmu
poradi izbornite neregularnosti
me|u Albancite!
Mo`e samo da gi predupredime
site koi si poigruvaat so mirot i gi
zloupotrebuvaat makedonskata tolerancija i koegzistencija, da ne pomisluvaat na repriza na 2001 godina. Ako
za nekolku odrednici od Makedonskata enciklopedija Albancite „krenaa
antimakedonsko vostanie” vo Makedonija, Albanija i Kosovo, deklariraj}
i deka Makedoncite bile i Albanci,
otkoga so decenii od Belgrad, Sofija
i Atina se iznaslu{avme istata tirada deka Makedoncite istovremeno
se i Srbi i Bugari i Grci, neka ne
o~ekuvaat avtogenocid na mnozinskiot narod vo negovata dr`ava Make-
donija! Makedoncite go otfrlaat ultimatumot od albanskoto malcinstvo
za promena na dr`avnoto ime i ne gi
zaboravaat obvinuvawata na liderot
na DPA deka izbornite incidenti vo
2006 godina bile dogovoreni so DUI
vo Atina. Vpro~em, prepora~livo e Albancite da se otka`at od servilnosta
sprema Atina za promena na dr`avnoto
ime Makedonija, ne zaboravaj}i {to
im se slu~uva so Albancite vo Grcija, ne zaboravaj}i go makedonskoto
gostoprimstvo na kosovarite poradi
NATO-bombardiraweto na Srbija, ne
zaboravaj}i go makedonskoto priznavawe na Kosovo i demarkacijata na
granicata me|u Makedonija i Kosovo!
Vo taa smisla, i izjavata na profesorkata Mirjana Maleska pretstavuva
govor na omrazata i zamena na tezi. Ne
gi dr`at Makedoncite kako zalo`nici
malcinskite zaednici za priem vo EU
i NATO, tuku EU i NATO se zalo`nici na
gr~kiot rasizam, gr~kiot genocid vrz
makedonskiot narod i antimakedonizmot na Atina, so zloupotrebata na pravoto na veto za priem na Makedonija
vo ovie sojuzi na dr`avi!
Nie samo mo`e da apelirame Soedinetite Amerikanski Dr`avi da ne go
pogazuvaat strate{koto partnerstvo
so Makedonija, da se otka`at od pritisocite za promena na dr`avnoto ime
Makedonija, da ostanat dosledni na
odlukata za priznavawe od 3 noemvri
2004 godina i da ne prifa}aat simulacija na destabilizacija na Makedonija kako repriza na 2001 godina!
Baraweto na Atina i pritisokot
na Brisel, Strazbur i Va{ington za
promena na dr`avnoto ime Makedonija
zna~i nova vojna na Balkanot, i Evropskata Unija, NATO i Grcija mora da
bidat svesni za posledicite od taa
avantura i po nacionalnata i po regionalnata bezbednost i stabilnost!
Makedonija }e bide del od Evropskata Unija i NATO, no samo kako
Makedonija, a Makedoncite samo kako
Makedonci, ednavki me|u ednakvite,
ramnopravni so ramnopravnite, ili
nema pristapuvawe vo ovie sojuzi
na dr`avi. Toa e realnosta gospo|o
Miru{e Hoxa, a ne Va{ite nadripisarstva za psihoanalizite na Lakan
i Albiseti. Vo sprotivno Makedoncite go otfrlaat pristapuvaweto na
Makedonija vo sojuzi so ovie dr`avi.
I bez formalnoto ~lenstvo vo EU i
NATO, Makedonija ima kapacitet za
dr`avnosta, ima efektivna vlast i
odr`liv demokratski razvoj!
A, Makedoncite i Albancite pak }e
`iveat zaedno i bez Miru{e Hoxa i
bez Todor Petrov.
11
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Bugarija
re~
BORBA ZA SVOITE
S
amo patem }e spomenam deka
Makedonija postoela 8 iljadi godini pred Hrista
(pr.n.e.). Makedonskiot narod se gordee so Aleksandar
Treti Makedonski i so negoviot tatko
Filip Vtori Makedonski. Makedoncite se bibliski narod od kade {to
trgnuva pravoslavieto. Vizantiskite
imperatori imaat makedonsko poteklo. Makedoncite vo osmanliskoto ropstvo imaat podignato mnogu vostanija.
Vrvot na ovie vostanija e Ilindenskoto. Makedoncite zboruvale i pi{uvale
na makedonski jazik u{te pred Hrista.
Tie ja dale kni`evnata pismenost i
kultura na slovenskite narodi, kako
i pravoslavieto i crkovnoto pesnopeewe. Makedoncite si imaat svoja istorija, kultura, pesni i tanci.
Makedoncite so ra|aweto se Makedonci, tie gi imaat svoi idoli od
minatoto i peat pesni za niv. Site
Makedonci zboruvaat na makedonski,
no vo razli~nite regioni zboruvaat
na svoj dijalekten makedonski jazik.
Obi~aite im se ednakvi oti nivnoto
poteklo e makedonsko. Site Makedonci poteknuvaat od eden koren i tie
se kako bra}a po rod. Nivnata sina krv
e ~isto makedonska. Vo me{avinata so
drugite plemiwa vode~ka e makedonskata krv. Zatoa vo `ilite na na{ite
sosedi te~e makedonska krv. Makedonija i Trakija sekoga{ `iveele vo dobri
sosedski odnosi i nikoga{ ne vodele
vojni pome|u sebe. Koga Makedonija
be{e vo sostavot na Turskata Imperija
Makedoncite imaa eden neprijatel –
turskite upravnici. Sosednite dr`avi
se razvivaa slobodno i jaknea. No tie
gi zasilija vo Makedonija svoite crkovni i politi~ki vlijanija nad makedonskiot narod. Bugarite, Grcite i
Srbite rabotea zaedno protiv makedonskiot narod. Bugarija sozdade VMRO
(Vrhovna makedonska revolucionerna
organizacija) sprotivno na VMRO
(Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija) na Goce, Dame i Jane.
Bugarija i predlo`ila na Srbija i na
Grcija da ja podelat Makedonija. Vaka
se rodi Balkanskiot sojuz – Balkanskata vojna od 1912 g. Toga{ se slu~i
najstra{noto za Makedonija – make-
12
donskiot narod popadna pod bugarsko,
gr~ko i srpsko ropstvo.
Ne mo`em da odre~em deka pod
pritisokot na okupatorskite vojski,
na `andarmerijata i na administacijata od makedonskiot etnos se rodija
vakanare~enite:
1. Bugaromani (privrzanici i
poddr`uva~i na bugarite za prisoedinuvawe na cela Makedonija kon Bugarija).
2. Srbomani ili pravi Srbi (privrzanici za prisoedinuvawe na Makedonija kon Srbija).
3. Grkomani, Makedonci {to se
pogr~uvaat i ja sakaat cela Makedonija
kon Grcija.
Ostanatiot del od makedonskata inteligencija se bore{e za slobodata na
makedonskiot narod. [to stanuva{e so
Makedoncite od Pirinska Makedonija?
Terorot i nasilstvoto na Van~e Mihajlov poddr`an od bugarskiot Carski
Dvor, so svoite ~eti go maltretira{e
i go ubiva{e vrvot na makedonskata
inteligencija, toj ubiva{e, grabe{e
i vo pe~ki gi gore{e Makedoncite.
Vo ovoj krvav teror nekoi Makedonci
(vrhovisti i bugaromani) go primija
bugarskiot identitet. No tie grupi
lu|e ostanaa da zboruvaat na svojot
makedonski jazik, vo svoite sela i gradovi. Tie prodol`ija da zboruvaat na
makedonski, makedonskite obi~ai ne
gi promenija, prodol`ija da veruvaat
vo Boga so razli~na veroispoved, im
ostanaa simbolite na mekedonskata
duhovna sila, i vo niv ostana da besnee
vrelata makedonska krv.
Prvata
brkanica
(Balkanskata vojna) i vtorata brkanica
(Me|usojuzni~kata vojna) sozdade nesigurnost vo makedonskiot narod od
Pirinska Makedonija.
Decata na Makedoncite ne smeeja
da u~at na svojot maj~in makedonski
jazik, tuku na bugarski i ne smeeja da
ja u~at svojata makedonska istorija,
tuku bugarskata. Folklorot si ostana
makedonski, a porobuva~ot go prika`a
deka toa e bugarski folklor. Makedonskite pesni i tanci stanaa bugarski.
Arheolo{kiot naod na Makedoncite
be{e prika`an za bugarski. Na{iot
Re~
PRAVA
etnos ima svoe sopstveno ime toa e
MAKEDONSKI ETNOS. Me|u makedonskoto naselenie postoi veruvawe deka nie
sme naslednici na Filip II i Aleksandar Makedonski III i na Krali
Marko. Imame mnogu pesni za Aleksandar Makedonski i za Krali Marko koi se
peat i do den-dene{en. Na{ata rodina i
pratatkovina e na{ata tatkovina Makedonija, no ne i majka (ma}ea Bugarija).
Omrazata na Makedoncite od Pirinska Makedonija e poradi bugarskiot,
srpskiot i gr~kiot nacionalizam koj
izvr{il genocid vrz nas. Zatoa Makedoncite go slavat 12 septemvri kako den
na genocidot vrz makedonskiot narod.
I zatoa makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Pirinska Makedonija se
bori za svoite prava. Na{ata verba za
slobodata na Makedoncite od Pirinska Makedonija se zasnova vrz na{eto
poteklo, vrz na{ite obi~ai. Gi barame
svoite prava poradi asimilacijata na
makedonskiot narod i poradi odnosot
od strana na bugarskite nacionalisti, tepaweto, logorite, raseluvaweto
na Makedoncite vo razni krai{ta na
Bugarija, vo zatvori i poradi mnogo
drugi nasilni~ki dejstvija od strana
na Bugarija. Zaedni~koto dejstvuvawe
na Makedoncite da formiraat makedonski organizacii i partija e vo
makedonskata krv koja saka da go otfrli nasilstvoto koe se vr{i nad nego.
Fizi~ki i psihi~ki nie Makedoncite
si ja imame svojata prilika. Bugarija
ne go priznava makedonskoto nacionalno malcinstvo. Taa postojano go
naru{ava ~lenot 27 od Me|unarodniot
pakt za gra|anskite i piliti~kite
prava na ~ovekot. Чlenot 27 osiguruva
za{tita na etni~kite, religioznite i
jazi~nite malcinstva. Site tri komponenti makedonskoto nacionalno
malcinstvo gi ima. Nikola Jonkov Vapcarov sozdade Makedonski literaturen
kru`ok vo Sofija. Nikola Vapcarov
be{e strelan so svoite drugari poradi
toa {to tie bea Makedonci. Podocna
vo Socijalisti~ka Republika Bugarija
Nikola Vapcarov be{e objaven za bugarski poet. Bugarija ne go priznava
makedonskoto nacionalno malcinstvo
oti Makedoncite vo Pirinska Makedonija treba da go izu~uvaat makedonskiot jazik i makedonskata istorija. No
toa ne odgovara na bugarskite nacionalisti koi smetaat deka Makedonija
e bugarska. Na{eto makedonsko nacinalno malcinstvo vo Pirinska Makedonija e mnozinstvo, a vo vnatre{nosta
na Bugarija e malcinstvo. Makedoncite
se razlikuvaat od Bugarite. Makedoncite vo R Bugarija se borat da ja
za~uvaat svojata kultura, tradicija,
religija i jazik. Pirinska Makedonija
nasilni~ki so vojna e prisoedineta
kon Bugarija. Nie sme porobeni (kolonizirani), vrz nas e izvr{en genocid i
nasilni~ka asimilacija vo @ivkoviot
period, koj i denes prodol`uva. Zatoa
OMO „Ilinden” pobara napu{tawe na
bugarskite okupatorski vojski, policijata... (Ro`enskata deklaracija). Makedoncite imat svoja kultura, religija i
jazik, no bugirite ne ja priznavaat.
Su{testvuvaweto na makedonskiot
i poma{kiot etnos ne zavisi od ideite
na bugarskite nau~nici kako i od buarskite istori~ari falsifikatori, naj-
malku od politi~kiot dr`aven vrv na
Republika Bugarija, bilo od premierot,
pretsedatelot, ili Narodnoto sobranie
ili od Ustavot na Republika Bugarija.
Ima li objektivni kriteriumi za postoeweto na makedonskoto nacionalno
malcinstvo.
Na Makedoncite im e zabraneto da
se narekuvaat Makedonci. Makedonskiot vojvoda i revolucioner Jane
Sandanski be{e ubien od bugarskiot
Carski Dvor (od vrhovistite), bidej}
i se bore{e za nezavisna avtonomna
Makedonija. Denes Jane Sandanski e
proglasen za golem Bugarin i bugarski
revolucioner. Makedoncite se sobraa
vo april 1990 g. – Ro`en, prisustvuvaa
17000 lu|e na 2.8.1990 g. vo s. O{tava,
kade {to Kongresot na Makedoncite
be{e rasturen od elitnata garda na @
elju @elev. Prisustvuvaa i 150 delegati Makedonci koi bea opkru`eni
od gardata, policijata, DS (Dr`avnata
bezbednost) vojskata so avtomati, od
ku~iwa. Tuka bea i voda~ite na makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija. Vo 1991 g. na Ro`enskiot manastir Makedoncite go progonija d-r
Petar Beron i negovata pridru`ba
na drugata poljana. Vo 1992 g. mesec
april na Ro`en glavniot obvinitel
Ivan Tatar~ev (vrhovist od VMRO –
SMD) izdade zapoved na policijata so
40 xipovi da napadnat 10 000 Makedonci. Policijata go tepa{e narodot
so elektri~ki pendreci i gi udiraa i
{utiraa starite lu|e, decata i bremenite `eni... I ako toa ne e makedonsko
nacionalno malcinstvo, toga{ toa e
mnozinstvo.
Vo 1994 g. na Samuilovata tvrdina
Makedoncite bea pre~ekani so armija
od tenkoi od bugarskata policija i bugarskata bezbednost. Toa govori deka
ne sme makedonsko nacionalno malcinstvo, tuku makedonsko mnozinstvo,
makedonska nacija na makedonskiot
narod.
Ramkovnata konvencija za za{tita
na malcinstvata, ratifikuvana od
Komitetot na ministrite i od Sovetot
na Evropa vo 1995 g. deka Bugarija postojano go naru{uva ~l. 5 na Ramkovnata
konvencija i go zadu{uva razvojot na
13
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Ring
makedonskoto nacionalno malcinstvo, deka ne mu dozvoluva da ja razviva svojata samobitnost i kultura,
jazik, tradicija i kulturno nasledstvo. Postoeweto na makedonskoto i
poma{koto nacionalno malcinstvo
ne zavisi od re{enieto na koj i da e
dr`aven organ, tuku od objektivnite
kriteriumi. No vo Republika Bugarija objaktivnite kriteriumi se
tabu-tema. Po ~l. 3 na Ramkovnata
konvencija Makedoncite se izjasnija deka tie se Makedonci i ni{to
drugo, deka tie ne se nitu Srbi, nitu
Bugari, nitu Grci. Makedonskata
identi~nost vo Bugarija postoi u{te
pred da se obrazuvala dr`avata Bugarija. Etni~kite Makedonci im
imaat dadeno na Bugarite: jazik,
pismena kultura, pesni i tradicija.
Nie Makedoncite na drugite narodi
na Balkanskiot (Makedonskiot) Poluostrov im imame dadeno kultura
i tie go govorat na{iot jazik i gi
peat makedonskite pesni, gi igraat
makedonskite ora, tie se naviknale
na makedonskite obi~ai i gi nosat
makedonskite nosii. Taka Bugarite
koi se mnozinstvo, go prezele seto
toa od Makedoncite bidej}i tie
nemaat svoi samobitni pesni, ora
i jazik. Denes, tie celosno gi imaat prifateno i velat deka se {to e
makedonsko e bugarsko. Makedonskiot jazik e mnogu bogat i raznoviden
so svoite dijalekti. Mnogu Makedonci (bugaromani) velat deka sa
Bugari, no ako Pirinska Makedonija
ne be{e okupirana i vaka tretirana,
sega nema{e da ima vakva kategorija
lu|e (bugaromani), tuku }e bea Makedonci. Makedonskiot narod e mnogo
pameten. Nekoi Makedonci zboruvaat
makedonski, drugi bugarski, srpski, gr~ki, nekoi zboruvaat angliski,
germanski, francuski itn. Avstrijcite zboruvaat germanski, no ne sa
Germanci. Ako ne be{e bugarskata
okupacija na Pirinska Makedonija,
„pirinskite Makedonci” }e ja imaa
istata kni`evna samostojna norama
na jazikot kako vo Republika Makedonija, bidej}i nie sme eden makedonski narod, no so sila podeleni.
Ako ne ni gi stavea „`i~anite mre`i”
na Belasica i Stanke Lisi~kovo nie
Makedoncite od Pirinska Makedonija }e imavme svoja samobitna
makedonska kultura, koja nema{e da
e pome{ana so bugarskata. Moite
dedovci i babi ne bili vo niedna
piliti~ka partija, no tie bile Makedonci, zatoa i jas sum Makedonec i ne
pripa|am kon bugarskata nacija koje
e politi~ki akt na Ruskata Imperija,
koja saka{e da bide na Balkanskiot
14
Poluostrov pla{ej}i se od obnovuvaweto na Makedonija.
Mo`no li e eden etni~ki Makedonec od Pirinska Makedonija
da bide sogra|anin na bugarskiot
gra|anin (posebno na bugaroman).
Edniot e potisnat, obespraven,
drugiot e gospodar. Vo @ivkoviot
period drugarite od DS (bugarskata
bezbednost) kako i bugaromanite so
golemo so~uvstvo mi velea deka jas
sum Makedonec, no sum Bugarin. Koga
}e videa deka sum tvrdoglav Makedonec (ova e edna karakterna identifikacija na Makedoncite), potoa
}e mi re~ea „jas ti se voshituvam na
tvojata tvrdost oti go brani{ svojot
makedonski identitet”. Vo bezbednosnite sredini jas sum poznat kako
baj Kiro Makedonecot. A drugi pak
mi velat „Kirile toa makedonskoto
~uvaj go vo srceto i ne go ka`uvaj
pred drugi lu|e”. Jas sfativ deka
mora do postoi{ kako individua,
no ne mo`e{ da ne gi bara{ svoite
kolektivni prava i svoeto makedonsko nacionalno malcinstvo vo R
Bugarija. Onie lu|e koi velat deka
nema makedonsko nacionalno malcinstvo vo Pirinka Makedonija i
Republika Bugarija, jas bi rekol
deka dliboko vo niv e vlezen otrovot na antimakedonizmot, vrhovizmot (neovrhovizmot). Tia vsu{nost
smetaat deka po stogodi{noto
nasilstvo vrz Makedoncite ve}e
nema ostanato makedonsko malcinstvo. Genocidot i asimilacijata nad
makedonskoto nacionalno malcinstvo ne e sopreno i do den-deneska
vo Republika Bugarija.
Makedoncite od OMO „Ilinden”
i OMO „Ilinden Pirin” ja dadoa
nekolku pati na sud Bugarija vo
Strastburg i sega postojat u{te pet
dela na makedonskoto nacionalno
malcinstvo vo Strastburg. Site se
po ~l. 11 od Evropskata konvencija.
Ima u{te eden ~len 13 po koj Bugarija e osudena. Koj im go dava pravoto
na bugarskite nacionalisti, bugaromani, vrhovisti (neovrhovisti)
da davaat svoe mislewe dali ima
makedonsko malcinstvo vo Bugarija
i koj im dava pravo da vnesuvaat omraza kon Makedoncite pred svetskata javnost, po RTV, vo u~ili{tata i
univerzitetite. ESPЧ (Evropskiot
sud po pravata na ~ovekot vo Strastburg) nema da opredeluva kade ima i
kade nema etni~ko nacionalno malcenstvo. Republika Bugarija kako
~len na Evropskiot sojuz treba sama
da oceni dali ima ili nema makedonsko malcinstvo vo R Bugarija.
Makedonija
Makedonskoto nacionalno malcinstvo
vo R Bugarija i negovata inteligencija
sozdavaat, tvorat, pi{uvaat knigi. Eve
nekoi od niv:
1. Doktor Kostadin Georgiev
„Nяkoi aspekti na velikobъlgarskiя
{ovinizъm”, filetizam ili prokletstvo.
2. Krste Petkov Misirkov „Za makedonckite raboti”
3. Krum Solunov Monev (1927-2001 g.)
roden vo s. O{tava, okolija Sveti Vra~ko,
A. „Makedoniя moяta opora” – tri toma
vo ~etiri dela; B. „Zmeяt”; V. „Zloveщata
1948 g. za Pirinska Makedoniя” (Album
na spomenite).
4. Gorgi Pop-Atanasov od s. Ploski
„Bibilijata za Makedonija i Makedoncite”;
„Koga sboruvame za minatoto na Makedonija nie mislim za nejzinata idnina”
5. Vasil Drvo{anov „Identitetot na
goranite, izrazen preko govorot”
6. Milan G. Jov~evski – Mi{ko „Svedoci na mileniumite”
7. Frosina Ta{evska – Remenski
„Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo
sosednite zemji. Sovremenni sostojbi”
8. Ivan G. Singartiйski „Makedoniada”; „S roga i kopita”
9. Kiril Ivanov „Genocidot vrz Makedoncite” i drugi statii.
10. Sarisa Paraos 1. „Makedoniя
nad vekovete” – prva i vtora kniga; 2.
„Psevdoslavяnskata {kola na Simeon v
Preslav”; 3. „Spomeni za detstvoto”
11. Kiril Apostolov „Dnevnikъt na
Aleksandъr”
12. Angel Dinev „Ilindenska epopeя”
13. Petъr Bakov „Tevter~eto na Bakov”
14. Irena i Mariя Vodenska „Raseleni zapisi”.
15. Bo`idar Kirijanov 1. „Veli~ieto
na makedonskiot narod”; 2. „Od zemjata do
neboto”
16. Georgi Hristov „Popъten izgrev” –
stihovi.
17. Slave Makedonski „Ti~ane sled
vяtъra”; „Щuro pleme” i vesnikot „Pirinska Makedoniя”.
18. Teodosi Popov „Glasъt na istinata
za Makedoniя”
19. Kiril Nikolov Had`iev
„Mъrtvite ne vъzkrъsvat” – spomeni.
20. Boris Hristov Petkov
„Istori~eskata istina za Makedoniя”
21. Toma Filipov „Bodili” i dr.
22. Kiril Ivanov „The Macedonian
minority in Bulgaria on the difficult
way for self – determination”
23. Profesor doktor G. Radulov
„Istoriя na Makedoniя – apologiя na
makedonizma” i „Koй fal{ificira
istoriяta”
Se izdavaat vesnicite: „Skornuvanьe”;
v. „Narodna volja”; „Pirinski plamen” –
dodatok na v. „Narodna volja”; „Pirinska
kambana”; „Makedonski glas” – bilten.
Pe~at
MAKEDONIJA - GARANCIJA
ZA MIROT NA BALKANOT
Spored Germanija
Germanija, se dodeka postoi borbata me|u balkanskite
dr`avi za toa koj da ja poseduva Makedonija, postignuvaweto
na vistinski mir na Balkanot e nevozmo`na rabota
S
to godini po zavr{uvaweto na
Prvata svetska vojna Germanija
mu pristapuva na makedonskoto
pra{awe so osobeno vnimanie, so
ogled na negovata vlijatelna uloga
vo odnosite me|u sosednite dr`avi
na Balkanot. Isto taka, so golemo
vnimanie se sledi i Makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe, odnosno
VMRO, koe e edno od najsilnite na
Balkanot.
Posebniot interes na toga{na
Germanija za dejstvuvaweto na VMRO
e poradi toa {to se bori za revizija
na re{enijata doneseni na Pariskata mirovna konferencija, so koja e
izvr{ena povtorna podelba na makedonskiot narod. Spored Germanija,
aktivnostite na VMRO ne predizvikuvaat politi~ki konsekvencii samo
me|u dr`avite vo regionot, tuku i
po{iroko, vo Evropa.
Dokumentacijata od arhivot
na Ministerstvoto za nadvore{ni
raboti vo Berlin svedo~i deka toga{
Germanija smetala deka nere{enoto
makedonsko pra{awe e premnogu komplicirano i deka vo nego se vpletkani, ne samo interesite na balkanskite dr`avi, tuku i na golemite
sili. Spored germanskite politi~ki
avtoriteti, volja za nao|awe re{enie
za makedonskiot problem ne postoela
kaj nitu edna od evropskite sili.
Vo periodot koga nadvore{nata
politika na Germanija ja kreira
Gustav [trezeman, eden od najistaknatite politi~ari vo periodot
na opstojuvaweto na Vajmarskata Republika, germanskata diplomatija
smeta deka makedonskoto pra{awe
e daleku od re{enie, odnosno deka
u{te dolgo vreme toa }e ostane opasna to~ka vo evropskata politika.
Pri~inite na vakvite pretpostavki se izlo`eni vo nekolku
analizi napraveni vo MNR na Germanija vo dvaesettite godini od
minatiot vek. Imeno, Germanija
ocenuva deka pri~inata za VMRO da
se izdigne vo edno od najgolemite
revizionisti~ki dvi`ewa ne samo
na Balkanot, tuku i vo Evropa, e tokmu poradi toa {to i po zavr{uvaweto
na Prvata svetska vojna ni{to ne se
slu~uva zna~ajno za Makedonija i za
makedonskiot narod, koj i ponatamu
ostanuva podelen. Ponatamu, se veli
deka makedonskiot narod ne samo
{to e podelen i ostaven pod tu|a
vlast, tuku e prinuden i na iseluvawe od sopstvenite rodni kraevi i
domovi, t.e vrz nego se vr{i etni~ko
~istewe. Makedonskiot narod {to
ostana pod vladenie na Kralstvoto
Jugoslavija, odnosno Srbija, se najde
vo u{te polo{a sostojba od vremeto
na turskata vlast. Poradi upotrebata
na svojot maj~in makedonski jazik,
srpskata vlast go smeta naselenieto
za neprijatel i vrz nego vr{i asimilacija. Kako posledica na lo{oto
srpsko upravuvawe, mnogubrojno
makedonsko naselenie se iseluva vo
pograni~nite delovi na teritorijata
{to e vo sostav na Bugarija.
Sostojbata na Makedoncite ne e
podobra nitu vo Grcija. Mesto primena na me|unarodnite dogovori za malcinski prava i slobodi, dogovorena e
preselba na naselenieto me|u Grcija
i Bugarija. Ovoj dogovor Germanija go
smeta za necivilizaciski ~in. Imeno,
taa se pla{i deka vakvata praktika vo
idnina mo`e da bide primeneta i vrz
Germancite {to `iveat vo nejzinite
sosedni dr`avi.
Od druga strana, poimot Makedonija vo etnografska i vo teritorijalna smisla, Bugarija go izdignuva
vo najgolem nadvore{no-politi~ki
ideal po zavr{uvaweto na Prvata
svetska vojna. Tokmu vakviot odnos
na Bugarija kon Makedonija, spored
toga{nite germanski politi~ki
analiti~ari, e pri~ina {to vo
nejzinite granici o`ivea najgolemiot otpor protiv vospostaveniot
evropski poredok, poznat kako Versajski sistem, odnosno makedonskata
organizacija VMRO da se transformira vo klasi~na voena organizacijata. Taa vo pirinskiot del od
Makedonija funkcionira bukvalno
kako dr`ava vo dr`ava, raspolaga so
sopstvena voena sila, sobira danoci
od naselenieto, se gri`i za redot na
teritorijata pod nejzina kontrola,
kade {to Vladata vo Sofija nema
kontrola. Za preduslovite za karakterot i formite na dejstvuvaweto na
VMRO, za Germanija nema somnevawe.
Tie proizleguvaat od nerealiziranite streme`i za sozdavawe posebna
makedonska dr`ava na Balkanot i
u{te edna{ izvr{enata podelba na
makedonskiot narod i na Makedonija
so odlukite na Pariskata mirovnata
konferencija.
Spored Germanija, se dodeka postoi borbata me|u balkanskite dr`avi
za toa koj da ja poseduva Makedonija,
postignuvaweto na vistinski mir na
Balkanot e nevozmo`na rabota.
Spored toga{nite politi~ki
stavovi na Germanija, nitu edna
dr`ava i narod, vklu~itelno i Bugarija, ne mo`e da polaga pravo
na Makedonija. Zatoa ne e mo`no
re{enie da bide nejzinata podelba.
„Za da se vospostavi mir na
Balkanot, Makedonija treba da go
pronajde mirot, a toa e mo`no ako
se zdobie so avtonomija. Zatoa, i vo
slu~aj da se sklu~i nekakov miroven
dogovor vo idnina me|u dr`avite
na Balkanot, so koj povtorno }e
bide podelena Makedonija, toj bi
dovel do dopolnitelna napregnatost vo nivnite odnosi. Istorijata
poka`ala deka koga se pravat vakvi
dogovori na Balkanot, toga{ namesto
mir, tie doveduvaat do vojna.” Ova
e zaklu~okot na Germanija vo odnos
na makedonskoto pra{awe koe bilo
aktuelno vo evropskata politika vo
dvaesettite godini od minatiot vek.
M-r Mitko Jovanov
politikolog
15
Portret
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
[email protected] OTVORI
KANCELARIJA I VO VODEN
Noemvri e mesecot vo koj
pred 65 godini bea oslobodeni
od fa{isti~koto ropstvo site
pogolemi na{i gradovi, a so toa
i celata teritorija na Republika
Makedonija. Se}avawata na tie dni
i deneska predizvikuvaat vozbuda
- toga{ blika{e odata na radosta.
Deneska, za `al, na proslavite
na taa godi{nina kako da preovladuva negativna energija. Visok funkcioner na vladeja~kata
partija vo kolumni potvrduva
postoewe defetizam, neizvesnost,
strav. Me|utoa, pri~inata toj ja
gleda samo vo dnevnopoliti~ki
celi na nekoi sili. Ni zbor za
siroma{tijata,
antikvizacijata,
partizacijata, samo uspesi na vlasta.
Da go spomeneme antikomunizmot koj stanuva s$ poagresiven, se
saka Makedonija da se dr`i vo minatiot vek dodeka Evropa i svetot
go nadminale toa i ve}e grabat vo
novi predizvici. Makedonija e
zarobena vo istorijata, od edna
strana se {iri strav od „duhot na
crveniot oktomvri”, „rikaweto na
crveniot zmej”, „yvezdata petokraka
e komunisti~ki simbol”, za vo nedelnik da se tvrdi deka Makedonija
kolku {to bila „nacionalna dr`ava
isto tolku bila komunisti~ka zandana na gra|anskata inteligencija”,
pa duri Makedonija da se izedna~uva
so Kampu~ija na Pol Pot vo koja od
komunistite nastradale dva miliona lu|e. Analiti~ar od „visok
ma{tab” vo dneven vesnik bara da
se izgori seta „komunisti~ka literatura”, a posebno „Kapital” od
Karl Marks, zatoa {to „Makedonija
s$ u{te e `rtva na veruvawe deka
politi~ko-perverzniot komunizam
bil dobar sistem”. Dali so seto ova
i mnogu drugo ne se potvrduva pogovorkata deka na mrtviot lav i zajko
ja topori onaa rabota?
[egata nastrana, o~igledno e
deka vlasta pravi teren za otvorawe
16
na nejzinite muzei za `rtvite od komunizmot, mislej}i deka gra|anite
se glupi i }e zaboravat deka glasale
za vetuvawa oti so „sto ~ekori” }
e se re{at problemite na ekonomskiot razvoj. Zatoa na makedonskite
komunisti im e zalepeno pogrdnoto „komuwari”, kako i lagata deka
tie ja sozdale dr`avata. Notorno e
deka komunistite nikoga{ i nikade
ne rekle takvo ne{to, ami samo deka
tie, zalo`uvaj}i gi svoite `ivoti,
bile edinstvenite organizatori i
predvodnici na makedonskiot narod koga toj ja izvojuva edinstvenata
pobeda vo negovata mileniumska
opstojba po porazot na Samuila i
ja sozdade svojata dr`ava na Republika Makedonija. Toj istoriski
fakt i deneska im e koska vo grloto
na onie {to s$ u{te `alat zo{to
ne go ostvarile toa nivnite vojvodi. Za seto ova, gospodo od vlasta,
pro~itani ste: prvo - i izvestitelnata uprava SOE na Anglija u{te
vo vojnata ocenila deka „makedonskoto partizansko dvi`ewe vo svojata osnova, pred s$, e nacionalno,
a duri kako vtoro e komunisti~ko
dvi`ewe...” i deka „...nadvor od
partizanskoto dvi`ewe ne postoi
druga aktivnost vo Makedonija” i
vtoro - Republika Makedonija i po
20 godini od napu{taweto na ’komunizmot’ u{te ne go dostignala
nivoto na BDP {to be{e ostvaruvano toga{. Velite deka pri~ina e
lo{iot model na privatizacija {to
go primenile „komuwarite”, deka
vi pre~ela lo{ata teritorijalna
podelba po op{tini, ami - zo{to
ne gi izmenite koga vo ovie tri godini imate apsolutna vlast?! Makedonskiot narod nema zo{to da se
srami od „komunisti~kiot” period
na svojata istorija, onaka kako {to
i Evropa ne se srami od periodot
na inkvizacijata. Vpro~em, i vo
Makedonija „komunizmot” zamina
vo istorijata i ve}e se ostvareni
po~etni merki za prostuvawe i
pomiruvawe: „progonuvanite” se
izedna~eni so partizanite, Sobranieto donese Deklaracija za
izvinuvawe, donesen e Zakon za
lustracija, ~ie sproveduvawe go
ko~at tie {to si ja imaat muvata na
kapata.
Samo od rakovodstvoto na
vladeja~kata partija ne sakaat da
~ujat za rehabilitacija na ogromniot broj na onie {to bea izbrkani od rabotnite mesta vo javnata
administracija so prvata odluka
na Vladata od 2006 godina. So toj
silexiski nastap se otkri prevezot
na skrienoto lice na levite vojvodi na desnicata. Odamna e re~eno
- koga ste na pogre{en pat, seedno e
dali odite ili stoite!
Portret
DIMO MILKOV VNUK NA
ALEKSANDAR MAKEDONSKI
I kaj nas pomasovno
zapo~navme da se
potsetuvame za ulogata i mo}
ta na Aleksandar Makedonski - a za najgolemiot svetski
vojskovoditel i za na{ata
vrska so nego, odamna postojano govore{e Dimo Milkov,
koj znae mnogu za starinite
i né u~i {to imalo porano i
{to ni se slu~uvalo
Vo edna ubava narodna pesna se
pee deka site n znaat, no samite
nie ne se znaeme. Toa e trogatelen
stav, koj site n vozbuduva, no Makedoncite sepak znaat koi se i {to
se, imaat samosvest. Nie se trudime
da go razvieme i svoeto dolgo se}
avawe, so prikazni i pogovorki,
so mitski prikazni za carevite
i za narodot, so moralni pouki
ramni na etikata na drugite narodi (takov e “Tikve{ki zbornik”,
d-r Kiril Temkov
T
pronajden vo Mrzen-Oraovec, selo
pome|u Kavadarci i Prilep, vo koja
podu~uvawata od Sredniot vek imaat
sila nebare se dene{ni). Se razbira, narodnite predanija najpove}
e sodr`at spomeni za Aleksandar Makedonski, vol{ebniot mlad
makedonski vladetel, koj go osvoi
celiot svet i dade primer kako se
razvivaat tolerancijata i duhot na
povrzuvawe na site kulturi.
Nie go slavime carot Aleksandar Makedonski i se povikuvame
na negoviot lik, sila i uveruvawa.
Edna interesna li~nost od Kavadarci - Dimo Milkov, nasekade odamna
istaknuva deka na{eto nasledstvo e bele`ito kako i na drugite
nacii i deka treba da se gordeeme
so nego. Toa be{e i vo vremiwata
koga ne be{e mnogu popularno da se
istaknuvaat Aleksandar ili drugite makedonski tvorci i va`ni
li~nosti od dale~noto minato
(a isto taka nekoi i od ponovite
vremiwa). Dimo be{e me|u prvite
kaj nas koj tvrde{e deka vrskata
so Aleksandar e neraskinliva i
deka ne treba da se stegame da ja
iska`uvame. Pred decenii napravi
vizit karti so likot na Aleksandar,
{to toga{ site gi primaa kako kuriozitet. Dimo duri javno tvrde{e
deka e vnuk na Aleksandar, kako {to
toa e sekoj Makedonec, bidej}i vrskata so starinata ne e prekinata,
taa i sega e pridru`nik na na{ata
opstojba.
Dimo Milkov silno pameti
i toa e negovata karakteristika,
pokraj toa {to e sposoben pekar i ja
17
Portret
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
poddr`uva makedonskata kultura.
Be{e direktor na kavadare~kata
gradska pekara, koja ja vode{e
uspe{no (bez zagubi, {to be{e
male~ko ~udo vo minatiot re`im)
i napravi golem mlin. Ima{e i
sudiri so lokalnite politi~ari,
sakaa da go kaznat partiski i da
prezemaat drugi merki, no nego go
brane{e ispravnosta vo raboteweto i hrabrosta za pravdina. So biznismenite ima{e bliski delovni
vrski, drugari mu bea mnozina od
Skopje, Prilep, Bitola i site makedonski gradovi.
Dimo
be{e
me|u prvite koi davaa
impulsi za novata sudbina na Makedonija.
Be{e blizok so site
koi go sozdadoa MAAK,
a drugaruva{e so
po~inatiot KostadinDinka Dinev (vnuk od
brat na pro~ueniot
makedonski borec Angel Dinev), stradalnik za Makedonija,
vo ~ija firma se
gotve{e nacionalnata
partija VMRO-DPMNE
i vo ~ie formirawe
u~estvuva{e i Dimo.
Sega e veteran na sovremenoto dvi`ewe za nacionalnata samobitnost, koe gi povrzuva
anti~kite, srednovekovnite, prerodbenskite
i modernite makedonski borci za sloboda i
nezavisnost.
Qubovta
za
nacijata, so koja se
odlikuva i za koja se
zalo`uva so seta du{a, Dimo ja
poka`uva i so qubovta za kulturata. Toa ne e prazna qubov, tuku e
pridru`ena so postojana poddr{ka
{to toj ja dava za kulturata. Ovaa
qubov ja projavuva{e preku pomo{
i do~ekuvawe na tvorcite vo Kavadarci, kako i so prijatelstvo so
mnogu poznati makedonski umetnici
- so pisatelite Ante Popovski, Gane
Todorovski, Petre M. Andreevski, so
slikarite Petar Mazov, Gligor ^emerski, so filmaxiite Branko Gapo,
Mi{o Samoilovski, so bezbroj novinari, akteri, profesori, lekari,
18
pravnici... Toa e drugarstvo spored
vistinskiot afinitet i me|usebno
po~ituvawe, kako {to e red da se
vospostavuvaat i vodat drugarstvata vo gra|anskiot svet. Umetnicite go sakaat Dimo Milkov zatoa
{to e prijaten i so nego mo`e da se
drugaruva so godini, bez lo{ zbor i
grdi postapki, naprotiv - so ~ove~ko
dostoinstvo. Na umetnicite, isto
taka, im se dopa|a qubovta na Dimo
za umetnosta kako tvore{tvo, sli~no
na zanaet~iskoto, ~ij{to e toj pretstavnik.
Osobeno interesni za siot
na{ `ivot, kultura i svest se se}
avawata koi Dimo Milkov gi ima
za minatoto. Vo Makedonija bilo
popularno lu|eto da pametat {to se
slu~uvalo i da gi preraska`uvaat
slu~kite i zborovite na prethodnite generacii. Taka se sozdadeni
delata na Marko Cepenkov, taka
pi{uvaat mnogu makedonski avtori, taka denes vo Prilep tvori
Bla`e Aleksoski (za ~ii knigi
pi{uvavme vo spisanieto “Makedonija”). Taka i Dimo Milkov ni gi
prenesuva nastanite i sudbinite
Makedonija
od na{eto minato, za da se osmisli
i zacvrsti na{eto postoewe. So
toa stanuvame posvesni za sebe i
za svoite predci, so toa se osvetluvaat `ivotnite koreni i pojasno
mo`e da si gi objasnime na{ite
slu~uvawa i dene{nite problemi i
zada~i. Toa mo`e ubavo da go razbereme koga Dimo ni raska`uva
za mnogute heroi, koi go zagubija
`ivotot vo Prvata, ili vo Vtorata
vojna ili podocna, so politi~ka
prisila (kako Gaberot i drugite), a
nie denes ne sme ni svesni kolku
sme im dol`ni za slobodata. Dimo inicira{e
vo Kavadarci da se postavi plo~a na ulicata za
spomen na 1894 godina,
koga, spored memoarite
na Damjan Gruev, vo Kavadarci e osnovana prva
mesna organizacija na
TMORO-VMRO vo nekoj
grad posle Solun (tamu
se odr`uvaat komemoracii i se prezentiraat
na lokalnata televizija).
Dimo Milkov ima
mnogu rodnini - sojot Milkovci e eden
od najra{irenite vo
Tikve{. U~el zanaet kaj
golemite kavadare~ki
pekari i se usovr{uval
vo Zemun. Ja poznaval
celata kavadare~ka i
negotinska
~ar{ija,
kako i lu|eto od mnogute
sela vo Tikve{ijata
(koja e najgolem kraj vo
Republika Makedonija).
Gi slu{al vnimatelno ~ar{ijarite {to
raska`uvale za minatite vremiwa
i lu|e. Toj denes ni gi prenesuva
tie zna~ajni spomeni. Zatoa denes
e edna od najinteresnite li~nosti
na na{eto `iveewe, koja ja povrzuva na{ata dene{nina so minatoto, a
ottuka i so idninata. Prika`uvawe
na Dimo za na{ata organska vrska
so anti~kite Makedonci i za negovata li~na povrzanost so carot
Aleksandar Makedonski kako negov
vnuk denes ja razbirame vo celost.
I nie site sme toa. Samo toa Dimo
ve}e odamna i bez sram go ka`uva.
Portret
Dimo Milkov vo dr{tvo na legendata na Kavadrci Qup~o [kartov vo poseta
na spomen sobata na narodnite heroi na tikve{ijata
Nekoj si doma}in kavadar~anec imal dve snai, koi mnogu se karale. Osobeno vodele kavga okolu ravanijata, {irok, golem sad za varewe i perewe. Edna{ tolku se zaka~ile, {to site okolu bea ispla{eni, a i
sinovite se zame{ale vo odbrana na svoite zdiveni `eni.
Svekorot bil umen, kako carot Solomon, zel sekira i ja raskinal ravanijata na dve. Na sekoja snaa í
dal par~e: Eve, sega si go imate Va{iot del!
Pred pove}e od stotina godini, vo centarot na Kavadarci, pokraj u~ili{teto (vo koe porano u~itel
bil pro~ueniot prerodbenik Jordan Haxikonstantinov - Xinot) `iveel edinstveniot doktor. Imal
mlada ubava `ena, na koja ba{ibozukot í frlil merak. Na~ekale koga doktorot zaminal da pomaga vo
selata, vlegle, go ubile mom~eto koe im pomagalo doma, a doktorot go ostavil da ja ~uva ku}ata, ja iznasilile `enata i ja ubile.
Koga si do{ol doma, doktorot ja zapalil ku}ata i se iselil neznajno kade. (Ova e potsetuvawe za
onie koi mislat deka vo minatoto bilo sé ubavo i imalo pravdina.)
Vo srpsko vreme, imalo nekoj xandar, mnogu golem i nasilnik. Pravel belja na lu|eto i gi teral da
razvivaat srpski pesni i sli~no, za {to kavadar~anite ne bile mnogu raspolo`eni.
Na eden silen pekar mu platile da go natepa xandarot. Go na~ekal ve~erta, mu frlil vre}a vrz glavata, udri-tepaj, go sardisal. Utredenta usrameniot i ispla{en xandar si zaminal od Kavadarci.
Prababa mu na Dimo bila od Moskopole, kade {to gradot i lu|eto bile napadnati i izbrkani. Malata Ana zaminala kaj komitite. Bidej}i tamu ne mo`elo da ima `enski, nikoj ne znael za nea, taa se
oblekuvala kako ma{ko i, so opro{tenie, mokrela so trska.
Koga stanala moma, ja kriele vo crkvata vo Bitola. Minal \ele, dedo mu na Dimo, nosej}i vino na
proda`ba, kako {to pee pesnata vinari Belogra|ani (a toa e staro Kavadarci). Bil visok, stroen, mu
rekle deka tuka ima visoka i krupna moma. Vo 1821 godina ja oma`ile za nego, a komitite dale ruba i
sandak, koj i sega mo`e da se vidi kaj Dimo doma. Toj istaknuva deka toa e eden va`en raskaz za starinite
zaradi koj toj go zasakal minatoto, za da go ka`uva denes.
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dijaspora
MAJKL ILI^ - MAKEDONSKI ISELENIK OD SAD
MAKEDONSKIOT TIGAR
P
ostoi edna neverojatna
prikazna koja se povrzuva so
imeto na Majk Ili~, sopstvenikot na Detroit Red Wings.
Pristignuvaj}i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi kako obi~en
mlado mom~e, preku naporna rabota i
ume{ni odluki, Ili~ stanal eden od
najuspe{nite pretpriema~i vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Vsu{nost,
vo 2006 godina, Majk Ili~ bil rangiran
na 242-to mesto na listata na 400 najbogati Amerikanci i oficijalno stanal del od klubot na milijarderi.
Prikaznata zapo~nuva na 20-ti
juli 1929 godina vo gradot Bitola, vo
pelagoniskiot region na jugozapadot
na Makedonija, (Вардарска Бановина
на Кралството на Југославија). Vo toa
vreme, zemjata bila vo period na razni
previrawa, pa semejstvoto se iselilo
vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi
koga Majk bil mnogu mal. Se naselile
vo Detroit kade tatkoto na Majk, Sotir
rabotel kako alatni~ar vo Chrysler,
dodeka negoviot sin po~nal da se zanimava so sport. I iako Majk bil aktiven
vo pove}e sportovi dodeka se {koluval
vo gimnazijata Cooley, tokmu tamu otkril dek e osobeno nadaren za bejzbol.
Me|ubazen igra~ so cvrsta raka,
Ili~ bel skautiran od strana na Detroit Tigers, tim od Detroit i mu bila
ponudena premija od 5000 dolari za
da potpi{e dogovor. Majk insistiral
na dvoen iznos i gi predupredil deka
dokolku ne mu platat 10000 dolari, }e
se pridru`i na Amerikanskata Voena
20
Mornarica. Tigrite se kolebale, pa vo
1948 Majk se prijavil da му slu`i na
Вујко Сем.
So eskaliraweto na vojnata vo Koreja, na Ili~ mu bila soop{teno deka
}e bide ispraten na borbenata linija.
No na voeniot brod koj go prenesuval
preku Pacifikot, koga zastanale na
Havai, eden general mu soop{til deka
toj nema da go prodol`i patuvaweto so
svoite kolegi. “Me simna od brodot za
da igram za (voeniot) bejzbol tim vo
Pearl Harbor”, se se}ava Ili~. “Tamu
zavr{i mojata voena slu`ba “.
Voenata bolnica vo Pearl Harbor izvr{ila golemo vlijanie na
mladiot marinec. Se se}ava kako se
prestra{uval koga gi gledal ranetite
vojnici koi se vra}ale od Koreja vo invalidski koli~ki i zavoi. “Mi ostavi
neverojaten vpe~atok”, veli, “Mo`ev li
i jas da zavr{am taka dokolku me ispratea vo Koreja? Apsolutno!”.
Po ~etirigodi{na turneja i
zavr{uvawe na slu`bata, Ili~ se vratil vo Detroit, potpi{al so Tigrite
ostanal tri godini vo sistemot na Detroit, но najdolgo so Tampa Smokers vo
Me|unarodnata liga na Florida, B-liga
od ponizok rang. Negovite roditeli
ne bile zadovolni so izborot na kariera na nivniot sin, no Majk imal son
i silno se trudel da go ostvari. Za da
zaraboti za xeparlak dodeka igra{e
bejzbol, Majk ubedil eden sopstvenik
na no}en klub da slu`i pici vo klubot.
Detroitskiot biznismen go vrabotil
Majk da pravi pici vo edna prosto-
rija pozadi klubot. Na klientite im
se dopadnal noviot vkus, pa Majk nene
sakaj}i naletal na ideja koja naskoro
}e do`ivee neverojaten uspeh. “Bev
voodu{even od voda i bra{no”, izjavi
za New York Times. “Gi zamesuva{ vo
testo, go stava{ vo rerna i go vadi{
ispe~eno. Super!”
Kr{eweto na nogata pretstavuvalo
kraj na bejzbol karierata na Ili~, so
{to zgasnal negoviot son. Majk, koj
na eden sostanok na slepo, vo 1954
ja zapoznal mladata slu`beni~ka za
rezervacija na letovi od Delta Airlines,
se o`enil za Marian Bayoff vo 1955 godina, i vo tekot na godinite koi sledat
sopru`nicite izrasnale sedum deca:
Denise, Ron, Michael Jr., Lisa, Atanas,
Christopher i Carole. Za da go izdr`uva
pro{irenoto semejstvo, Majk prifatil rabota vo fabrika za cement, potoa prodaval sadovi za doma}instvo
a posle toa i aluminiumska za{titna
ograda. Potoa stanal partner vo biznis
so natstre{nici, no delot mu be{e otkupen od strana na negovite partneri.
Koristej}i ja idejata so picata kako
otsko~na {tica, Majk i Merian re{ile
da otvorat sopstvena picerija, no nemale dovolno pari da zapo~nat svoj
biznis. No, investiraj}i gi svoite
`ivotni osiguruvawa od 10000 dolari
i pozajmuvaj}i u{te 15000 dolari, semejstvoto Ili~ uspealo da otvori sopstven biznis vo 1959 godina.
Izbrale eden trgovski centar vo
predgradieto na Detroit. Majk planiral
da ja nare~e picerijata ’ ‘Pizza Treat’, no
Dijaspora
OD DETROIT
Marian insistirala na ‘Little Caesar’s’
(kaj maliot Cezar)) (taka
(t
taa na prekar
go vikala Majk), kako podobar izbor.
Vo maj 1959 godina, se otvoril Little
Caesar’s Pizza Treat. Majk go sostavuval menito, se zanimaval so podgotvuvaweto na picite i so reklamiraweto,
dodeka negovata sopruga se gri`ela za
finansiskite aspekti. Rabotej}i besprekorno promisleno, vo 1962 godina,
sopru`nicite ve}e ja imale i prvata
fran{iza. Od tamu, pa ponatamu, se se
odvivalo molnevito brzo.
Sinxirot se {irel po sredniot zapad na SAD, i vo slednite tri decenii
ve}e se sostoel od 4000 restorani, koi
zafa}ale pogolem del od SAD, preminale i vo Kanada, pa preku Atlantikot vo
delovi od Evropa. Godi{nata proda`ba
od 2.15 milijardi dolari vo 1993 godina go smestila Little Caesar’s pome|u
trite najgolemi sinxiri vo svetot.
Vo 1982 godina, Ili~ gi sledel
svoite strasti i se isprobal vo poseduvawe na profesionalen sportski klub.
Upotrebuvaj}i go profitot od sinxirot
so pica, Ili~ se obidel da go kupi svojot sakan klub Detroit Tigers, no bil
naddaden od strana na negoviot pica
konkurent Tom Monaghan od Domino’s
Pizza. No na Ili~ mu bila dadena
mo`nost da go kupi gradskiot klub
Detroit Red Wings, fran{iza koja se
borela za opstanok, za suma od 8 milioni dolari. Klubot zavr{uval na poslednoto mesto vo nivnata liga ~etiri
sezoni po red.
Edna od ’Originalnite [est’
fran{izi na NHL’s, klubot Detroit Red
Wi
Wings ne poka`al golem interes koga
Bruce Norris za prv pat go stavil klubot
na pazarot, no Majk prepoznal potencijal. “Ovaa fran{iza e uspan xin koj
~eka nekoj da prezeme ne{to vo vrska
so toa”, izjavi za Sports Illustrated. Namamuvaj}i go Jimmy Devellano da istapi
od New York Islanders, Ili~ zapo~nal
da formira ne samo tim {to pobeduva
na mrazot, tuku i na rampite isto taka.
Vlo`il pari vo klubot i go vratil vo
`ivot. Igra~ite koi gi izbrale na
draftot kako {to bea Steve Yzerman,
Gerard Gallant, Bob Probert, Adam Oates,
Steve Chaisson i Joey Kocur sozdale
solidna osnova, a Devellano dodal i
nekolkumina veterani kako dopolnenie na mladite sili. Za ~etiri godini, godi{nata proda`ba na bileti se
iska~ila od skromnite 1500 (pomalku
od 10% od kapacitetot na arenata Joe
Louis) na totalna rasproda`ba sekoja
no} koga se igralo. Ili~ koristel isprobani marketing tehniki, vklu~uvaj}
i i koli kako nagradi koi se dodeluvale na poluvreme. Vo Sports Illustrated,
Majk se narekuval sebe si “naviva~ koj
ima finansiski sredstva na sopstvenik na klub”. Potrebno bilo dosta
vreme za da se sobere pobedni~ka ekipa, no vo 1991-92 Red Wings bile prvi
vo svojata divizija na {ampionatot i
bile natprevaruva~i za kupot Stanley.
Bile dvojni {ampioni na divizijata vo
1991-1992 i 1993-94. Vo sredinata na
devedesettite, fran{izata imala vrednost od pribli`no 200 milioni dolari
i vo 1991 Ma
Majk Ili~ bil nagraden so
Lest Patrick za izvonreden
trofejot Lester
pridones za hokejot vo Soedinetite
Amerikanki Dr`avi.
Iako Majk Ili~ imal mnogu pove}e
zaslugi za uspehot na Wings, toj mnogu
rano nau~il deka samo opkru`uvaj}
i se so dobar menaxment i davaj}i im
gi alatkite za da dobro mo`at da ja
izvr{at svojata rabota, mo`e da se
postigne dobar ugled vo pogled na sebe
si i svojata investicija. Jimmy Devellano ja potpomognal renesansata na Red
Wings pod pokrovitelstvo na Ili~, no
vo 1993 godina, so anga`iraweto na
eden od nagolemite treneri vo istorijata na NHL, dividendite zna~itelno
se zgolemile. Scotty Bowman do{ol na
~elo na Red Wings i vo sezonata 19941995, Detroit Red Wings stignale do
finaleto na kupot Stanley, za prv pat
posle 1966 godina. Vo 1996-97 Bowman
gi predvodel Detroit Red Wings do nivnata prva pobeda vo Stanley Cup u{te od
dale~nata 1955 godina. Vladeeweto na
Red Wings vo Stanley Cup prodol`ilo i
vo sezonata 1997-98. Vo 2001-02, timot
na Ili~ povtorno go osvoil Stanley Cup;
desettiot vo istorijata na fran{izata.
Vo 2004 godina, spisanieto Forbes go
procenilo klubot Detroit Red Wings na
248 milioni dolari; zna~itelna razlika od 8-te milioni koi Ili~ gi be{e
platil dvaeset i dve godini porano.
No qubovta na Majk za sportot ne
se zadr`ala samo na NHL hokejot. Little
Caesar’s, po instrukcija na Ili~ stanal
sponzor na mladinskata hokej liga vo
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Dijaspora
regionot na Detroit. Potoa, vo 1992
godina, bejzbol klubot Detroit Tigers
bil staven na proda`ba, pa na Ili~
mu potekle ligi, kako na ku~eto na
Pavlov (ili kako na nekoj koj e spremen da ja lapne negovata pica). I za da
ja napravi ovaa kupoproda`ba na klub
od Prvata Bejzbol liga poslatka, Ili~
go kupil klubot za 85 milioni dolari
od Tom Monaghan, negoviot konkurent
od Domino’s Pizza. Koristej}i go modelot koj bil primenet za za`ivuvawe
na Red Wings, Majk upotrebil itri
marketin{ki trikovi, ve{ti biznis
zdelki i se opkru`il sebe si so pobednici kako {to bil menaxerot Jim
Leyland. Vo 2006 godina, Detroit’s Tigers, stignale do plejofot i za prv pat
posle devedeset godini, ne samo {to
vlegle vo plejofot, Tigers prodol`ile
i do World Series, za da bidat porazeni
samo od St. Louis Cardinals.
Semejstvoto Ili~ kratko vreme
bilo i sopstvenik na fran{izata na
ligata za amerikanski fudbal Arena
Football League. Detroit Drive debitirale vo 1988 godina i se natprevaruvale vo Arena Bowl sekoja godina
vo tekot na nivnoto {est godi{no
opstojuvawe, no vo 1993, koga Majk gi
kupil Tigers, ja prodal fran{izata i
klubot se preselil vo Worcester, Massachusetts. Istata taa godina, Ili~ gi
kupil i Detroit Rockers, profesionalen fudbalski klub. Toj gi kupil i
Adirondack Red Wings od AHL.
Dobrodetelstvoto na semejstvoto
na Ili~ jasno se ilustrira vo nivnata osobna promocija na nivniot
grad. Od 1982 godina, semejstvoto
Ili~ potro{ilo preku 200 milioni
dolari za revitalizacija na centarot
na Detroit. “Izrasnav vo Detroit”,
zapo~nuva Majk, vo edno intervju so
Detroit Free Press. “Zapo~nav od nula.
Ova op{testvo pomogna vo moeto
izgraduvawe. Ubavo e da se dade ne{to
za vozvrat”. Priznavaj}i go negoviot
ogromen pridones za ‘Hockeytown’ i
za Detroit Red Wings, Majk Ili~ bil
primen vo Hokej Domot na Slavnite,
vo kategorijata na potpomagateli na
hokejot vo 2003 godina. “Do sega, ova
e najgolemiot moment vo mojot profesionalen `ivot”, re~e Ili~. “Mi
pri~inuva{e apsolutno zadovolstvo.
Tolku bev vozbuden koga mi ka`aa {to
edvaj prozborev.” Slednata godina, toj
bil primen i vo Amerikanskiot Dom
na slavnite.
Iako pouspe{en otkolku {to mo`e
i da se zamisli, Majk Ili~ e neizmerno
skromen.
“Bidi skromen i nikoga{
nemoj da bide{ poln so
sebe si ”
Majkl Ili~
22
Makedonija
MIKE ILITCH
MACEDONIAN
There is an incredible story behind
Mike Ilitch, owner of the Detroit Red
Wings. Arriving in the United States
as a youngster, through hard work and
savvy decisions, Ilitch has emerged as
one of the most successful entrepreneurs in the United States. In fact, in
2006, Mike Ilitch ranked 242nd on the
list of the 400 wealthiest Americans,
and officially joined the billionaire’s
club.
The story begins on July 20, 1929 in
the city of Bitola in the Vardar region,
which is located in the northern region
of Macedonia. The country was in turmoil at the time, and the family moved
to the United States when Michael
was young. Settling in Detroit, Mike’s
father, Sotir, worked as a tool-and-die
maker for Chrysler while his son embraced athletics. And, although Mike
was active in many sports while attending Cooley High School, he discovered
he was especially gifted at baseball.
A sure-handed shortstop with a
good bat, Ilitch was scouted by the
hometown Detroit Tigers and offered
a $5,000 bonus to sign with the organization. Mike insisted on double that
amount and warned that if the Tigers
wouldn’t pay him a $10,000 bonus, he
would join the U.S. Marine Corps. The
Tigers balked and in 1948, Mike signed
up to serve his country.
As the Korean War escalated, Ilitch
was told he’d be sent to the front lines.
But while on a military ship crossing
the Pacific, he was informed by a general that when they stopped in Hawaii,
he would not be continuing with his
colleagues. “He took me off the ship
so I could play for a (military) baseball
team in Pearl Harbor,” recalled Ilitch.
“I finished my service there.”
The military hospital at Pearl Harbor made an indelible impact on the
young Marine. He recalled being horrified seeing wounded troops returning from Korea in wheelchairs and
bandages. “It made a real impression,”
he said. “Could I have ended up that
way if I had been sent to Korea? Absolutely!”
After his four-year tour of duty
concluded, Ilitch returned to Detroit,
signed with the Tigers, and spent three
years in the Detroit system, mostly with
the Tampa Smokers of the Florida International League, a Class B minor
league. His parents didn’t approve of
their son’s career choice, but Mike had
a dream and he worked hard to fulfill it.
To make spending money while playing
ball, Ilitch convinced a nightclub owner
that he should be serving pizzas. The
Detroit-area businessman hired Mike
to make pizzas in a back room of the
west-side nightclub. Patrons loved the
new treat, and Mike had stumbled onto
an idea that was about to skyrocket. “I
was fascinated by water and flour,” he
told the New York Times. “You knead
it into dough, put it in the oven, and it
comes out baked. Wow!”
Then, a broken leg ended Ilitch’s
baseball career and extinguished his
dream. Mike, who, on a blind date in
1954 had met a beautiful young reservation clerk from Delta Airlines, was
married to Marian Bayoff in 1955, and
eventually, the couple raised seven
children: Denise, Ron, Michael Jr.,
Lisa, Atanas, Christopher and Carole.
To support his expanding family, Mike
took a job with a cement company, later selling dinnerware door-to-door and
aluminum siding. He became a partner
in an awning business, but was bought
out by his partners. Using the pizza idea
as a springboard, Mike and Marian decided to open their own pizza parlour,
but did not have enough money to start
their own business at that time. But, by
investing their life savings of $10,000
and borrowing an additional $15,000,
the Ilitches were able to open their own
business by 1959.
Choosing a strip mall in Garden
City, a suburb of Detroit, Mike planned
on naming the pizza parlour ‘Pizza
Treat,’ but Marian insisted that ‘Little
Caesar’s’ (her nickname for Mike)
would be a better choice. In May 1959,
Little Caesar’s Pizza Treat was opened.
Mike handled the menu, pizza-making
and marketing while his wife took care
of the financial aspects. Through prudent business practices, by 1962, the
couple had their first franchise. And it
was only skyward from there.
The chain expanded throughout the
American Midwest, but during the following three decades, was comprised of
4,000 restaurants encompassing much
of the United States, had crossed into
Canada and moved across the Atlantic
into parts of Europe. The $2.15 billion
annual sales in 1993 placed Little Caesar’s as the third largest pizza chain in
the world.
Dijaspora
TIGAR FROM DETROIT
In 1982, Mike Ilitch followed his
passions and ventured into professional sports team ownership. Using profits from the pizza chain, Ilitch tried to
buy his beloved Detroit Tigers but was
out-bid by his pizza rival, Tom Monaghan of Domino’s Pizza. But Ilitch
was presented with the opportunity to
buy the hometown Detroit Red Wings,
a struggling franchise, for a reported $8
million. The Wings had finished last in
their division for four consecutive seasons.
One of the NHL’s ‘Original Six’
franchises, the Detroit Red Wings had
not generated much interest when
Bruce Norris first put the
team on the market, but
Mike saw potential. “This
franchise is a sleeping giant waiting for someone
to do something with it,”
he told Sports Illustrated.
Luring Jimmy Devellano
away from the New York
Islanders, Ilitch went to
work constructing not
only a winning team on
the ice, but at the turnstiles, too. He pumped
money into the team and
brought it back to life.
Draft choices like Steve
Yzerman, Gerard Gallant, Bob Probert, Adam
Oates, Steve Chaisson
and Joey Kocur built a
strong foundation, and
Devellano added key
veterans to supplement
his young guns. Within four years, annual ticket sales had catapulted from a
meager 1,500, (less than 10% of the Joe
Louis Arena’s capacity) to near-sellouts
on a nightly basis. Ilitch employed tried
and tried marketing techniques, including offering free cars as prizes awarded
between periods. In Sports Illustrated,
Mike referred to himself as “a fan with
an owner’s pocketbook.” It took time to
assemble a winning roster, but by 198788, the Red Wings had won their division championship and were contenders for the Stanley Cup. They repeated
as division champs in 1988-89, 1991-92
and 1993-94. By the mid-nineties, the
franchise was worth an estimated $200
million, and in 1991, Mike Ilitch was
awarded the Lester Patrick Trophy for
his outstanding contributions to hockey
in the United States.
Although Mike Ilitch deserves much
of the credit for the Wings’ success, he
learned early on that by surrounding
yourself with great management and
giving them the tools with which to do
their jobs, it could only make him and
his investment look better. Jimmy Devellano helped the renaissance of the
Red Wings under Ilitch, but in 1993, the
hiring of one of the greatest coaches in
NHL history paid huge dividends. Scotty Bowman joined the Red Wings, and
in 1994-95, Detroit reached the Stanley
Cup final for the first time since 1966.
In 1996-97, Bowman led the Detroit
Red Wings to their first Stanley Cup
championship since the spring of 1955.
The reigning Red Wings repeated with
a Stanley Cup win again in 1997-98. In
2001-02, Ilitch’s team won the Stanley
Cup again; the tenth in franchise history. In 2004, Forbes magazine valued
the Detroit Red Wings at $248 million;
a far cry from the $8 million paid by Ilitch twenty-two years prior.
But Mike’s love of sports wasn’t
restricted to NHL hockey. Little Caesar’s, under the direction of the Ilitches,
sponsored minor hockey in the Detroit
area. Then, in 1992, the Detroit Tigers
baseball club went up for sale, and Ilitch
salivated like Pavlov’s dog (or someone
ready to dig into one of his pizzas). And
to make the purchasing of the Major
League Baseball team of his youth even
sweeter, Ilitch bought the team for a
reported $85 million from Tom Monaghan, his rival from Domino’s Pizza.
Using the template used to revive the
sagging Red Wings, Mike used clever
marketing, savvy business practices
and surrounded himself with winners
like manager Jim Leyland. In 2006,
Detroit’s Tigers made the playoffs for
the first time in nineteen years, and not
only did they make the playoffs, the Tigers went on to the World Series, only
to fall to the St. Louis Cardinals.
The Ilitches were briefly owners of
an Arena Football League franchise.
The Detroit Drive debuted in 1988 and
competed in the Arena
Bowl in every year of
their six-year existence,
but in 1993, when Mike
bought the Tigers, he
sold the team and the
franchise moved to
Worcester, Massachusetts. That same year, Ilitch bought the Detroit
Rockers, a professional
soccer team. He also
purchased the Adirondack Red Wings of the
AHL.
The benevolence of
the Ilitch family is clearly illustrated by their
extraordinary promotion of their hometown.
Since 1982, the Ilitches
have spent over $200
million in revitalizing
Detroit’s downtown. “I
was raised in Detroit,” Mike began, in
an interview with the Detroit Free Press.
“I came from zero. This community
helped make me. It’s nice to give something back.” Recognizing his enormous
contributions to ‘Hockeytown’ and the
Detroit Red Wings, Mike Ilitch was inducted into the Hockey Hall of Fame in
the Builder Category in 2003. “By far,
this is the biggest moment of my professional life,” he said. “It’s been an absolute labour of love. I’m so pleased with
this moment that when I was informed,
I could barely speak.” The following
year, he was also added to the United
States Hall of Fame.
Successful beyond his wildest
dreams, Mike Ilitch is also modest to a
fault. “Be humble and never toot your
own horn,” he stated.
23
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
D-r. Lefter Man~e so pretsedatelot na MIM Ivan Xo Petreski
na promocija na knigata za kulturno odnesuvawe
Otvoreno Britansko kat~e vo biblioteka
Braka Miladinovi vo Skopje
24
Makedonija
Hristijan Ilievski prvak na Jugoisto~na
Evropa vo motociklizam so gradona~alnikot
na Bitola, Vladimir Talevski
Konvencija za pravata na deteto - 20 godi{nica
Objektiv
D-r. Sr|an Kerim so Makedoncite od Obedinata Dijaspora vo SAD
Pretsedatelot Ivanov so
Zagrebskiot Kardinal Josip Buzani~
Ambasadorkata na RM vo Avstrija, g-|a Vesna Borozan i \or|i Lazovski pretsedatel na MPCO “Sv.Naum
Ohridski” zasadija drvca vo Viena
Bista na pretsedatelot Boris Trajkovski,
donacija na akademik Tome Serafimovski
pred sportska sala vo Skopje
25
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Akademik Trajko Stamatov polo`uva venec
po povod 65 g. od osloboduvawe na Skopje
Makedonija
Premierot Nikola Gruevski polo`uva venec
pred partizanskiot spomenik po povod
65 g. od osloboduvawe na Skopje
Premierot Nikola Gruevski na centralna
proslava na AXIITE 2009
Senatorot \or|e Voinovi} vo poseta na RM
so Jani Makraduli i Trajko Valjenovski
26
Amerikanski grant za sv. Bogorodica Previlepta vo Ohrid: n.e. ambasadorot Filip Riker,
ministerkata Elizabeta Kan~eska Mileva, Pasko Kuzman i pretsedatelot \or|e Ivanov
Objektiv
Forum JIE vo Saraevo -porane{niot pretsedatel n RM Crvenkoveki 2009 Noemvri
Protesti pred kancelarijata na EU vo SKopje za nemenuvawe na ustavnoto ime i identitetot
Arhiepiskopski crkovno-naroden sobor (ACNS) na MPC vo Skopje 2009 godina,
pretsedatelkata na komisijata za verski odnosi Valentina Bo`inoska go pozdravuva Soborot27
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Iseleni~ki strani
[email protected] 26-TO GENERALNO SOBRANIE
NA MAKEDONSKATA DOBROTVORNA ORGANIZACIJA
Na 17-ti noemvri 2009 godina,
Makedonskata dobrotvorna organizacija sve~eno go odr`a 26-toto
po red Generalno sobranie vo Darebin Arts and Convention Centre. Na
ova sobranie, pokraj mnogubrojnite
prisutni bea i pretstavnici na Makedonskata zaednica, ~lenovi na penzionerski grupi i grupi so planirani
aktivnosti, provajderi na servisi,
stari i novo nazna~eni ~lenovi na Upravniot odbor na MDO, kako i po~esni
gosti me|u koi, Lily D’Ambrosio i
Maureen Corrigan.
Sobranieto go otvori Qubica
Talevska, ~len na Upravata na MDO,
a po nea sleduva{e Izve{tajot na
pretsedatelot na Upravata, Kristina
Risteski. Isto taka, be{e pro~itan i
blagajni~kiot izve{taj od strana na
Anne Colle, po ~ij zavr{ok, bea povikani dvete po~esni gostinki, Lily
D’Ambrosio i Maureen Corrigan, da
im se obratat na prisutnite.
Maureen Corrigan vo uloga na Returning Officer gi pretstavi profesionalnite profili na nominiranite
~lenovi na Upravata za narednata godina koi bea prifateni od prisutniot
auditorium.
Im ~estitame na izbranite ~lenovi na Upravniot odbor koi }e ja
vodat organizacijata vo ponatamo{na
uspe{na i profesionalna rabota kako
so zaednicata taka i so drugi provajderi na servisi vo Viktorija.
Na kraj, slede{e zakuska za prisutnite, i mo`nost za me|usebna socijalizacija, stanuvawe na volonter za MDO,
zapoznavawe so programite i proektite preku mnogubrojnite fotografii
izlo`eni na tablo i vospostavuvawe
na novi kontakti.
Nikola Stavreski
USPE[EN KRAJ NA U[TE EDNA U^EBNA GODINA
MAKEDON^IWA BLESNAA SO PREKRASNI IZVEDBI
Nastavni~kiot kolegium pri
Viktoriskoto u~ili{te za jazici
od Keilor Downs College go odr`a
svojot godi{en u~ili{en koncert
vo prostoriite na u~ili{teto.
U~enicite od prva do desetta godina koi go izu~uvaat makedonskiot
jazik vo ovoj centar, se pretstavija
so svoi recitali, muzi~ki to~ki,
dramski izvedbi, ~itawe na zanimlivosti za Makedonija i mnogu drugi
koreografski izvedbi predvodeni
od u~itelkite Pepi Popov~evski,
Para Petrovska, Dona Dimovski-
28
Objektiv
PIKNIK NA MAKEDONSKITE VERNICI OD PERT
SOBRANI 7.000 DOLARI ZA OBNOVA
NA MANASTIROT „SV. JOVAN BIGORSKI”
Povod za organiziraweto piknik
be{e akcijata {to ja sproveduva upravata na makedonskata pravoslavna
crkva „Sv. Nikola” vo Pert za sobirawe pari~na pomo{ za obnovuvawe
na neodamna izgorenite objekti vo
manastirot „Sv. Jovan Bigorski”.
Pokraj sobiraweto pomo{, pretsedatelot na crkovnata uprava Jote
]andovski i protojerejot Stanko
Jovanovski predlo`ija da se organizira piknik vo atarot na na{iot
sonarodnik Tim Tutunxiev vo Uorulu, nedaleku od Pert. Toj tamu ima
izgradeno eden vid makedonsko
selo, so ku}a i crkva isti kako {to
postoele vo seloto Papli, Egejska
Makedonija, kade {to e roden Tim, a
go napu{til za vreme na egzodusot,
kako malo dete.
Denot 14 noemvri go odbravme
kako den koga e za oddavawe po~it
na Svetite Besrebrenici Kuzman i
Damjan.
Ima{e mnogu golema zainteresiranost za ovaa akcija, pa
taka pove}e od sto vernici so avtobusi otidoa vo poseta na makedonskoto selo.
U{te pri pristignuvaweto, site
ostanaa v~udovideni od prvata gletka
{to ja vidoa - spomenikot od Aleksandar Makedonski ka~en na kow, a
vedna{ vo pozadina gletka na mnogu
ubavi objekti. Tim ima mnogu golema
`elba da go doizgradi ova selo i na
site turisti da im ja ka`uva istorijata za Makedonija.
Site vernici se upatija vo crk-
Kantarovski, Vesna Dam~evska, Gordana Dimovska i Mira Cakovska. Za
tehni~kiot del i drugi podgotovki se
pogri`ija Toni Todorovski, Zlate Petreski i negoviot klas koi pomognaa vo
dekorirawe na salata i postavuvawe na
masite so tradicionalni makedonski
jadewa.
Na ovoj den, pred publikata
u~enicite imaa mo`nost da gi poka`at
svoite talenti i sposobnost, da go prezentiraat ona {to go u~ele vo tekot
na 2009 godina. U~ili{niot koncert
go vode{e Ana Cakovska i samata
u~eni~ka vo ova u~ili{te. Koncertot
be{e odli~na prilika da se promovira
makedonskiot jazik, da se ~ue ubaviot
makedonski zbor od decata na novite
vata, si kupija sve}i i zapalija za
zdravje, dodeka protojerej Stanko Jovanovski zapo~na so bogoslu`bata. Na
kraj site zedoa po edno par~e od blagoslovenoto lep~e, za potoa da zaminat vo razgleduvawe na pridru`nite
objekti.
Vo eden od objektite opremen so
bar, kujna, mesto za ve`bawe, mesto za
muzika, sauna, xakuzi, kinosala i {to
u{te ne, na{ite qubopitni muzi~ari
koga gi vidoa instrumentite vedna{
sednaa i so nekolku makedonski patriotski pesni gi razveselija ostanatite vernici.
Po malata zabava i pro{etka okolu
seto ona {to Tim go ima izgradeno, so
avtobusite se upativme do mestoto
napraveno posebno za piknik i razonoda. [to s$ Tim ima napraveno ne
mo`e so malku zborovi da ka`eme, pa
zatoa e najdobro sekoj da pojde i da
generacii Makedonci, od deca koi se
rodeni ovde i na koi makedonskiot
jazik im e vtor jazik.
Prostorijata be{e premala da gi
primi golemiot broj roditeli i rodnini na u~esnicite vo priredbata. Nastavnicite vlo`ija ogromni napori vo
podgotvuvawe na ovaa priredba, za {to
dobija pofalbi i ~estitki od celiot
personal na u~ili{teto i direktorot
Hasan Sajar, so ohrabruvawe i natamu
da se prodol`i so vakvo prezentirawe na jazikot vo u~ili{tata, so cel
da se vozdigne svesta kaj decata i kaj
roditelite da go ~uvaat i neguvaat
jazikot koristej}i gi uslovite {to gi
ovozmo`uva Viktoriskoto u~ili{te za
jazici.
go vidi i da se uveri vo ova {to vi
go pi{uvame. Po`elno e Makedoncite
koi se od drugi gradovi na Avstralija,
koga doa|aat vo Pert da go posetat i
da pominat ubavi momenti vo makedonskoto selo {to go izgradi Tim Tutunxiev.
Na mestoto za piknik sednavme i
dodeka zaedni~ki ru~avme celo vreme
se slu{a{e tivka makedonska muzika.
Vedna{ potoa u{te edno iznenaduvawe: se slu{na makedonskata
gajda na Vidan Atanasoski i so
nekolku ora go razveseli narodot.
Vo me|uvreme narodot
daruva{e pari, a kon krajot na
piknikot be{e izvle~ena bogatata lotarija. Toa be{e krajot
na ovoj izlet so `elba da stane
tradicionalen. Site prisutni
bea mnogu zadovolni i blagodarni, a nie od crkovnata
uprava koristime mo`nost da
im se zablagodarime na site
koi dojdoa i dadoa pomo{, kako
i na site koi se vklu~ija vo
akcijata za obnovuvawe na izgoreniite objekti vo manastirot „Sv.
Jovan Bigorski”. Denta se sobraa okolu tri iljadi dolari, dodeka vkupnata
suma e okolu sedum iljadi, za koja suma
veruvame mnogu brzo }e bide pogolema
koja }e se isprati na `iro-smetkata
za obnova na manastirot. U{te edna{
apelirame do site da pomognat za {to
poskoro da se renovira ona {to ni
izgore.
Jote ]andovski
Od imeto na Nastavni~kiot kolegium pri u~ili{teto vo Keilor Downs,
im blagodarime na site roditeli,
rodnini, deca, u~enici, u~esnici i
u~ili{niot personal za nivniot pridones za uspe{niot u~ili{en koncert.
Toa e najdobar na~in da se proslavi
krajot na u{te edna uspe{na u~ili{na
godina, so nade` deka vo narednata }e
bideme vo u{te pogolem broj i so u{te
pogolemi uspesi.
Onie koi dosega ne gi zapi{ale
svoite deca da go izu~uvaat makedonskiot jazik, mo`at da go storat toa vo
slednata u~ebna godina.
Nastavni~kiot kolegium
na Keilor Downs College
29
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
QUBOJNA, MAKEDONSKA MUZI^KA GRUPA
Makedonija
Scena
JAZIKOT I MELOSOT SE [email protected]
Emilija Petreska
Grupata „Qubojna”
godinava go izdade
svojot tret album
nasloven „Pesna za mojata pesna”. Vo albumot za
prv pat e opeana poezijata
na Petre M. Andreevski,
a vokalot na grupata Vera
Milo{evska koja poseduva
prekrasen, ekspresiven i
prepoznatliv glas ja smetaat
za nasledni~ka na Vawa
Lazarova
„Qubojna”
se ra|a od dva
zbora - qubov i boj. Muzikata se vrzuva za makedonskiot bit i se temeli
na makedonskata tradicionalna muzika. Grupata, najavtenti~no go prenesuva pulsot na makedonskiot melos, no
sega, so najnovoto izdanie „Pesna za
mojata pesna” direktno go prenesuva
impulsot na sovremenoto `iveewe.
Glavnite protagonisti na „Qubojna”
se kontrabasistot Oliver Josifovski
i peja~kata Vera Milo{evska, zaedno
so Bojan Petkov na gitara, Blagoj Trajkovski na klarinet, Najdo [akirov
na elektri~ni tapani, Demir [akirov
na tarabuka i dixej Jordan na gramofoni.
„Qubojna”, velat ~lenovite na ovaa
makedonska grupa ja izgovara muzikata kako edinstven univerzalen jazik.
Seta energija, strast, entuzijazam, elegancija na makedonskata muzika na 21ot vek, i seta ritmi~ka raznovidnost
i virtuoznost, no i melodiska setnost
i liri~nost na makedonskata zvu~na
tradicija, se del od umetni~kata kre-
30
“Qubojna”
acija na „Qubojna”.
Sr`ta na identitetot ja so~inuvaat
jazikot i melosot i edinstveno tie od
nematerijalnata kultura, koi kako del
od sevkupnata kultura na eden narod,
opstojuvaat, se prenesuvaat po usten
pat i se besmrtni! Tie se dve edinki
koi ne mo`at edna bez druga, kako
koko{kata i jajceto. No, muzikata e
po{iroka od identitetot, proizleguva od nego, no ne se sozdava poradi
nego. Ima svoi zakoni i ne mo`ete da
ja ograni~ite vo nacionalna poraka.
Istoto go mislele i taka gledale na
muzikata i na{ite prethodnici koga
ni gi predavale nejzinite majstorii.
„Zvukot na ovaa muzika na ’Qubojna‘, koja {to od neodamna za`ivea,
e nov spored sve`inata koja {to ja
nosi. Inaku, ’Qubojna‘ u{te od svoite
po~etoci razviva edna muzi~ka ideja,
a toa e istra`uvawe i gradewe na
muzikata vrz sopstvenoto makedonsko muzi~ko tvore{tvo za, otkrivaj}
i go negoviot kosmopolitski kod, da
mo`e da ja izgovori muzikata kako
univerzalen jazik i razminuvaj}i se
i vkrstuvaj}i se so razli~ni muzi~ki
stilovi, na edna muzi~ka krstosnica
izgradena na cvrsto tlo, da ja otvori kon svetot”, veli peja~kata Vera
Milo{evska, zboruvaj}i za motivot,
inspiracijata, idejata za noviot, no
i stariot zvuk na „Qubojna”. Veli,
budeweto na eden vakov zvuk be{e
sledstvena pojava, no ne i ednostavna. Na pra{aweto, dali zvu~nata,
pred se ritmi~kata raznobojnost ima
cel da privle~e i {to poraznovidni
profili na slu{ateli, Milo{evska
veli: „Zaradi silnata energi~nost i
blizinata na emocijata koja {to ovaa
muzika ja nosi, mnogu osvojuva~ki
dopira do lu|eto”.
Za toa vo koj `anr ili muzi~ki
pravec mo`e da se smesti nivnata
muzika, dali e toa prerabotka na
starite makedonski narodni pesni
ili pak sosema nov i moderen zvuk
Milo{evska veli:
- @anrovskite podelbi pove}e
i pre~at, otkolku {to i pomagaat na
muzikata, i na umetnosta voop{to. Za
`al, nekoi kategorizacii vo muzikata
pominale vo prifateni stereotipi,
go zagubile duri i svoeto zna~ewe i
stanale sosema nejasni. A muzikata,
pak, za toa vreme zaminala predaleku
za niv vo svojot razvoj, taka {to makedonskata muzika treba da ja gledame
malku pouniverzalno, nadvor od toa
op{toto, no, sepak, tesno ozna~uvawe.
„Qubojna” sviri makedonska muzika
zatoa {to go koristi makedonskiot
muzi~ki jazik. Taa e pulsirawe na
dene{niot ~ovek, taa gradi sovremena
makedonska muzika.
Muzikata na „Qubojna”, tokmu
zaradi zvu~nata {arenolikost e
te{ko opisliva, i zatoa mnogumina
miluvaat, za{to e najlesno, da ja
smestat vo fiokata na t.n. vorld
mjuzik izraz. Muzika koja povtorno,
na globalno nivo, se vra}a na scenata. „Ova e makedonska muzika so
sovremen izraz, vtemelena vrz makedonskiot muzi~ki bit, {to vo svetski
ramki bi zna~elo cvrsta baza, koja
{to koristi estetika od razli~ni
muzi~ki stilovi i ekspresii”. Vaka
Scena
NA IDENTITETOT
Milo{evska ja opi{uva muzikata na
nejzinata grupa, i prodol`uva: „[to
e sosema obratno od moderna ili urbana muzika so folklorni, etno ili
kakvi se ne nare~eni, muzi~ki motivi.
Tokmu vorld mjuzik dvi`eweto itro ja
ponudi ovaa izmislena terminologija,
za karakterizirawe na sekoja muzika
koja {to ne spa|a vo zapadnoevropskata ili vo klasi~nite muzi~ki pravci
kako (rok, xez, klasi~na), a ~ie {to
zna~ewe e odamna razvodneto. Imeno,
PESNA ZA MOJATA PESNA
„Pesna za mojata pesna” e posledniot album na „Qubojna” {to be{e
promoviran vo juli godinava. Vo albumot za prv pat e opeana poezijata na Petre M. Andreevski. Na objavata vo neceli ~etiriesetina minuti se zabele`ani sedum avtorski kompozicii, {to kako izveduva~i gi
potpi{uvaat Vera Milo{evska (vokal), Oliver Josifovski (kontrabas),
Bojan Petkov (gitara), Blagoj~e Trajkovski (klarinet), Najdo i Demir [a}
irovi (tapani, tarabuka i udiralki) i dixejot Jordan (gramofoni). Materijalot ~ij avtor e Josifovski (osven „Mrtva sabota”, koja zaedni~ki ja
komponirale so Petkov) e sniman vo tekot na maj godinava vo radioto Xez
FM od Alen Haxi Stefanov, masteringot e delo na Nikola Dimu{evski, a
obvivkata e na likovniot umetnik Sergej Andreevski.
„Da, navistina prvpat e otpeana poezijata na Andreevski i toa bukvalno.
Site pesni se vsu{nost originali od negovata poezija. Nitu edna pi{ana
poezija ne e lesna za otpejuvawe. Najmalku zaradi metro-ritmikata koja
{to ja sodr`i, a potoa sodr`inata, semanti~kata ideja... Petrevata pak,
najte{ko. Taa zra~i so takva ja~ina i vnatre{na specifi~na, navidum ednostavna formula, {to ako ne i se dade{ iskreno i svesno, so sigurnost }e
se zapletka{“. Za toa, vo {to se ogleduva vrskata me|u „Qubojna” i poezijata na Petre, veli: „Petre niz svojata poezija ni otkriva eden sovremen i
sevremenski sens: prezemaj}i edna konkretna emocija na eden ~ovek, edni
lu|e vo edna zemja, ja transformira preku sebe si i preku svojot izraz,
vo emocija na sekoj ~ovek od site zemji - univerzalna. Ete toa, e vrskata
koja{to ja spojuva poezijata na Petre M. Andreevski so muzikata na ’Qubojna‘“.
Ima u{te eden del od ovoj album za „Denicija”, koj }e bide objaven kako
posebno izdanie, so svoj naslov, ne{to kako „EP”... ili „maksi singl”.
„Pesna za mojata pesna”, „Ti rekov mi re~e”, „Kaj me sretna”, „Poplaka
za sebe si”, „Mrtva sabota”, „Otade i odovde”... nastanaa za potrebite na
teatarskata pretstava „Site lica na Petre M. Andreevski”, koja re`iserot
Vlado Cvetanovski lani ja postavi na scenata na Dramskiot teatar. Po
odli~niot priem na ovoj proekt, Cvetanovski i Josifovski ja prodol`ija
sorabotkata, pa taka liderot na „Qubojna” se javuva i kako avtor na muzikata za pretstavata „Krpen `ivot”. Ovaa piesa, za koja dramatizacijata
spored romanot na Stale Popov ja napravi Bla`e Minevski, vo produkcija na prilepskiot teatar „Vojdan Чernodrinski”, pretpremierno be{e
prika`ana vo mariovsko Vitoli{te, a na 3 avgust, premierno ja vidi i
publikata na godine{noto 49-to „Ohridsko leto”.
sekoja muzika e muzika od svetot ili
ako trgneme od bilo ~ie tvore{tvo,
se e vo osnova etno. Edna pre{iroka
ramka koja {to, iako kimavo, se u{te se
provlekuva obedinuvaj}i se i se{to,
naj~esto i takvo bez imaginacija.
Tendencijata kon ova dvi`ewe, e }or
sokak - ne budi kreativnost”, istaknuva Milo{evska.
Vera Milo{evska poseduva prekrasen, ekspresiven glas, prepoznatliv,
i zaradi upotrebata na folklornata
ornamentika, element koj samata muzika {to „Qubojna” ja kreira go bara
od nea, ~estopati publikata znae da ja
sporedi so Vawa Lazarova. Mo`ebi,
i zatoa {to Vera e nejzina u~eni~ka.
Vo biografijata na „Qubojna” se
veli deka e nejzina nasledni~ka, a na
pra{aweto {to misli za sporedbata,
Milo{evska veli: „Ne se raboti za
sporedba. Jas sum u~eni~ka na Vawa
Lazarova i na nejzinata {kola na
peewe, zna~i: na~in na interpretacija, frazirawe, vodewe na dinamikata, na~inot na do`ivuvawe, kontrola vrz emotivnata struktura na edna
pesna, toa e edna {kola na koja {to
jas pripa|am, toa e ona {to lu|eto
go prepoznavaat kaj mene. Isto kako
{to vo svetot Nina Simon e odredena
{kola vo peeweto ili Bili Holidej,
Marija Kalas ili Bjork. Bidej}i,
peeweto i ekspresijata kaj Vawa se
natklasi~ni, prakti~no nejziniot
glas sodr`i eden cel orkestar, taa
samata po sebe e {kola koja {to nudi
bezbroj mo`nosti za razvoj na ne~ij
individualen stil. Jas se raduvam
{to poznavam i sum u~ela od `ena so
takva peja~ka sila i {to se u{te imam
mo`nost mnogu da nau~am od nea”.
Vo poslednite tri godini „Qubojna” ima odr`ano pove}e od 50 koncerti niz celiot svet i toa vo: Toronto, Istanbul, Moskva, Venecija,
Rim, Kubkana, Marsej, Pariz, Wu Jork
itn.
31
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
FUDBALSKIOT BISER OD MAKEDONIJA
Makedonija
Sport
FUDBALSKIOT BISER
Na{iot najdobar fudbaler Goran Pandev
proslavm ubav jubilej, 5o nastapi
vo reprezentativniot dres
Miodrag Mickovi}
Odamna, od Darko Pan~ev Makedonija nemala takov fudbaler kako
{to e denes Goran Pandev,milenik na
naviva~ite na rimski Lacio,na site
qubi-teli na fudbalot vo Makedonija. Koga e toj na zeleniot teren, site
pogledi se naso~eni kon nego,kon negovite velemajstorski potezi, milimetarski do-davawa, kon efektnite
golovi {to gi postignuva, Goran Pandev, toa site go priznavaat fudbadski biser od Makedo-nija, vistinski
ambasador vo Evropa i vo svetot na
na{ata. mala dr`ava.
Koj se nadeva{e deka toa ne`no
mom~e od Strumica koga vo 2oo1 godina zamina vo kampot na Inter deka
samo po nekolku godini ke stane
eden od najbaranite fudbaleri vo
Evropa.Za svojata Belasica igra{e
i za pio-nerite, kadetite, za prviot
tim. Vo 1995 godina blagodarej}i
na negovite golovi Belasica stana
pionerski prvak na Makedonija.
U{te toga{ ova golobra-do mom~e go
privlekuva{e vnimanieto na fudbalskite stru~waci. Za prviot tim vo
sezonata, pred da zamine za Milano i
Inter ima odigrano 24 natpre-vari,
postignuvaj}i 6 gola.
Vo taa 2oo1 godina debitira{e i
za najdobrata selekcija na Makedonija,na 6 juni so nepolni 18 godini
na sredbata so Turcija vo Bursa koga
vleze vo igra vo 68 minuta. Mu dade
{ansa na mladiot Pandev toga{niot
selektor na Makedonija \ore Jovanovski. Me~ot zavr{i bez pobednik
3:3, za tie dvaesetina minuti kolku
{to igra{e Pandev poka`a deka se
ra|a gole-ma fudbalska yvezda. Deka
taka ke bide Goran Pandev potvrdi i
32
na svojata vtora sredba vo dresot na
nacionalniot tim na 21 avgust protiv
Malta
koga go postigna svojot prv gol vo
reprezentativniot dres.
Vo Inter igra{e nepolni tri godini za mladiot tim, ne dobi {ansa
da se pojavi na terenot vo dresot na
najdobrite fudbaleri na Inter.
Edna godina potoa be{e pozajmen na klubot Specija ,tretoliga{
za koj ima odigrano 22 natprevari
postignuvaj}i ~etiri gola.
Po Specija Pandev nastapiva{e
Sport
OD MAKEDONIJA
edna godina i za prvoliga{ot Ankona, odigra 2o natprevari za da potoa
dojde do smena megu Inter i Lacio.
Lacio mu doavoli na svojot toga{en
igra~, Srbinot Dejan Stenkovik da
zamine vo Inter,”milanezite” od druga strana dozvolija Pandev da mine vo
Lacio kade gi odigra vo izminatite
pet godini svoite najdobri natprevari. Vo dresot na Lacio odigra 159
natprevari, postignuvaj}i 48 gola.
Za `al,nezadovolen od finansiskite
uslovi {to mu gi ponudi pretsedatelot na Lacio Lolito da go prodol`ki
dogovorot, doje vo sudir so nego i cela
sezona ne nastapuva na golema `alost
na naviova~ite na Lacio koi otvoreno
baraat od pretsedatelot da go vrati
vo timot Goran Prndev bidej}i klubot
bez nego bele`i slabi regultat.
Celiot italijanski pe~at, novinerite zastanaa zad Pandev, se o~ekuva
vo januari toj da go napu{ti Lacio
bidej}i za nego sega e zainteresiran negoviot porane{en klub Inter,
trenerot Muriwo pobara toj da bide
anga`iran i kako {to sega stojat
rabotite, toj transfer sigurno ke
se ostvari bidej}i Pendev ve}e ima
potpi{ano pred dogovor so Inter.
Pokraj Inter za nego se zainteresirani i golemite evropski klu-bovi koi
sakaat da go vidat vo svojata sredina .Okolu 1o
milioni evra po-nudi za
Pandev Dinamo od Kiev,
go baraat i Arsenal,
Baern Minhen, Liverpul
otvoreni ponudu pretsedatelot na Lacio Lolito
ima i od Roma,Xenova,Juventus,no toj e uporen,
saka da go zadr`i Pandev vo Lacio,no taa negova `elba te{ko ke se
ostvari bidejki Pandev
e cvrsto re{en da si
zamine iako naviva~ite
na Lacio baraat toj da
ostane vo nivnio klub.
Goran Pandev se proslavi na sredbata so
pro~ueniot Real Madrid
na koj mu drde dva gola
vo Kupot na UEFA, negoviot gol protiv Juventus
be{e proglasen za na-
Pretsedatelot na FFM Hari Haxiristeski mu predava plaketa na Goran
Pandev za 5o nastapi vo dresot na : Reprezantacijata.
jubav vo 2oo7 godina koga gi “legna”
vo {esnaeset-nikot negovite poznati
odbranbeni igra~i Kanavaro,3ambrota
i Turam, na krajot go mina i golmanot
Bufon postognuvajki efekten gol.
Reprezentacijata na Makedonija
ne mo`e da se zamisli bez svo-jot najdobar Igra~ Goran Pandev. Mame~ot so
Katar vo Skogje proslavi ubav jubilej,
5o natprevari vo najomileniot dres
i im se priklu~i na Goce Sed-lovski,
Artim [akiri, Veli~e [umulikovski,
Pater Milo{evski i Igor Mitrevski
koi isto taka imaat odigrano po 5o
nastapi vo dresot na Makedonija.
So dvata gola {to gi postigna protiv Katar,so dvata gola vo me~ot so
Kanada i eden gol protiv Iran vo Teheran, Goran Pandev so 22 postignati
gola stana i najdobar strelec na makedonskata fudbalska reprezentacija.
Da potsetime, deka toj so 26 godini e
i najmlad fudbaler koj ima odigrano
5o me~evi vo dresot na Makedonija.
Za svoite odli~ni igri, za afirmacija na makdeonskiot fud-bal,
porane{iiot pretsedatel
na Republika Mekedonija
Branko Crvenkovski go
odlikuva Goran Pandev so
najvisoko odlikuvawe na
na{ata dr`rva.
-Iako igram vo Italija,
jas ne mo`am bez moja Makedonija, bez mojot roden
grad Strumica. Sekoga{
koga imam malku vreme,ke
skoknam da se vidam so
prijatelite, roditelite,
bratot koj e isto taka fudbaler i koj sega igra za
prvoliga{t Turnovo Horizont, pred toa za Rabotn}
ki i
Dinamo od Zagreb.
Mojata `elba e eden den
zaedno da zaigrame vo ist
klub, bea zborovite na
Goran Pandev,fudbalskiit
velemajstor.
33
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Sportorama
SA[O ]IROVSKI - FUDBALSKI TRENER NA UNIVERZITETOT MERILEND
Na Univerzitetot
vo Milvoki e izbran za najdobar
fudbaler vo 1985 godina,
a vo 1989 godina ja dobiva titulata magister. Po
nekolkugodi{na uspe{na
kariera kako fudbaler
po~nal da raboti kako trener vo svojata stara {kola i
na Univerzitetite vo Vinskonsin i vo Hartvort.
Fudbalskiot klub „Merilend Terapins” od Univerzitetot na Virxinija minatata sezona be{e nacionalen {ampion
na univerzitetsko nivo, kako i vo 2005-ta.
Poznava~ite za golem uspeh gi smetaat ne
samo {ampionskite tituli, tuku i postojanosta na timot. A taa, nesomneno se
dol`i na nivniot trener Sa{o ]irovski,
koj ja vodi ovaa ekipa ve}e 17 sezoni.
Prikaznata na ]irovski zapo~nuva vo
Vratnica, Tetovsko.
- Tamu se rodi mojata qubov kon fudbalot. Vo toa vreme vo Vratnica ima{e
samo eden televizor, i baravme na~in da
gledame nekoj fudbalski natprevar, ama ja
koristevme i sekoja {ansa da go igrame.
34
Na osumgodi{na vozrast, so semejstvoto se seli vo Kanada. Sa{o raste
vo emigrantska sredina koja so sebe ja
donela i pasijata po fudbalot:
- Koga se preselivme vo Vindzor Ontario ima{e golema emigrantska populacija, Evropejci - Makedonci, Hrvati,
Srbi, Italijanci - toa be{e Evropa vo
malo. Ja koristev sekoja {ansa da igram.
Za uspeh vo fudbalot, kako i s$ vo
`ivotot, neophodna e pobedni~ka kultura, veli ]irovski:
- Bidej}i moite roditeli imaa samo
osnovno obrazovanie, toa be{e va`no za
mene. Studirav Biznis na Univerzitetot
na Milvoki. Moja vizija be{e da napravam tim. Studirav za da napravam organizacija. Primerot na moeto semejstvo
me nau~i {to zna~i da se raboti.
Na Univerzitetot vo Milvoki e izbran za najdobar fudbaler vo 1985
godina, a vo 1989 godina ja dobiva
titulata magister. Po nekolkugodi{na
uspe{na kariera kako fudbaler po~nal
da raboti kako trener vo svojata stara
{kola i na Univerzitetite vo Vinskonsin i vo Hartvort.
Vo 1993 godina ]irovski preminuva
vo Univerzitetot vo Merilen da raboti
so tamo{nata fudbalska ekipa koja
imala pove}egodi{en ograni~en uspeh. Vo Merilend ]irovski gi za~udil
lokalnite fanovi deka negovata cel e
da pobedi na nacionalniot {ampionat.
Zapo~nuva so zateknati igra~i i dvajca
studenti koi se prefrleni od Hartvord i do{le da bidat zaedno so svojot
trener. Po dve godini naporna rabota
negoviot tim po~nuva da ostvaruva rezultati.
Vo 2002 godina Merilendskiot tim
ja zapo~nuvaat svojata neverojatna nagorna linija so ~etiri dosledni pojavuvawa vo kolex-kupot. So ~etvorica
finalisti vo amerikanskiot kolexfudbal. Vo 2005 godina so 1:0 pobeda
nad najdobro rangiraniot univerzitet
stanuvaat {ampioni.
Vo 2008 godina gi predvodi Milvokite na kolex-turnirot so pobeda nad
Virxinija, no isto taka go predvodi i
svojot tim vo nacionalniot {ampionat
kade {to protiv Severna Karolina izvojuva pobeda od 1:0. Kako glasen i gestikulativen trener ]irovski ja vnese
atmosferata na familijarnost vo fudbalskiot tim. Toj isto taka go zaslu`i
respektot na negovite kolegi koi go
izbraa za pretsedatel na Zdru`enieto
na kolex-trenerite kako i za najdobar
trener za 2008 godina.
- Vo Amerika ima tri-~etiri sportovi {to dominiraat, ne postoi kultura na samo eden sport. Gledam deka
fudbalot si nao|a mesto kako eden od
golemite sportovi vo SAD. Mnogu lu|e
rabotat na toa.
Sa{o ne propu{ta {ansa da gleda
natprevar na makedonskata reprezantacija. Ne gi znae sostojbite dovolno,
no veli:
- Navidum nemaa dovolno resursi,
pari ili organizacija da soberat talentirani poedinci i da napravat dobar
tim. Ako porane{nite jugoslovenski
republiki mo`ea taka, zo{to ne i Makedonija?
Novi izdanija
VTORA AKADEMSKA GODINA NA LEKTORATOT PO MAKEDONSKI JAZIK VO RIEKA, HRVATSKA
NAJGOLEM MAKEDONISTI^KI
CENTAR VO SVETOT
Minatata akademska 2008/2009
godina na Katedrata za kroatistika na Filozofskiot fakultet
na Univerzitetot vo Rieka, R
Hrvatska po~na so rabota Lektoratot po makedonski jazik. Negovoto otvorawe kako rezultat na
uspe{nata sorabotka me|u Rie~kiot
univerzitet i Univerzitetot Sv.
Kiril i Metodij vo Skopje, R Makedonija pretstavuva obnovuvawe
na makedonistikata koja svoite
po~etoci gi bele`i vo akademskata
1983/1984 godina i se odvivala
se do devedesettite godini, pod
gri`ata i anga`manite na prof.
Goran Kalo|era. Vo zimskiot semestar 76 studenti gi slu{aa predmetite: Makedonski jazik 1, Makedonska literatura 19. i 20. vek i
Makedonska kultura i civilizacija. Letniot semestar go ispolnuvaa
predavawata po Makedonski jazik 2
i Monografski pristap na temi od
sovremenata makedonska literatura so 100 studenti. Pette predmeti
nedelno imaa po ~etiri ~asa. Toa
se brojki, vkupno 176 studenti, koi
sekako potvrduvaat deka Lektoratot stana najgolem makedonisti~ki
centar vo svetot. Interesot na studentite za makedonistikata se potvrdi i vo akademskata 2009/2010
godina.
Najgolem interes postoi za
predmetot Makedonska kultura i
civilizacija koj go slu{aat 69
studenti. Nego minatata godina
uspe{no go zavr{ija 30 studenti.
Makedonska literatura 19. i 20.
vek ima 42 studenta, nasprema lani
so 29 studenta. Makedonski jazik 2
go slu{aat 25, nasprema lanskite
sedum studenta. Toa }e re~e deka
nivnata brojka godinava, odnosno
vo zimskiot semestar iznesuva 136
studenti, ili re~isi dvapati pove}
e od lani. Nastavata ja vodi prof.
Vasil Tocinovski od Institutot za
makedonska literatura. Vo ramki
na izu~uvaweto na makedonskiot
Elena Orov~anec - Spiroska
Brojot na studenti na
Lektoratot po makedonski jazik na Univerzitetot vo Rieka, R Hrvatska, od
godina vo godina raste. Godinava
na ovoj Lektorat predmetite od
makedonski jazik, literatura i
kultura gi slu{aat vkupno 176
studenti
jazik e i preveduva~kata laboratorija, a po sekoj predmet studentite
izrabotuvaat seminarski raboti
koi se ~itaat vo blok od po dva
~asa a potoa se vodi diskusija.
Sekako posebno treba da se spomene
gri`ata {to ja poka`uva Rektoratot
na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij. Vo minatogodi{nata poseta
rektorot Velimir Stojkovski na
Lektorarot mu daruva{e trista
makedonski knigi, nau~ni spisani-
ja i kompjuter. Bibliotekata na
Filozofskiot fakultet koja pred
toa ima{e okolu dvesta naslovi
koi vo najgolem del se prevodi od
makedonski jazik, zna~i nad petstotini knigi, pretstavuva izvonredna baza za uspe{no ostvaruvawe na
nastavnite zada~i i celi. Sekoja
godina na Me|unarodniot seminar
po makedonski jazik, literatura i
kultura vo Ohrid u~estvuvaat i po
dvajca rie~ki studenti.
Interesot za makedonistikata
vo Rieka ne e slu~aen. Redovniot
profesor vo trajno zvawe Goran
Kalo|era, deneska nesomneno
najzna~ajniot makedonist (vo oblasta na literaturata) so nastavata po
makedonski jazik, kni`evnost, kultura i civilizacija ne samo {to gi
postavil nejzinite temeli, tuku i so
svojata nau~noistra`uva~ka rabota
gi afirimiral i po{iroko. Orga-
niziranoto makedonsko malcinstvo vo ovoj grad e sinonim na prvoto Makedonsko kulturno dru{tvo
Ilinden vo Hrvatska, i toa e mo{ne
po~ituvano vo op{testvenoto i kulturno `iveewe na gradot. Sekako i
izborot na prof. Vasil Tocinovski
kako izvonreden pedagog i nau~en
rabotnik i pisatel, ima posebeno
zna~aen udel vo prifa}aweto i
afirmacijata na makedonistikata
vo Hrvatska.
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
MAKEDONCITE VO SAD I KANADA
Meridijan
VISTINATA V O^I
Slave Nikolovski Katin
M
akedonskiot narod e bibliski, so golema hristijanska du{a, so vera, nade` i so
qubov kon Boga i kon sebe.
Toj opstanal i }e opstoi se
dodeka vekot vekuva i svetot svetuva
Site pravoslavni crkvi treba
kone~no da i pogledaat na vistinata v
o~i i da ja prifatat objektivnata realnost deka Makedonskata pravoslavna
crkva od 1958 godina `ivee i tvori
samostojno spored u~eweto na svetite
otci i u~iteli na Crkvata, a vrz osnova na svojot Ustav i vo duhot na Vselenskite i pomesnite sobori i ~istata
pravoslavna vera. Nedosledniot odnos
na pravoslavnite crkvi kon Makedonskata pravoslavna crkva i nivnoto ignorirawe na nejzinata crkovna stvarnost nanesuva golema {teta ne samo vo
Makedonskata pravoslavna crkva, tuku i
najsvetoto pravoslavie voop{to.
Fakt e deka denes makedonskiot narod `ivee vo pogolem broj zemji i dr`avi
i vo svoja suverena, nezavisna i samostojna dr`ava Republika Makedonija
koja e me|unarodno priznata. Toa go pobara makedonskiot narod i gra|anite na
Republika Makedonija se opredelija za
svoj celosen suverenitet, vklu~uvaj}i ja
i crkovnata nezavisnost. Makedonskata
pravoslavna crkva pedesetina godini
`ivee aktiven samostoen `ivot kako
vistinska pomesna crkva, zadovoluvaj}
i gi duhovnite potrebi na svoite vernici vo dr`avata i vo iseleni{tvoto.
Zatoa, Makedonskata pravoslavna crkva
i makedonskiot narod ne treba da se ostavaat sami na balkanskata vetrometina, kade {to se vkrstuvaat mnogu nacii,
veri i religii.
Za razlika od odnosite na Makedonskata pravoslavna crkva so
sosednite
sestrinski
pravoslavni crkvi, taa ima dobri odnosi i
sorabotuva so Katoli~kata, Angliskata,
Evangelisti~kata,
Metodisti~kata,
Luteranskata, Adventisti~kata i drugi
crkvi, potoa so Evrejskata i so Islamskata zaednica, kako i so drugi verski
zaednici vo svetot. Vo periodot od
~etirieset godini posebno dobri odnosi neguva so Vatikan i so Katoli~kata
crkva vo svetot. Taa sorabotka se intenzivirala osobeno vo 1969 godina koga
se navr{uvaa 1100 godina od smrtta na
36
makedonskiot i seslovenskiot prosvetitel sveti Kiril Solunski. Toga{ se
rodila idejata na 24 maj sekoja godina
vo Rim, so prigodna sve~enost od imeto
na makedonskiot narod da mu se oddava
dol`nata po~it na sv. Kiril za negovoto epohalno delo. Vo poznatata bazilika San Klemente kade {to se nao|a
skromniot grob na sveti Kiril Solunski se odviva ceremonija. Taa se odviva
vo prisustvo na dr`avna delegacija na
Republika Makedonija, na Makedonskata pravoslavna crkva, na pretstavnici
na Svetata stolica na italijanskite
dr`avni i verski organi, organizacii,
institucii i asocijacii, novinari i
drugi javni i kulturni rabotnici, prijateli na Makedonija, stranski turisti,
crkovni horovi, i vernici od Makedonija, koi doa|aat da prisustvuvaat
ili da zemat u~estvo na ovoj redok i
zna~aen nastan. Toa e trajno zapi{ano
na makedonski i na latinski jazik na
bakarnata spomen plo~a postavena
1970 godina, preku koja se ~uvstvuva
prevezot na patinata na vremeto. Vakva
manifestacija se odr`uva sekoja godina i vo ~est na sv. Metodij vo Elvangen,
Germanija. Denes ovie manifestacii
se poznati po imeto: „Makedonija vo
~est na sv. Kiril i Metodij”.
Vakvite ekumenski odnosi so Makedonskata pravoslavna crkva, predizvikaa odredeni te{kotii za Vatikan vo
odnosite so Srpskata, so Bugarskata i
so Gr~kata pravoslavna crkva. Nekoi
krugovi na ovie crkvi go obvinuvaat
Vatikan poradi negovite dobri odnosi
so Makedonskata pravoslavna crkva, osobeno {to papata Jovan Pavle II pove}
e godini vovede obi~aj za Bo`ik i za
Veligden da upatuva ~estitki, me|u drugite jazici, i na makedonski. Vakvite
odnosi i sredbite vo Rim tie gi tolkuvaat kako otstapuvawe na Makedonskata
pravoslavna crkva od pravoslavieto,
zaboravaj}i deka Vatikan ne mo`e, a da
ne prifati ekumenski dijalog so onie
pravoslavni crkvi koi sakaat takov dijalog.
Vistina e deka polemikite me|u
Makedonskata pravoslavna crkva so
sosednite sestrinski crkvi }e traat i
ponatamu, a toa ne pretstavuva ni{to
novo vo istorijata na pravoslavnite
crkvi. Toa e „normalna” postapka za
da se priznae aftokefalnost na druga
crkva. Taka, od solidarnost so Srpskata
pravoslavna crkva, drugite pravoslavni crkvi se vozdr`uvaat da ja priznaat
aftokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, iako dobro znaat deka
mnogu me|u niv, vklu~uvaj}i ja tuka i Srpskata pravoslavna crkva, go pro`iveale
istoto iskustvo i istite o~ekuvawa
pred da im bide priznata nezavisnosta.
Pritoa, nema pravoslavna crkva {to go
negira postoeweto i vistinata za Makedonskata pravoslavna crkva. Me|utoa,
ima pravoslavni crkvi koi od sosema
jasni i razbirlivi politi~ki pri~ini,
go oddol`uvaat oficijalnoto priznavawe na Makedonskata pravoslavna
crkva, pot~inuvaj}i se na interesite
na svoite dr`avi i vladi. Gr~kata i Bugarskata pravoslavna crkva ne go priznavaat postoeweto na makedonskiot
narod za da ne moraat, kako posledica
od toa, na svoja teritorija da go priznaat postoeweto na makedonskoto malcinstvo. Drugite pravoslavni crkvi ne
sakaat formalno da stapat vo sudir so
Srpskata pravoslavna crkva, zatoa {to
ova pra{awe ne gi zasega direktno.
Istoriskiot problem na Makedonskata pravoslavna crkva e krajno jasen.
Taa e edna od drevnite lokapni crkvi
na Balkanot, ~ij poglavar e ohridskiot
arhiepiskop. Nejzin osnova~ i tvorec
bil sv. Kliment Ohridski, eden od
u~enicite na sv. Kiril i Metodij. Isto
taka, site ovie crkvi dobro znaat deka
nema vra}awe, koga edna{ }e po~ne procesot na aftokefalnosta. No, za `al,
takva e istorijata na pravoslavnite
crkvi ne samo na Balkanot, tuku i vo
svetot.
ETNIЧKOTO ORGANIZIRAWE
NA MAKEDONCITE
POME\U DVETE VOJNI
Kako i drugite etni~ki grupi vo
SAD i Kanada, makedonskite doselenici
sozdale pove}e etni~ki organizacii.
Tie im davale ~uvstvo na sigurnost i
stanale mesto za etni~ko organizirawe
na nacionalen plan, gradej}i kaj niv
patriotska verba, qubov i nade` kon
svojata tatkovina, Makedonija.
Pred Vtorata svetska vojna asocijaciite na makedonskite doselenici
bile pod silno tu|o vlijanie, osobeno
na bugarskata propaganda. No bez ogled
na toa, tie ja zadr`ale svojata makedonska etni~ka pripadnost, zo{to nivnite
dru{tva i asocijacii sozdavale
mo`nosti za redovni me|usebni kontakti i za pobrza integracija vo novoto
op{testvo.
Meridijan
Makedoncite vo SAD i Kanada bile
povrzani preku brojni spomagatelni,
odnosno socijalnokulturni, verski,
politi~ki, informativni i drugi organizacii i asocijacii. Vo periodot
me|u Prvata i Vtorata svetska vojna,
makedonskite doselenici bile organizirani, me|u drugoto, vo slednite
etni~ki asocijacii:
„MAKEDONSKA PATRIOTSKA
ORGANIZACIJA” (MPO)
Prvata politi~ka organizacija koja
gi sobirala makedonskite doselenici
vo SAD i Kanada bila MPO (Makedonski
politi~ki organizacii). Poradi stavot na amerikanskata vlada koja ne dozvoluvala politi~ki organizirawa na
doselenicite, go promenila imeto od
politi~ka vo Makedonska patriotska
(patrioti~eska) organizacija (MPO) i
kako takva dejstvuva i denes.
MPO bila formirana na 30 septemvri 1922 godina vo Fort Vejn, Indijana, kade {to bil svikan Prviot
kongres na makedonskite politi~ki
organizacii, odnosno na selskite i
okoliskite dru{tva. Ovaa organizacija se pojavila kako rezultat na `elbata
na makedonskite doselenici za svoe
etni~ko organizirawe. Taa prvobitno
imala pravilen stav po makedonskoto
pra{awe. Se borela pred svetot i pred
makedonskata javnost i iseleni{tvoto
za nacionalna i socijalna sloboda na
naselenieto vo Makedonija. Zatoa MPO
reagirala kaj vladite i drugite institucii na Bugarija, Srbija i Grcija koga
se pojavuvale razni pritisoci i ubistva na Makedonci, ispra}aj}i svoi rezolucii i drugi dokumenti i napisi. MPO
~estopati se javuvala i kako donator na
akcii sred makedonskite doselenici
za najrazli~na pomo{ na Makedonija.
Vo po~etokot za MPO Makedonija bila
ednakva me|u ednakvite dr`avi na
Balkanot. Me|utoa, vo periodotme|u
19271929 organizacijata potpadnala
pod silno bugarsko vlijanie, koga me|u
makedonskoto iseleni{tvo nastapil
proces na dezorientacija i dezorganizacija. Ottoga{ MPO zapo~nala da
ja negira nacionalnata samobitnost
na makedonskiot narod, zastapuvaj}i
ja tezata za nekakov bugarski karakter na Makedonija. Isto taka, vo periodot po Vtorata svetska vojna (1945)
i do osamostojuvaweto na Republika
Makedonija (1991), ja negirala makedonskata dr`ava, nacija, jazik i Makedonskata pravoslavna crkva. Zatoa, vo
makedonskata dr`va vo izminatiot
period organizacijata MPO e pretstavuvana kako probugarska organizacija
koja deluvala, glavno, me|u makedonskite doselenici vo SAD i Kanada, a so
toa i bilo posveteno skromno nau~no
i op{testveno vnimanie. Me|utoa, bugarskata nauka na MPO i posvetila
posebno vnimanie, koristej}i ja kako
bugarska iseleni~ka organizacija na
„makedonskite Bugari”, zastapuvaj}i gi
interesite na bugarskata propaganda
me|u Makedoncite vo SAD i vo Kanada.
Toa osobeno bilo izrazeno preku glasiloto na MPO „Makedonska tribuna”
koe i denes izleguva kako mese~nik.
Poradi namalenosta na ~lenstvoto,
koe prete`no e od starata generacija
od egejskiot del na Makedonija, organizacijata e vo izumirawe.
Me|utoa, po proglasuvaweto na nezavisnosta i suverenosta na makedonskata dr`ava vo 1991 godina, odnosno
od 1996 godina, pak, zapo~na eden nov
proces vo odnosite na MPO kon Makedonija. Imeno, realizirani se pove}e
akcii za priznavawe na nezavisnosta
na Makedonija, napraveni se brojni
poseti i sredbi so politi~ari i vladini pretstavnici od Makedonija i
drugo. Taka, pokraj toa {to MPO ostanuva na starite opredelbi, sepak
se zabele`uvaat izvesni pozitivni
promeni vo rakovodstvoto na MPO i vo
odnos kon makedonskoto nacionalno
pra{awe, kon Makedonskata pravoslavna crkva i kon makedonskiot narod vo
celina. Denes generaciite na starite
~lenovi na MPO, koi se ~uvstvuvaat
kako Amerikanci i Kana|ani so simpatii gledaat kon progresot na Republika Makedonija.
MAKEDONSKI NARODEN
SOJUZ (MNS)
Vo 1929 godina, vo Pontijak,
Mi~igen, e formirana prvata makedonska nezavisna progresivna grupa, ~ij
broj podocna se zgolemil na {est vo SAD
i Kanada. Organiziraweto na sorabotkata i voop{to koordiniraweto na
akciite me|u progresivnite grupi bilo
dovereno na Inicijativniot komitet,
koj ja svikal Prvata konferencija, {to
se odr`ala vo Tolido, Ohajo, na 22 i 23
mart 1930 godina.
Na konferencijata bila usvoena
Rezolucija so koja site makedonski
nezavisni progresivni grupi se obvrzale da ja koordiniraat svojata dejnost me|u sebe i da sozdadat uslovi
za {to pouspe{no {irewe na svoite
idei me|u makedonskite doselenici.
Vo Rezolucijata, me|u drugoto se zboruva za borbata {to trebalo da se vodi
protiv organizacijata MPO koja, kako
{to se veli, bila oru`je na velikobugarskata dr`avna politika. Isto taka,
i vo drugite dokumenti na konferencijata, MPO se tretirala kako eden od najgolemite protivnici na progresivnoto
dvi`ewe na makedonskata emigracija.
Progresivnite grupi za svoj sojuznik
ja prifatile samo rabotni~kata klasa
so koja bile gotovi preku edinstveniot
revolucioneren front, da se borat protiv fa{izmot i imperijalizmot.
Celta na makedonskite nezavisni
progreeivni grupi bila da gi obedini
Makedoncite zavedeni od MPO i da razvie politi~ka aktivnost sred makedonskite doselenici. A, edna od golemite
`elbi i barawa na ovie grupi bila da se
sozdade balkanska federacija, vo koja
}a bidat garantirani {iroki nacionalni, politi~ki i socijalni prava i slobodi na balkanskite narodi, vklu~uvaj}
i go i makedonskiot narod od trite
dela na Makedonija. Vo realizacijata
na vakvata politika noviot Makedonski
naroden sojuz (MNS) smetal na sodejstvo i potkrepa od site progresivni sili
i lu|e vo svetot, ososbeno od onie na
Balkanot. Organizacijata MNS svoite
aktivnosti zapo~nala da gi prenesuva
i afirmira vo pogolem broj glasila,
me|u koi, vo vesnicite: „Makedonski
bilten”; „Balkansko zdru`enie”, „Trudova Makedonija” i „Narodna volja”.
Inaku, imeto Makedonski naroden
sojuz (MNS) go dobil so obedinuvaweto na progresivnite grupi vo sojuz na
Prviot kongres, odr`an vo Geri, Indijana, od 24 do 26 april 1931 godina.
Potoa, po Чetvrtiot kongres na MNS
{to se odr`al vo Detroit, Mi~igen, vo
1934 godina, od edinstveniot MNS bile
sozdadeni dve organizacii: Makedonskoamerikanski naroden sojuz vo SAD
(MANS) i Makedonskokanadski naroden
sojuz (MKNS) vo Kanada.
Чlenovite na MANS i MKNS se zalagale sa pogolemo zaedni{tvo me|u
progresivnite sili na site balkanski
narodi. Kaj niv se razgorel plamenot
posebno za poddr{ka na Narodnoosloboditel nata borba na makedonskiot
narod i na Gra|anskata vojia vo [panija.
Taka, edna od pozabele`itelnite akcii
na MANS i MKNS bil, sekako, „Memorandumot za re{avawe na makedonskoto
pra{awe”, {to na 11 fevruari 1945
godina Nacionalniot komitet go upatil do amerikanskoto Ministerstvo za
nadvore{ni raboti, do me|unarodnata
javnost, do brojni institucii i do
makedonskoto iseleni{tvo.
Me|utoa, po 1947 godina vo SAD
zapo~nala kampawata protiv progresivnite organizaci i simpatizerite
na levicata, koga zapo~nala i studenata
vojna. Mnogu organizacii vo toj period
bile proglaseni za subverzivni. Takva
etiketa mu bila prilepena i na MANS,
koj bil proglasen za „presvrtni~ka
organizacija”. Potoa, vo 1949 godina, koga, stapila vo sila odlukata na
dr`avniot obvinitel na SAD, spored
koja natamo{noto dejstvuvawe na Makedonskoamerikanskiot naroden sojuz
zgasnala zasekoga{.
37
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Meridijan
THE MACEDONIANS IN USA AND CANADA
H
REAL TRUTH
e survived slavery and assimilation, persecution, and
injustice. He survived and will
sur¬vive for as long as time
runs and the world turns, for
the Macedonian nation is Biblical, with
a huge Christian soul, with faith, hope,
and love of God and himself.
All Orthodox churches should finally
face the truth in the eye and accept the
objective reality that since 1958 the
Macedonian Orthodox Church has lived
and cre¬ated independently according
to the learning of the holy fathers and
teachers of the Church, based on its Constitution and in the spirit of the Celestial and other assem¬blies and the pure
Orthodox faith. The inconsistent attitude
of the Orthodox churches toward the
Macedonian Orthodox Church and their
ignoring its church reality, all in¬flicts
great damage not only within the Macedonian Orthodox Church, but to the holy
orthodoxy in general.
It is a fact that the Macedonian people now live in a great number of countries and states and in their own sovereign, independent state - the Republic
of Macedonia, which is internationally
recognized. This was requested by the
Macedonian people and citizens of the
Republic of Macedonia and they voted for
total sovereignty including independence
of the church. The Macedonian Orthodox
Church has lived an active independent
life as a true domestic church, satisfying
the spiritual needs of its believers in the
country and abroad. Therefore, the Macedonian Orthodox Church and the Macedonian people must not be left alone in the
winds of the Balkans, the crossroads of
many faiths, nations, and religions.
Unlike the relations of the Macedonian Orthodox Church with its neighboring sister Orthodox churches, it nurtures
good relations and collaboration with
the Catholic, Anglican, Evangelist, Methodist, Lutheran, Adventist’s, and other
churches, as well as with the Jewish,
Islamic and other religious communities
in the world. In the last forty years it
has nurtured particularly good relations
with Vatican and the Catholic Church
throughout the world. This collaboration was especially intensified in 1969 at
the 1,100th Anniversary of the death of
the Macedonian and all Slavonic educator, Saint Cyril of Salonika. An idea was
born then that on the 24th May every
year in Rome in the name of the Macedo-
38
nian people respect would be paid to St.
Cyril and his epochal deed. A ceremony
takes place at the famous basilica of San
Klemente, the place of the modest grave
of Saint Cyril of Salonika. The ceremony
takes place in the presence of a state
delegation of the Republic of Macedonia,
of the Macedonian Orthodox Church, representatives of the Holy See of the Italian state and religious institutions, organizations and associations, journalists
and other public and cultural workers,
friends of Macedonia, foreign tourists,
church choirs, and believers from Macedonia who come to attend or to participate in this rare and significant event.
In 1970 this was permanently inscribed
in Macedonian and Latin on a copper
com¬memorative plaque, expressing the
veil of time past. A similar manifestation
is held every year in honor of St. Methody in Eivangen, Germany. These manifestations are now known as “Macedonia
in honor of Sts, Cyril and Methody.”
These ecumenical relations with the
Macedonian Orthodox Church caused the
Vatican certain difficulties in their relations with the Serbian, Bulgarian, and
Greek Orthodox Churches. Some circles
among these churches condemn the
Vatican be¬cause of its good relations
with the Macedonian Orthodox Church
especially since Pope John Paul II has
had the custom for a number of years to
express his Christmas and Easter greetings in Macedonian as well as the other
languages. They interpret these relations
and meetings in Rome as breaking away
of the Macedonian Orthodox Church from
orthodoxy, forgetting that Vatican cannot but accept ecumenical dialogue with
those Orthodox churches which wish to
have such dialogue.
It is true that arguments between
the Macedonian Orthodox Church and
the neighboring sister churches will
continue, which is nothing new in the
history of the Orthodox Church. This is
a “normal” step in recognizing the autocephaly of another church. Thus, in
their solidarity to the Serbian Ortodox
Church other Orthodox churches refrain
from acknowledging autocephaly of
the Macedonian Orthodox Church even
though they know quite well that many
of them, including the Serbian Orthodox
Church itself had to survive the same experiences and expectations before they
were acknowl¬edged their independence.
At the same time, there is no Orthodox
Church that ne¬gates the existence and
truth about the Macedonian Orthodox
Church. However, there are Orthodox
churches who continue to postpone official recognition of the Macedonian Orthodox Church because of obvious and
understandable political reasons, submitting to the interests of their countries
and governments. The Greek and Bulgarian Orthodox churches do not recognize
existence of the Macedonian nation so
that they would not have to, as a consequence of this, recognize the existence
of a Macedonian minority on their territory. Other Orthodox churches do not
wish to enter a formal conflict with the
Serbian Orthodox Church because this issue does not touch them directly.
The historical problem of the Macedonian Orthodox Church is extremely
clear. It is one of the ancient local
churches in the Balkans, headed by the
Ohrid arch¬bishop. It was founded and
created by St. Clement of Ohrid, one of
the disciples of St. Cyril and Methody.
At the same time all of these churches
know that there is no returning once the
autocephaly process has begun. Unfortunately, such is the history of the Orthodox churches not only in the Balkans but
throughout the world.
ETHNIC ORGANIZATION
OF THE MACEDONIANS BETWEEN
THE TWO WORLD WARS
Like other ethnic groups in USA and
Canada, the Macedonian immigrants also
established a number of ethnic organizations. These provided them the feeling
of security and became a place for ethic
organization on a national scale, developing in them patriotic faith, love, and
hope for their fatherland, Macedonia.
Prior to the Second World War the
associations of the Macedonian immigrants had been under strong foreign
influence, especially the Bulgarian propaganda. Regardless of this they nevertheless retained their Macedonian ethnic
belonging be¬cause their societies and
associations created opportunities for
regular mutual con¬tacts and faster integration in the new society.
In USA and Canada the Macedonians were connected through numerous
charitable, social and cultural, religious,
political, informative, and other organizations and associations. In the period
between the First and Second World Wars
Meridijan
the Macedonian immigrants, among
other things, were also organized in the
following ethnic associations:
“MACEDONIAN PATRIOTIC
ORGANIZATION” (MPO)
The first political organi¬zation to
gather the Macedonian immigrants in
USA and Canada was MPO - the Macedonian Political Organization. However,
due to the attitude of the American
go¬vernment which did not allow political organization of the immigrants
it changed its name from “political” to
patriotic (“patrioticheska) organization
(MPO) and as such continues to function
today.
The MPO was established on 30 September, 1922 in Fort Wayne, Indiana,
where they held the First Congress of the
Macedonian Political Organizations, that
is, of the village and regional societies.
This organization emerged as a result of
the Macedonian immigrants’ desire to
have their own ethnic organization. At
first it had a correct attitude towards
the Macedonian issue. It fought before
the world, the Macedonian public, and
the immigrants, for national and social
freedom of the popula¬tion in Macedonia. Thus, the MPO approached the
governments and other institutions in
Bulgaria, Serbia, and Greece whenever
there were pressures or killings of Macedonians. They reacted by sending their
resolutions and other documents and articles. The MPO also frequently appeared
as a donator at charities organized by
Macedonian immigrants providing various kinds of aid for Macedonia.
At the beginning for MPO Macedonia
was equal among the equal countries
in the Balkans. However, in the period
1927 - 1929 the organization fell under
strong Bulgarian influence when a process of disorientation and disorganization appeared among the Macedonian
immigrants. The MPO then began to
negate the national origi¬nality of the
Macedonian people, supporting the thesis on some kind of Bulgarian character
of Macedonia. During the period after
trie Second World War, i.e. 1945 till the
independence of the Republic of Macedonia in 1991; it also negated the Macedonian state, nation, language, and the
Macedonian Orthodox Church. For this
reason, in the Macedonian state the MPO
was presented as a pro-Bulgarian organization which was mainly active among
the Macedonian immigrants in USA and
Canada, and so it was devoted only modest scientific and social attention. On
the other hand. Bulgarian science devoted special attention to the MPO using it
as a Bulgarian immigrant organi¬zation
of the “Macedonian Bulgarians” supporting the interests of the Bulgarian
propa¬ganda among the Macedonians
in USA and Canada. This was particularly
empha¬sized through the MPO newspaper “Macedonian Tribune” which continues to be pub¬lished nowadays as a
monthly. Due to the decreased number
of members who mainly belong to the
elderly generation from the Aegean part
of Macedonia, the organization is slowly
dieing out.
However, after the declaration of
independence and sovereignty of the
Macedonian state in 1991, especially
since 1996, a new process began in
the MPO’s attitudes toward Macedonia.
Namely, a number of moves were made
toward recogni¬tion of Macedonia’s independence, and numerous visits and
meetings with politicians and Macedonian government officials, and other activities were conducted. Despite the fact
that the MPO continues to follow its previous determinations, nevertheless there
are certain noticeable positive changes
in MPO’s management and in relation to
the attitude toward the Macedonian national issue, the Macedonian Orthodox
Church, and towards the Macedonian
people in general. Nowadays, the generations of the older members of MPO,
who feel as Americans and Canadians,
look favorably upon the progress of the
Republic of Macedonia.
MACEDONIAN - PEOPLE’S LEAGUE (MPL)
(MAKEDONSKI-NARODEN SOJUZ).
The first Macedonian independent
progressive group whose number later
increased to six in USA and Canada was
established in Pontiac, Michigan, in
1929. The organi¬zation of the collaboration and general coordination of activities among the progres¬sive groups was
entrusted to the Initiative Committee
which organized the First Con¬ference
held in Toledo, Ohio, on 22 - 23 March,
1930.
A Resolution was adopted at the conference which obligated every Macedonian independent progressive group to
coordinate their activities among themselves and to provide conditions for a
most successful expansion of their ideas
among the Macedonian immigrants. This
Resolution speaks of the battle that was
to be fought against the MPO organization which, as it was stated, was a weapon of the Great Bulgarian state policy.
Other documents of the conference also
treated the MPO as one of the biggest
opponents to the progressive movement
of the Macedonian immi-grants. The progressive groups accepted oniy the workers class as their allies with whom they
were prepared to fight against fascism
and imperialism through the unique revolutionary front.
The aim of the Macedonian independent progressive groups was to unite
the Macedonians misled by the MPO,
and to develop political activity among
the Macedonian immigrants. One of the
greatest desires and demands of Ihese
groups was to make a Balkan federation
which would guarantee wide national,
political, and social rights and freedoms
for the Balkan peoples, including the
Macedonian people of all three parts of
Macedonia. In their realization of this
policy the new Macedonian People’s
League (MPL) counted on the joint action
and support of every progressive power
and person in the world, especially those
of the Balkans. The MPL organization began publishing and affirming its activities in numerous newspapers, including:
the “Makedonski bilten”, “Balkansko z(s)
druzhenie”, ‘Trudova Makedonija” and
“Narodna volja.”
Otherwise, the Macedonian People’s
League (MPL) got its name with the
unit¬ing of the progressive groups into a
league at the First Congress held in Garry, Indi¬ana during 24-26 April, 1931.
Later, after the Fourth Congress of the
MPL held in Detroit, Michigan, in 1934,
two organizations were made from the
one Macedonian People’s League (MPL).
These were: the Macedonian American
People’s League (MAPL) in USA, and the
Macedonian - Canadian People’s League
(MCPL) in Canada.
The members of MAPL and MCPL
supported greater togetherness among
the progressive powers of all the Balkan peoples. They felt especially strong
about sup¬porting the National Liberation Movement of the Macedonian People and of the Civil War in Spain. Thus,
one of the more remarkable activities of
the MANS and MKNS was the “Memorandum for the resolution of the Macedonian Question,” which on 11 February,
1945 the National Committee addressed
to the American Ministry of For¬eign Affairs, the international community, numerous institutes and institutions, and
to the Macedonian immigrants.
However, a campaign against the
progressive organizations and supporters of the left wing at the beginning of
the cold war began in USA after 1947.
Many organiza¬tions at the time were
declared subversive. MAPL was also labeled as such and was declared a “transformational organization”. Later, in
1949 the decision of the State Attorney
of the USA took effect, thus forbidding
any further activities of the Macedonian
- American People’s League.
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
DO G. MARTIS NIKOLAU, EKS-MINISTER NA SEVERNA GRCIJA
Kontra
DREVNITE MAKEDONCI
Ovde jas nemam nikakva namera
podrobno da Vi ja opi{uvam istorijata na drevnite Makedonci. No, sepak,
smetam za potrebno da Be potsetam na
nekoi periodi {to se odnesuvaat na
samobitnosta na nekoga{niot makedonski narod, kako i na niza fakti
za izopa~uvaweto na istorijata na
Makedoncite od strana na gr~ki
istori~ari.
Se zboruva za nekoj narod oti postoel, koj vo svetskata istorija be{e
poznat po negovoto ime, koj imal svoja
tatkovina, dr`ava i istorija i deka
toj narod gi imal site belezi {to go
oddeluvaat od drugite narodi: jazik,
vera, narodni predanija, obi~ai, naroden folklor.
Nau~niot svet, skoro do v~era, pod
imeto „Makedonija” ozna~uva{e edna
od zemjite na Balkanot {to se nao|aa
„na sever od Grcija”, a ce grani~i: so
dolinata na rekata Mesta i zapadnite
padini na Rodopite (na istok), a co
isto~nite ogranci na planinskite
masivi od Pind, Gramos, Jablanica i
Korab (na zapad), pa so planinskite
venci na [ar Planina i Kozjak (na
sever) i so ramnicata na Bistrica,
planinskite venci na Kambunijan,
Olimp, pa so Egejskoto Mope i Sveta
Gora Atos (na jug). Ete, tamu `ivee{e
drevniot makedonski narod, ~ie sozdavawe pa|a vo XIII vek pred Isus
Hristos.
Strabon, „tatkoto na geografijata”, taka ni gi opi{a granicite na
klasi~na Makedonija i Grcija, naglasuvaj}i deka Olimp, Kambunijan i
Pind bea nivnata prirodna granica.
Herodot, „tatkoto na istorijata”, ni
ostavi interesni zapisi za minatoto
na makedonskiot narod. Spored nego,
vo Makedonija `ivee{e eden „poludiv” narod, nare~eni Makedonci. Tie
bile sostaveni od pove}e plemiwa:
Pelagonci, Migdonci, Eordejci, Elimenci, Orestijci, Linkinstinci i
drugi. Me|utoa, bidej}i Makedoncite
bea dominantno pleme, tie vo tekot na
vremeto im go nametnaa svoeto ime,
40
Diogenes
jazikot, verata, obi~aite, narodnoto
predanie, pa i socijalnoto ureduvawe.
Po Herodot, koj se rodi vo V vek
pred Isus Hristos, vo mete`ite na
poslednata Medi~ka vojna, istorijata
na makedonskiot narod zapo~nuva so
dinastijata na Argeidite i so izgradbata na Edesa (Voden) pred krajot na
VIII vek pred Hrista. Osnova~ot
na dinastijata Ageidi i graditelot
na makedonskata prestolnica be{e
Perdikla I, kralot na Makedonija, koj
vladee{e od 707 do 645 godina pred
Isus Hristos.
Spored toj raskaz na Herodot,
Perdika i negovite bra}a se doselile od Argos na Peloponez, dodeka po
zabele{ki na drugi istori~ari, graditelite na Edesa, na makedonskata
prestolnica, be{e do{le od Argos na
Orestija vo Makedonija.
Ovde se postavuva edno pra{awe:
od kade dojdoa Argeidite, graditelite
na Edesa? Od Argos na Peloponez (Grcija) ili pak od Argos vo Orestija
(Makedonija)? Ova mo`e da se objasni
so kulturnata zaostanatost na makedonskiot narod. Do toa mo`elo da
dojde samo so vladeeweto ne na gr~ka,
ami na makedonska dinastija, ~ija
upravuva~ka kasta, kako i nejzinite
kralovi, bea nepismeni.
Spored gr~kiot istori~ar Teopompos, drevnite Makedonci imale
u{te edna plejada „mitski kralovi”
koi upravuvale vo Makedonija daleku
pred pojavuvaweto na dinastijata Argeidi. Me|u tie „mitolo{ki kralovi”
se spomnuvaat: Herakle (mo`ebi, Edesajos, glavniot makedonski junak),
potoa Karanos, Koinos, Tiramas, Testios, Iqos, Kleodijaos, Aristomahos,
Temenos, Kisos, Merops, Aristodamidas, Fejdon i drugi. Gradot Herakleja
(Monastir, Bitola) se spomnuva deka
be{e eden od najstarite administrativni i kulturni centri na makedonskite kralovi, koi mu bea nepoznati
na Herodot. Edesa i Pela bea poslednite prestolnini na klasi~na Make-
donija. Ima, isto taka, istori~ari
koi ne veruvaat vo gr~koto poteklo na
drevnite Makedonci. Tie kategori~no
ja otfrlaat gr~kata legenda, spored
koja Makedon, tatkoto na makedonskiot
narod, bil sin na Zevs, na vrhovniot
olimpski bog. I tie ne u~at, isto
taka, deka makedonskiot narod se sostoel od pove}e plemiwa od trakijsko
ilirskopelazgo{ko poteklo, ~ij{to
jazici i drevni bogovi ne bile gr~ki.
No vo tekot na nivnata istoriska evolucija i transformacija (preobrazuvawe), nao|aj}i se vo dopir so starite
Grci, koi bea posilni i civilizirani, Makedoncite, milum ili silum, gi
zamenija nivnite bogovi so dvanaeset olimpski bogovi i so vreme tie ja
prifatija i gr~kata kultura i civilizacija. Me|utoa, ne se znae to~no
vo koja epoha zapo~na toa elinsko
vlijanie vrz Makedoncite. Se pretpostavuva deka ovoj proces na duhovno i materijalno vlijanie na starite
Grci vrz Makedoncite zapo~na so sozdavaweto na prvite trgovski centri
od strana na Atina, Halcis i Korint, i
toa vo poslednata decenija na osmiot
vek pred Isus Hristos.
Branej}i ja teorijata za „gr~kite
koreni i potekloto na Makedoncite”, Vie, gospodine Martis, ni
go raska`uvate i slednoto: „Makedon, tatkoto na makedonskiot narod
(zna~i, Vie go priznavate kako narod)
be{e sin na Zevs i Pandora, }erkata
na Deukalion...” Potoa Vie si ja
prodol`uvate prikaskata vaka: „Helen, tatkoto na Grcite, be{e isto taka
na Deukalion...” ili poinaku re~eno,
Makedon i Helen bile sosema bliski
rodnini: vujko i vnuk, bidej}i prviot
(Makedon) mu bil sin, a vtoriot (Helen), pak, {ura na Zevs, na vrhovniot
olimpski bog.
O, kako e toa prekrasno! Tokmu
kako vo samovilskite prikazni! Dobro, veruvate li Vie vo seto toa, gospodine eks-minister, za{to rabotata
e mo{ne seriozna, osoben koga nudite
„dokazi” za gr~koto poteklo na star-
ite Makedonci?
Naukata, kako i objektivnata istorija, treba da se odvojat od site
mitologii, pa i od gr~korimskata
mitologija. Legendite za bo`estvata
i kiklopite, ni videni, ni ~ueni,
nitu dopreni, nikako ne mo`at da ni
svedo~at za nekakva istoriska vistina na koj i da e narod od ovoj svet.
Ni velat: „Makedoncite imale
isti verski obredi so Grcite! Zna~i,
Makedoncite bile Grci!” A nie im
odgovarame: „Toa e pogre{no, za{to
ima Grcimuslimani, kako {to ima
Afrikanci koi {to se hristijani
ili muslimani. No toa se samo Grcimuslimani, odnosno Afrikancihristijani ili muslimani”. [to zna~i,
zamenuvaweto na drevnite makedonski bogovi so olimpskite bogovi e
samo u{te eden dokaz pove}e, i toa
eden nepobiten dokaz za posebnata
individualnost (samobitnost) na
drevnite Makedonci i Grci, kako na
kulturno i civilizacisko pole, isto
taka i na poleto na nivnite razli~ni
idiomi i nivnite narodnopoliti~ki
ureduvawa. Zna~i, prifa}aweto na
gr~kata vera i kultura od strana na
Makedoncite nikoga{ ne mo`e da ja
opravda gr~kata teorija za ahajski
karakter na drevniot makedonski
narod.
Dobro, gospodine Martis, mo`ete
li Vie da gi smetate za Anglosaksonci, za [panci ili Francuzi site
katolizirani narodi od poslednive
i toa samo poradi hristijanstvoto i
anglosaksonskata, odnosno {panskofrancuskata kultura i civilizacija
usvoeni od do v~era necivilizirani
narodi? Sekako ne! Istiot princip
treba da se primeni i za Makedoncite. Toa {to starite Rimjani vo svoe
vreme, isto taka, ja prifatija gr~kata
kultura i civilizacija ne mo`e da se
re~e deka tie bile Grci.
]e mi dozvolite da se vratime na
na{ata tema.
Vo „herojskata epoha” na drevnite
Grci be{e „den”, a ne „zora” na istorijata na Balkanot. Pa kako {to be{e
re~eno, vo toa vreme Makedonija i
Makedoncite im bea nepoznati na Grcite, za{to ni golemiot Omir vo negovata poema „Ilijada i odiseja” ne
gi opea Makedoncite kako gr~ko
pleme, nitu pak pro~ueniot Herodot
ne gi spomna oti gi videl pred Troja
(Ilion) predvodeni so skiptarot na
„krapot na site kralovi”, Agamemnon.
[to zna~i, Makedoncite ne se Grci.
Naskoro pukna dvorskata naezda i
gr~kite plemiwa se rasprsnaa na
site strani na svetot.
Makedonskata istorija ne u~i
deka Makedoncite se borele protiv
site nivni sosedi koi ja zagrozuvale
nivnata sloboda i nezavisnost. Isto
taka, tie vodele i zavojuva~ki borbi,
so cel za pro{iruvawe na granicite na Makedonija i toa bez nikakva
pomo{ od takanare~enite „bra}a”
Grci. I taka tie bile sekoga{ nezavisni. Samo vo eden kus period, vo
vremeto na vladeeweto na kralovite
Amintta i Aleksandar I „Filhelen”
prijatel na Grcite) Kralstvoto Makedonija postana vazal na Persiskata
imperija. Toga{ Makedonija be{e
prinudena da im dopu{ti slobodno
minuvawe na aramiite na Darija i
Kserkse, vo epohata na Medi~kite vojni, vo po~etokot na V vek pred Isus
Hristos. Ho po zaedni~kata gr~komakedonska pobeda nad persiskata
armija vo borbata kaj Plateja, vo 479
godina pred Isus Hristos, Makedonija se oslobodi od aziskite stegi.
[to se odnesuva, pak, do gr~kite
kolonii na makedonskoto primorje,
makedonskite kralovi niv gi smetaa
za „gr~ko ja`e okolu vratot na Makedonija”. I, blagodarenie na voeniot
genie na makedonskiot krap Filip
II, taa gr~ka jamka be{e izvadena
vo tekot na edna dinami~na i krvava vojna od dvaeset godini, koja {to
toj ja vode{e protiv site Grci predvodeni od slavniot Demosten. I,
kako {to znaete, gospodine Martis,
po re{itelnata pobeda na „makedonskata falanga”, predvodena od kralot
Filip II i na negoviot sin, princot Aleksandar Makedonski, vo borbata kaj Heroneja, vo 338 godina pred
Hrista, i be{e staven kraj na gr~kata
kolonizacija na makedonskoto primorje i cela Grcija be{e zazemena
od Makedoncite. Sledniot den po
ubistvoto na kralot Filip II, vo 336
godina, nezadovolnite Grci se krenaa na oru`je protiv makedonskata
dominacija. Noviot kral, Aleksandar
III Makedonski, ja razurna Teba i
go zadu{i gr~koto vostanie. Vo 335
godina Grcite go polo`ija oru`jeto
i Aleksakdar Makedonski kako pobednik vleze vo Atina.
Gospodine Martis, eve Vi ja vistinata {to se odnesuva do makedonskite
kralovi Filip II i Aleksandar III
Veliki, koi Vie gi prika`uvate kako
„slava i gordost na Grcite”. Me|utoa,
Vie ni{to ne rekovte za taa vistina
i za toj „slaven presvrt vo gr~kata
istorija”, koj vsu{nost be{e oven~an
so gubewe na vistinskata sloboda i
Kontra
nezavisnost na gr~kiot narod. Zar ne
e malku sme{na Va{ata la`na teorija
{to se odnesuva za dvajcata makedonski krapovi?
Ako Makedoncite be{e bile
sostaven del na gr~kiot narod, toga{
sekoj svesen ~ovek bi Be pra{al:
„Zo{to toga{ Grcite vo vremeto na
voenata ekspedicija na Aleksandar Veliki polni deset godini kako
dobrovolci se borea vo taborot na
Persijancite i pokraj istoriskata
vistina deka Persijancite bea zakolnati neprijateli na Makedonija
i na Grcija? Zo{to gr~kiot narod
povtorno se krena na oru`je protiv
makedonskiot jarem i toa utredenta
po tainstvenata smrt na Aleksandar
Makedonski (Veliki) vo 323 godina
pred Isus Hristos?” I na krajot:
„Zo{to Grcite ja prodol`ija osloboditelnata borba protiv Makedonija i po smrtta na hrabriot Demosten
zdru`uvaj}i se so Rimjanite, koi bea
zavojuva~i i grobari na drevnoto
Makedonsko krapstvo?”
Kako {to Vi e pozonato, taa
stra{na borba zavr{i so krvavata
borba kaj Pidna vo 168 godina pred
Isus Hristos koga rimskite i gr~kite
me~ovi odnesoa pobeda nad stra{nata
makedonska „sarisa”. Zna~i, taa se
zavr{i so dolgotrajnoto ropstvo na
makedonskiot narod.
Megalogrcite ne ja sakaat ovaa
vistina, no sekoe izopa~uvawe na taa
istoriska vistina ne e ni{to drugo,
tuku zlo~in kon makedonskiot narod
i istorijata na ~ove{tvoto, toa e neoprostlivo i nedozvoleno falsifikuvawe na istorijata na Makedonija.
DEMOSTEN I NEGOVITE
SOVREMENICI GI SMETAA
MAKEDONCITE ZA VARVARI
I NEGRCI
Zaobikoluvaj}i ja istoriskata
vistina, dene{nive megalogrci se
toporat da go ocrnat velikiot atinski orator, eden od najslavnite figuri na anti~ka Grcija koja {to istorijata nema nikoga{ da ja zaboravi.
Toj dr`avnik i neosporen voda~ na
site Grci vo epohata na Filip II, vo
negovite famozni „Filipiki” („antiFilip”), politi~ki govori protiv
makedonskiot krap, odr`ani pred
Atinskata agora (Gr~kiot parlament),
me|u drugoto, re~e: „Filip, koj ne e
Grk, nitu vodi nekakva `i~ka od Grcite, od koja i da e strana, ne mo`e da
se gordee so slavno poteklo, ni duri
me|u samite varvari (Makedoncite).
41
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
ka`ana od samiot Demosten, ili pak
toj da se otfrli kako pravi~en i
verodostoen svedok na gr~kata istorija od negovoto vreme, e zlo ne samo
kon istorijata na ~ove{tvoto, ami e i
neoprostliva sramota za dene{na Grcija, na ovaa Grcija koja{to eve »ve}e
eden vek gi iskorenuva Makedoncite
za da ja zagrabi Makedonija i da ja
pretvori vo „Severna Grcija”.
Kontra
Toj ne e ni{to drugo, tuku samo eden
mizeren Makedonec, proizlezen od
nekoja loza od koja{to nikoga{ ne
izlegol nitu eden asolen rob...”
Vo edna druga mo`nost toj mu
prefrla{e kako na nekakov vistinski varvarin, za{to, po negovoto mislewe, makedonskiot narod samo {to
izlegol od „haosot na varvarskite
narodi”, koi {to `iveeja na sever
od Grcija. Obra}aj}i im se na gr~kite
pratenici, Demosten im gi postavi
slednite pra{awa: „Zar ne se site utvrdeni mesta vo racete na ovoj ~ovek
(Filip)? Zar toj ne zazede i zemji {to
ni pripa|aa nam (zna~i, na Grcite, a
ne na Makedoncite)?” Demosten
~esto grme{e protiv kralot na „varvarskiot narod”, koj ja zagrozuva{e
i gr~kata zemja. No Demosten be{e
re~it i jasen, taka {to negovite rasuduvawa nemaat potreba od nikakov
komentar.
Nema somnevawe deka Demosten
se bore{e za so~uvuvawe na gr~kite
kolonii, a potoa vode{e borbi za
osloboduvawe na negovata zemja od
makedonskiot jarem. Na negovite povici gr~kiot narod dvapati se krena
na oru`je za sloboda i nezavisnost
na Grcija. I ne be{e ni{to slu~ajno
{to Atinskata agora, i pokraj negovite porazi kaj Heroneja vo 338 godina, go odlikuva Demostena so zlaten
venec.
Koga be{e zaroben od Makedoncite vo Vtoroto gr~ko vostanie vo
eden hram, vo 322 godina, Demosten,
veren na negoviot narod i na Grcija,
hrabro odbi da mu se predade na makedonskiot general. Toj ja zede ~a{ata
so otrov i mu se svrte na glasnikot od
negovite tera~i so zborovite: „Odi i
re~i mu na tvojot gospodar oti Demosten nema nikoga{ da im se pokori
na nezakonski okupatori na negovata
tatkovina Grcija!” i Demosten ja ispi
~a{ata so otrov.
Ete koj be{e Demosten, gospodine Martis! Ako Demosten be{e
bil „odoglaven demagog”, Grcite po
negovata smrt nikoga{ ne }e gi krenea nivnite me~ovi i kopja protiv
Makedoncite, koi{to Vie gi narekuvate „osloboditeli i obediniteli na
site Grci”, a Vie sakate da mu sudite
vrz osnova na napadite na negovite
politi~ki protivnici, koi bea rasipani i pla}ani so zlatni etateri na
Filip II. Me|utoa, mnogu dobro be{e
poznata vol{ebnata sila na Filipovoto magare natovareno so zlato, pred
koe se urivaa i gr~kite tvrdini.
42
Makedonija
U[TE NEKOJ ZBOR ZA DRUGITE
BELEZI NA DREVNITE MAKEDONCI
Demosten
No i pokraj faktot {to Vie ja
premol~uvate istoriskata vistina, i
nasproti {to Vie ja osporuvate samobitnosta na drevniot makedonski
narod, za nas novite Makedonci, za
vistinata i pravdata na istorijata na
~ove{tvoto, znaete gospodine Martis,
deka `estokata borba na Grcite od
Demosten za sloboda i nezavisnost
na Grcija po borbata kaj Heroneja, vo
338, pa se do borbata kaj Pidna, vo 168
godina, koga Grcite samo privremeno
se zdobija so nezavisnost, a po cena
na razurnuvaweto na Makedonija na
Filip II, seto toa e samo eden nepobiten dokaz za dve razli~ni prirodi
na gr~kiot i na makedonskiot narod.
Denes, pak, da se igra perfidna
uloga i da se raboti po sekoj na~in
da se ocrni slavniot Demosten, a
toa samo poradi imperijalisti~kata
politika na Atina kon makedonskiot
narod, ne zna~i ni{to drugo tuku
u{te eden re~it dokaz pove}e za falsifikuvaweto na istorijata na Makedonija i Grcija, koja e so dlaboka predomisla na megalogr~kite grobari na
Makedonija. Da se ima smelost da se
odre~uva Demosten samo da se opravda megalomanskata politika na Atina
kon Makedonija i da se negira istoriskata vistina od koj bilo dene{en
megalogrk, koja {to be{e i napismeno
Koga Vie ni raska`uvate deka
drevnite Makedonci imale ist jazik
(„nivniot jazik be{e gr~ki!” ni
velite Vie), ista vera i mitologija,
isti obi~ai, isti narodni predanija,
pa duri i isti streme`i kako i Grcite, Vie imate edinstvena cel: da go
izmamite svetskoto javno mislewe, za
da go opravdate iskorenmuvaweto na
Makedoncite od Egejska Makedonija,
za taa da postane „Gr~ka Makedonija”.
Kako i site megalogr~ki propagandi,
i Vie, gospodine Martis, ja kriete
vistinata i na svetot mu raska`uvate
ona {to Vam Vi odgovara, t.e. da gi
doka`ete va{ite bo`emni istoriski prava na Makedonija. I po sekoja
cena Vie sakate da go prekinete postoeweto na makedonskiot narod kako
razli~en od gr~kiot, a i od drugite
narodi na Balkanot vo starata era. No
eden narod postoi, ako toj ima svoe
ime, negova tatkovina, negov jazik i
istorija, negova vera i obi~ai, narodno predanie i folklor, kako i negov
nacionalen, socijalen, politi~ki i
ekonomski `ivot.
isti streme`i kako i Grcite, Vie
imate edinstvena cel: da go izmamite
svetskoto javno mislewe, za da go
opravdate iskorenuvaweto na Makedoncite od Egejska Makedonija, za taa
da postane „Gr~ka Makedonija”. Kako
i site megalogr~ki propagandi, i Vie,
gospodine Martis, ja kriete vistinata i na svetot mu raska`uvate ona {to
Vam Vi odgovara, t.e. da gi doka`ete
va{ite bo`emni istoriski prava na
Makedonija. I po sekoja cena Vie
sakate da go odre~ete postoeweto na
makedonskiot narod kako razli~en od
gr~kiot, a i od drugite narodi na Balkanot vo starata era. No eden narod
postoi, ako toj ima svoe ime, negova
tatkovina, negov jazik i istorija, negova vera i obi~ai, narodno predanie
i folklor, kako i negov nacionalen,
socijalen, politi~ki i ekonomski
`ivot.
Kultura
„KULTURNO ODNESUVAWE“ od d-r. LEFTER MAN^E
Vo Otava ~estopati gi
pokanuvav moite kolegi
na delovna ve~era, koga
imavme mo`nost da razgovarame za aktuelnite problemi na klinikata. Pri edno
nazdravuvawe i zabele`av
na edna medicinska sestra
deka ne nazdravuva pravilno. Ottoga{, medicinskite
sestri me molea vo takvi
prigodi da im objasnam
{to e pravilno da se pravi
za vreme na pojaduvaweto
vo restoran.
Koga spomenatata slu~ka
mu ja raska`av na eden prijatel vo Ohrid, mi re~e, ako ve}e raspolagam so takvi poznavawa, zo{to toa da ne
go napi{am vo edna kniga na makedonski
jazik, bidej}i takva literatura mo{ne
malku se nao|a vo Makedonija. Odgovoriv
deka jas sum roden vo takov kraj kade
{to vo u~ili{te ne ne u~ea makedonski
jazik, duri i ni be{e zabraneto da zboruvame makedonski, taka {to nivoto na
poznavawe na maj~iniot jazik mi e na
mnogu nizok stepen i daleku sum od toa
da mo`am da napi{am kniga na makedonski jazik. Nekolku godini podocna, poznatiot makedonski pisatel Paskal Gilevski, koj e i ~len na Ungarskata akademija
za literatura i umetnost, mi be{e gostin
vo hotelot „Mariot” vo Budimpe{ta.
Paskal me zapozna so podatokot deka
ima napraveno pove}e prevodi na dela
od ungarskata literatura na makedonski
jazik. Koga gi pro~itav pesnite na golemiot ungarski poet [andor Petefi prevedeni na makedonski jazik, sfativ deka
Paskal odli~no gi poznava dvata jazika.
Toga{ dojdov do ideja ako napi{am kniga
na ungarski za bontonot, odnosno za
pravilnoto i kulturnoto odnesuvawe,
toga{ podobar preveduva~ od Paskal
nikoga{ i nikade nema da najdam. Koga
za vreme na edna ve~era
vo rasko{niot restoran
na „Mariot” mu ja ka`av
svojata ideja, Paskal ne
samo {to se soglasi da
go prevede tekstot na
makedonski jazik, tuku
i me bodre{e {to pobrgu da se zafatam so
pi{uvawe na knigata.
Taka se rodi ovaa
kniga i se nadevam
deka
po~ituvaniot
~itatel mo`ebi }e najde va`ni pravila za
dobroto
odnesuvawe
{to dosega verojatno
ne gi poznaval. Ako po ~itaweto na knigava se najdete vo situacija kako {to
mi se slu~i mene vo Manila, a potoa i
vo Hongkong, samo obratete se do kelnerot so pra{aweto kako mo`e da se
jade nekoe jadewe koe dosega ni bilo
nepoznato? Vo dvata restorana so radost
istr~aa kelnerite i srde~no mi pomognaa da gi re{am problemite na kujnite
od Dale~niot Istok. Vo takvi poznati i
ugledni restorani kelnerite se obu~eni
i za takvi raboti i sekoga{ im stojat na
raspolagawe na gostite. Taka, ako se najdete vo takva situacija, ne treba da ve
obzeme ~uvstvo na srame`livost, tuku vedna{ pobarajte pomo{ od kelnerite i od
drugiot hotelski personal.
Vo vospitno-obrazovniot proces
vo svetot, pa i kaj nas, nedovolno vnimanie se posvetuva na vospitanieto na
u~enicite. Mo`ebi }e bide potrebno da
se ugle-dame na iskustvata i rezultatite
od minatoto koga vo u~ili{nite programi bile predvideni ~asovi za ubavo
odnesuvawe - bonton, kako na primer
vo Romanija (vo pedesetite godini od
minatiot vek) kade {to vo gimnaziite
oddelenskiot ~as ~esto bil namenet za
kulturno i ubavo odnesuvawe.
D-r Lefter Man~e e roden vo s.
Zagori~ani, Kostursko, egejskiot del na
Makedonija. Vo tekot na gra|anskata vojna
vo Grcija vo mart 1948 godina, zaedno so
iljadnici drugi deca, bil prinuden da
go napu{ti rodniot kraj i da bide smesten vo detskite domovi vo Ungarija. Tamu
zavr{il osnovno u~ili{te, gimnazija,
fakultet za fizi~ka kultura, a potoa
se zapi{al na medicinskiot fakultet
vo gradot Debrecen kade {to diplomiral so odli~en uspeh, poradi {to bil
zadr`an kako hirurg vo Klinikata na
oddelot za op{ta hirurgija.
Vo 1973 godina po kratok prestoj
i specijalizacija vo Kopenhagen,
se iselil vo Kanada, kade {to mu se
pridru`ile soprugata i dvajcata sinovi.
Vo Univerzitetskata klinika vo
Otava, rabotel kako hirurg za abdomenalni bolesti i so svoi stru~ni trudovi
u~estvuval na golem broj me|unarodni
kongresi, seminari i sovetuvawa i
nau~ni sobiri.
Vo 1980 godina vo Otava ja otvoril
prvata privatna klinika za estetska
hirurgija i toa za liposukcija, plastika
na lice, o~i, gradi i presaduvawe na
kosa. D-r Man~e bil vtor hirurg vo Ontario koj izvr{il liposukcija i gi ima
napi{ano prvite statii za ovaa problematika vo kanadskata i ungarskata
medicinska literatura.
Na negovite mnogubrojni patuvawa vo
mnogu zemji i svetski metropoli i sredbi so eminentni stru~waci i li~nosti,
se zapoznal so razli~ni kulturi i na~in
na ubavo odnesuvawe {to go pottikna da
ja napi{e ovaa kniga, a posebni iskustva
od ovaa oblast steknal vo ekskluzivniot
hotel Mariot - Budimpe{ta koj{to e
eden od najeminentnite hoteli vo centralna Evropa i kade {to d-r Man~e e
redoven gostin od 1982 godina.
„SOLZI” OD MILE GEORGIEV
Makedonskiot avtor Mile Georgiev neodamna vo
Melburn, Avstralija, kade {to `ivee pove}e godini, ja
promovira{e svojata kniga “Solzi”, vo koja{to ja obrabotuva pe~albarskata tematika. Knigata “Solzi”, koja{to ima
stotina stranici, raska`uva za istorijata na makedonskiot
narod. Opfatena e ponovata istorija na na{iot narod, a osobeno `ivotot na pe~albarot, {to se pojavuva kako fenomen
kaj makedonskiot narod u{te od pred 120-tina godini.
- Mile Georgiev e od Beranci, Bitolsko. Kako i site
drugi pe~albari i toj ja napu{ti svojata rodna grutka na
`elezni~kata stanica vo Bitola. Nie, ovde sobrani ve~erva,
smetame deka na nekoj na~in znaeme kako izgleda{e Bitolskata `elezni~ka stanica od 1968 - 71., vagonite bea prepolni so pe~albari, so lica koi ne znaeja kade odat, koja
im be{e nivnata destinacija, kako {to pi{uva avtorot vo
pesnata Stanica Staraa.
Pred Makedoncite vo Melburn stihovi od ovaa kniga
~itaa Dona Kantarovska i Krste Naumovski.
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Dva prsta
ISELENICITE NA MAKI DA DOBIJAT MAKEDONSKI PASO[
@iveam i rabotam vo okolinata na Va{ington, SAD. Ovde sum
ve}e pet godini. Iako se preseliv, s$ u{te imam makedonsko
dr`avjanstvo i makedonski paso{.
Vedna{ po studiite, dobiv rabota
i nemav nikakvi problemi s$ do
momentot koga otkriv deka mojata
makedonska patna isprava istekuva naskoro. Prvoto ne{to {to go
napraviv be{e moeto javuvawe vo
Ambasadata na Makedonija, ovde
vo Va{ington. Na moeto pra{awe:
Dali na{ata ambasada vo Amerika
mo`e da izdade makedonski paso{
na lu|eto koi{to rabotat i `iveat
ovde bez da se vra}aat nazad vo
Makedonija, eve go odgovorot {to go
dobiv: „Gospodine, za `al, Ambasadata vo Va{ington ja nema potrebnata oprema za izdavawe paso{i.
Ve}e godina i pol ja ~ekame da
pristigne od Makedonija”. Moeto vtoro pra{awe be{e: „A dali
znaete, pribli`no, koga taa oprema
}e pristigne ovde?”, sleduva{e
odgovor: „Za `al, ne znaeme. Javete
se nekade po praznicite, odnosno
po Nova godina”. Za `al, ova ne
e prviot slu~aj na vakvo ne{to.
Mnogubrojnite makedonski `iteli
koi{to se ovde vo SAD, poto~no vo
Ohajo i Wu Xersi ve}e gi iskusile
istite raboti kako i jas. Pred eden
mesec moj blizok prijatel be{e prinuden da se vrati vo Makedonija poradi istiot problem. Toj mora{e da
zamine vedna{ za Makedonija i koga
se vrati po 3-4 nedeli, negoviot
pretpostaven go otpu{ti od rabota.
Sli~nite problemi se javuvaat i
vo Ambasadata vo Kanada, kade {to
brojot na makedonskite iselenici
e nekolku iljadi. Go iskontaktirav
i na{eto lokalno dru{tvo na Makedonci - iselenici od Makedonija
i tie potvrdija deka i niv gi ma~i
ova ne{to. Dokolku na{ite isele-
nici bi sakale da se vratat nazad,
bi trebalo odnapred da rezerviraat okolu 1.500-1.800 dolari za
da se vratat, a naedno i treba da
izgubat vreme od rabota, od studii,
ostavaj}i gi familiite sami ovde.
Amerikanskite direktori na pretprijatija ne toleriraat nivnite
rabotnici da izostanat od rabota
pove}e od 14 dena. Bi sakal da ve
zamolam Vas kako informativna
ku}a, ako e vozmo`no da izlezete so
storija, ili, pak, mo`ebi da najdete
odgovor od odgovornite li~nosti
vo na{eto makedonsko Ministerstvo za nadvore{ni raboti. Bi bilo
dobro da se podigne ova pra{awe,
da se razbudi svesta na vrabotenite vo MNR i da se vidi dali nekoj
}e odgovori. Ve}e podolgo vreme se
obiduvam da iskontaktiram nekoi
od nadle`nite vo skopskoto MNR,
no, veruvale ili ne, duri i sekretarkite se postojano zafateni i ve
ostavaat na ona: „Gospodine, bidete
na linija, ve molime po~ekajte!”
@alno e da imame konzularno
pretstavni{tvo ovde, duri i ambasada koja ima svoi vraboteni i koi{to
se isprateni od Makedonija da im
slu`at kako poddr{ka na Makedoncite {to `iveat vo Amerika, a tie ne
mo`at ili ne sakaat ni da se pomrdnat.
D-r Vasil Babamov,
Va{ington, SAD
DILEMA
Koga se dogovorija Balkanskite
dr`avi da i objavat vojna na Turcija
i da ja podelat Makedonija vo 1912
godina ne gi pra{aa Makedocite dali
sakaat da ostanat pod Turska uprava
ili da bidat pod uprava (ropstvo) na
„bratskite” hristijanski balkanski
narodi?!
Nekoj si, sakaj}i ne{to, vo drugo
vreme koga Makedonija e pra{ana, vo
imeto na Makedoncite kako Makedonski Pretsedatel, se slo`i da pregovara za imeto menuvaj}i go znameto
i ubeduva}i gi Makedoncite deka akronimot FIROM }e trae eden mesec.
Stariot lisec be{e izla`an, ostava}
i mu go bremeto na Makedoncite ispraveni pred dilemata: Da bidat
44
geografsko ime bez nacionalna
sodr`ina ili `ivot vo obedinata
Evropa kade nema pove}e da bidat
tvrdoglavi Makedonci tuku amorfna
masa koja {to `ivee vo geografskata oblast Severna Makedonija (~ii
granici i integritet }e bidat garantirani od najmo}nata voena alijansa
NATO) zaedno so drugite visokorazvieni narodi.
Sega Makedoncite pregovaraat
i se dogovaraat so Grcite za ne{to
za {to mo`at povtorno da bidat
izla`ani…Re{avaae na sporot vo
etapi, {to zna~i prifa}awe ime
Severna Makedonija, a za opsegot na
negovata upotreba, imeto na narodot
i jazikot posle }e se dogovorat, no
vo Evropa }e znaat kako da ne vikaat
–Severnomakedonci. Posledovatelno tuka vo Avstralija moite deca i
dajbo`e vnuci ne }e u~at makedonski
vo avstraliskite u~ili{ta zatoa {to
makedonskiot jazik vsu{nost }e bidi
gr~ki jazik {to go zboruvaat lu|eto
vo Severna Grcija vo geografskata
oblast Makedonija.
Makedonija eden den }e bide vo
Evropa i NATO koga Evropejcite }e
se ubedat deka Makedoncite nemaat
drugo ime (identitet) bez razlika na
te{kotiite {to }e treba da gi podnesat poradi toa.
So po~it,
Vasko \orgievski, Avstralija
Dva prsta
SUROVA REALNOST
@iveeme vo edno mnogu slo`eno
vreme koga na{ava mala dr`ava e
ispravena pred predizvikot dali
}e uspee da pogledne kon svetlata
nade`na idnina ili }e propadneme maksimalno vo edna stra{na
izolacija od koja te{ko deka }e i
se gleda izlezot. Seto ova {to ni
se slu~uva e eden ta`en son, no od
nego dosega ve}e odamna treba{e
da se razbudime. Mnogu e tragi~no
{to poleka ja ispu{tame {ansata
{to ni ja davaat SAD i Evropa i
koja te{ko da se povtori vo bliska
idnina. Ne mo`am da veruvam koga
sekojdnevno po mediumite ja gledam vlasta i nejzinite poslu{nici
kako cini~no i manipulatorski go
vodat narodot kon bezizleznosta na
minatoto. Ednostavno neprostlivo
e toa {to izleguvaat po mediumite
i postojano zboruvaat za Grcite,
kako tie se lo{i i kakvi stavovi
imaat, bez ni vo eden zbor da ka`at
{to mislat tie i koj e nivniot
stav za toa krucijalno pra{awe za
na{ata idnina. Postojano ~itam
izjavi koi samo vodat vo novi
dupki, a se so cel manipulacija so
napateniot makedonski gra|anin
za koj ovie mladi de~ki od Vlasta
ne obrnuvaat vnimanie tuku si ja
igraat svojata igra na gospodari
nebare sme od vremeto na feudalizmot. Izleguvaat so obvinuvawa
deka site se vinovni samo ne tie
koi se na vlast i koi treba da
odlu~at. Dobivam vpe~atok deka sakaat da gi diskreditiraat site {to
ne mislat isto kako niv i sakaat da
vladeat sami na raat. Ne odi vaka,
mora da promenime se, zo{to crno
ni se pi{uva. Cel svet e iznenaden
od vakviot odnos na edna dr`ava
za koja mislea deka e seriozna, ednostavno ne mo`at da veruvaat {to
se pravi tuka. Tragi~no e toa {to
ne znaeme kade gi vodime na{ite
deca, kade e nivniot pat ponatamu,
dali da im ka`eme deka najdobri
prijateli ni se Hunzite ili ne znam
koj. Iskreno ne znam {to da pravam, no edno znam deka treba da se
obedinime da go re{ime sporot, da
ne begame od vistinski su{tinski
pregovori i na tie {to ne mislat
taka da im ka`eme deka dosta ni e i
deka Makedonija treba da se dvi`i
na vistinskiot pat kon EU i kon
NATO. Nie druga idnina nemame, ne
igrajte si so na{ata doverba.
Ivana Koleva
Po~ituvana redakcijo na revijata za iselenicite „Makedonija”,
MATICATA E EDINSTVENA
Jas, a i mnogumina kako mene
ovde vo dijasporata sme mnogu
za~udeni, no vo isto vreme i mnogu
razo~arani od rakovodstvoto na
na{ata najmila dr`ava Republika
Makedonija. Velam najmila oti ovde
kaj {to `iveeme, izbegani u{te
pred pove}e decenii od totalitarniot re`im na toga{nata Jugoslavija, si najdovme nova tatkovina
koja site ja po~ituvame i ja sakame
oti ni go podobri `ivotot na mnogumina iselenici. Da, navistina ja
imame na{ata mila Makedonija vo
srcata na{i, no ne znam kolku si ja
sakaat onie {to ostanaa da `iveat
tamu. Zatoa sakam da ve pra{am koj
ima m....a da ni go menuva imeto i
da se prodade za eden grst srebrenici ili bakarni pari~ki od anti~ko
vreme. Nie ako sme izlezeni i zaminati, na{iot rod ostana tamu vo
Makedonija i toj ne e ni{to drugo
osim makedonski. Pravoto na imeto
makedonski ne e samo na vlasta koja
bara nekakvi matni kompromisi za
da ne obezli~i tuku na siot narod {o
poteknuva od makedonski koreni.
Imam pi{uvano pove}e pati, no bez
uspeh. Zatoa ve molam da go objavite
ova pismo oti Maticata na iselenicite e edinstvenata koja mo`e vo ovie
migovi da dade ne{to od sebe da se
za{titi makedonskoto ime.
Marin Ne{oski
Sidnej, Avstralija
Od aktivnostite na Makedonska zaednica vo Avstralija
^ESTITO KUD ILINDEN-ROKDAEL
Na 26 noemvri 2009 godina se
navr{ija 43 godini od formiraweto
na ova eminentno KUD vo dijasporata koe be{e formirano vo dale~nata
1966 od entuzijasti vlubeni vo folklorot.
Vo sabotata na 28 noemvri
2009-ta godina vo prostoriite na fudbalskiot kompleks
na fk-”Ilinden” na “Vest Botani” Strit vo Anklif se odr`a
Sve~enata proslava po povod
43 godini od formiraweto
na KUD-”Ilinden” od Rokdael
koe uspe{no raboti vo sklop
so Makedonskata pravoslavna
crkva “Sv.Petka”.
Voditelkata na ovaa
spektakularna ve~er koja se
odr`a vo prekrasen ambient,
gospo|ata Sowa Mitrevska vo
ko-sorabotka so pretsedatelot na KUD-Ilinden gospo|ata
Slavica Josifovska gi najavija Kulturno Umetni~kite Dru{tva koi bea
gosti na ovaa ve~er:
Specijalen gostin od Viktorija be{e;
KUD “Biser” od Xilong.
Drugigosti bea slednite:
KUD “Makedonka” od Kabramata
KUD “Vardar” od Benksteon
KUD “Prespa” od Beksli, site od Nov
Ju`en Vels.
Programata najprvo ja otvori
doma}inot KUD “Ilinden” koj
voodu{evi so svojot nastap a potoa
se redea site folklorni grupi koi
gi krevaa gostite na noze i so dolgi
aplauzi gi nagraduvaa. Site folklorni grupi se pretstavija vo celiot
svoj sjaj vistinski profesionalci, a
vistinska atrakcija bea najmalite igraorci od site grupi koi se idninata
na na{iot folklor na ovie avstraliski prostori.
Pri krajot na programata be{e
vle~ena bogatata lotarija i bea
dodeleni pove}e nagradi kako na gostite taka i na zaslu`ni poedinci.
Programata zavr{i koga site
prisutni do kasnite ~asovi se veselea
pod ritmot na zvucite od muzi~kiot
sostav “Iprezija”
Pero Dam~evski-Kocin
45
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
PREDJADEWE
Makedonska kujna
ROLAT SO OMLET
Potrebni sostojki:
malku sol
80 grama pr{uta
100 mililitri maslo
malku magdonos
1 ~e{ne luk
80 grama ka{kaval
6 jajca
malku crn piper
80 grama {ampiwoni
MAKARONI SO MESO VO TAVA
Potrebni sostojki:
malku origano
600 mililitri mleko
1 la`ica maslo
400 grama makaroni
malku magdonos
1 glavica kromid
350 grama june{ko meleno
2 jajca
200 grama sirewe
malku sol
1 mala la`ica crven piper
Podgotvuvawe:
Vo nasolena voda so 1 la`ica maslo varete gi makaronite. Iscedete gi,
izmijte so ladna voda i ostavete gi da
se iscedat.
Na maslo pr`ete gi se~kaniot kromid i luk, da dobijat crvena boja pa
dodajte go melenoto meso. Prodol`ete
go pr`eweto so postojano me{ewe
dodeka mesoto ne dobie crvena boja.
Za~inete so crven piper, origano i
sol. Izme{ajte i ostavete na strana da
se izladi. Potoa dodajte gi iscedenite makaroni i ubavo izme{ajte.
Vo pravoagolna tava nama~kana so
maslo rasporedete gi makaronite i
mesoto. Vo soodveten sad izmatete gi
jajcata so mlekoto, dodajte sol, se~kan
magdonos i 150 g. rendano sirewe.
Polijte gi makaronite i mesoto, malku
protresete ja tavata i po povr{inata
nafrlete go preostanatoto sirewe.
Rernata zagrejte ja na 200 stepeni
i pe~ete dodeka jadeweto ne dobie
ubava zlatna kori~ka.
Vedna{ servirajte.
EKLERI POLNETI
SO ^OKOLADEN
KREM
Potrebni sostojki:
3 la`i~ki {eker
300 grama ~okolado za gotvewe
malku sol
130 grama puter
15 mililitri mleko
1 paket~e vanilin {eker
180 grama bra{no
50 grama blaga pavlaka
100 mililitri belo slatko vino
({eri)
1 belka
6 jajca
Podgotvuvawe:
Stavete da provrie mleko so 1,5
dl. voda, kocki puter i malku sol. Do-
46
Podgotvuvawe:
Propr`ete gi na zagreano maslo
pe~urkite ise~eni na lenti, lukot
i magdonosot, solta i crniot piper.
Izmatete gi jajcata i dodadete gi na
pe~urkite, pa ispr`ete omlet. Prefrlete go vrz masna hartija. Prekrijte go omletot so tenko ise~enata
pr{uva i sirewe, pa zavitkajte go vo
rolat so pomo{ na hartijata. Ostavete
go vo ladilnik.
Servirajte go so salata od
zelen~uk.
dadete proseano bra{no (mo`ete da
dodadete i malku gustin) i me{ajte
dodeka masata ne po~ne da se odvojuva
od yidovite na sadot. Gotvete u{te 2
minuti, trgnete go od ogan, izmatete
edno po edno jajce za da dobiete krem,
prome{ajte za da dobiete svilesta
masa.
Sipete go kremot vo
slatkarski {pric so {irok
yvezdast zavr{etok. Potoa na plehot koj ste go
oblo`ile so hartija za
pe~ewe istisnete stap~iwa
vo dol`ina od 8 santimetri.
Pe~ete gi okolu 25 minuti
na 200 stepeni. Ostavete gi
da se oladat.
Na parea istopete 300gr.
~okolado so pavlakata za
gotvewe i ostavete ja smesata na strana. Vo drug sad
izmatete gi `ol~kite so 2
la`ici {e}er, dodadete go
vinoto i vanilata i matete
u{te 2 minuti. Varete go na parea ovoj
krem se dodeka ne zgusne i dodadete
go vo ~okoladoto. Koga }e se oladi,
izme{ajte go prethodno prigotveniot
sneg od belkite. Eklerite napolnete
gi so smesata i dekorirajte gi so ostanatoto rastopeno ~okolado.
Antikvarnica
“MAKEDONSKA NACIJA”
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE
PRA[AWA I KULTURA
OBEDINETI
MAKEDONCI
ZA OBEDINETA
MAKEDONIJA
M
akedonskiot narod kako
nikoj drug narod vo Evropa, i kako redko koj
drug narod vo svetot, vo
borbata za svoeto nacionalno osloboduvawe ima dadeno
skapi `rtvi i proleja potoci krvje, no
u{te se nao|a pod ropstvo, raspar~en i
ugnetuvan vo granicite na tri dr`avi,
koi so imperijalisti~ki osvojuvawa go
rascepija negovoto nacionalno edinstvo i od negovata tatkovina napravija
delovi na nivnite dr`avi kako „Severna Grcija”, „Petri~kijat okrug”, „Ju`na
Srbija”, a od poslednata vojna navamu
i edna jugoslovenska federalna republika. Osvojuva~ite i la`nite osloboditeli na Makedonija od turskoto
ropstvo mu donesoa na makedonskiot
narod novi nacionalni ropstva. Tie
novi porobuva~i na na{iot narod imaa
ista cel — da go denacionaliziraat
i asimiliraat na{iot narod i na toj
na~in da si obezbedat {to potrajno
vladeewe na zavojuvanata od niv tatkovina na Makedoncite. No balkanskite
osvojuva~i i porobuva~i na Makedonija
svoeto gospodarewe na tu|i zemji trebaa
da go opravduvaat na eden ili na drug
na~in, pa zatoa po~naa da buri~kaat po
buwi{teto na istorijata i od nea da vadat „dokazi” deka Makedonija od vekovi
bila „gr~ka”, „bugarska” odnosno „srpska” zemja. Faktot {to Makedonija vo
sredniot vek vleguvala za nekoe vreme
vo sostavot na Vizantija, na bugarskata
i na srpskata dr`ava, se iskoristuva{e
od propagandite na novite zavojuva~i
na Makedonija kako „dokaz” deka Makedonija bila „gr~ka”, „bugarska” odnos
no „srpska”. I bidej}i taa i edna ista
Makedonija ne mo`e{e ednovremeno
da bide i gr~ka. i butarska i srpska,
toa i lagite na tie teorii me|usobno
se samorazgoluvaa i uni{tuvaa, a toa
pridonesuva{e za osoznavaweto na
Makedoncite deka tie ne se ni Bugari,
ni Grci, ni Srbi, tuku Makedonci, i
samo Makedonci.
So dele`ot na Makedonija balkanskite imperijalisti se samoizmamuvaa
koga mislea deka makedonskoto pra{awe
e kone~no re{eno. Istorijata, i {to
e najva`no - makedonskata stvarnost,
poka`a deka makedonskoto pra{awe ne e
re{eno, za{to toa ne e pra{awe na onie
{to ja osvoija i raspar~ija Makedonija,
tuku pra{awe na samiot makedonski
narod, koj ne se pomiri so svojata nova
ropska sudbina i povede borba za svoe
nacionalno osloboduvawe.
Balkanskite porobuva~i na makedonskiot narod ja negiraa, a nekoi od
niv i u{te ja negoraat egzistencijata
na makedonskata nacija, no naciite
47
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Antikvarnica
`iveat bez razlika na toa
dali tie se priznati ili
ne. Kako {to ima slobodni
nacii, taka ima i neslobodni; kako {to ima „priznati” nacii, taka ima i „nepriznati”. Nacijata kako
istoriska i op{testvena
zaednica poetoi {tom taa go
manifestira svojot `ivot,
svoeto postoewe. A svoeto
nacionalno postoewe makedonskiot narod i vo trite
dela na raspar~ena Makedonija obilno i demonstrativno go manifestira{e so
svojata borba za izvojuvawe
na nacionalna sloboda, za
za~uvawe na edinstvoto na
nacijata, za nejzino dr`avno
konstituirawe vo ramkite na teritorijalniot integritet na Makedonija.
Makedoncite pod bugarskata, gr~kata i
srpskata vlast, davaa ne samo uspe{en
otpor na denacionalizatorskata politika na nivnite osvojuva~i, tuku vodea i
organizirana nacionalnoosloboditelna borba. Vo rezultat na taa nivna nacionalnoosloboditelna borba, Jugoslavija pri krajot na Vtorata svetska
vojna be{e prisilena da go priznae
postoeweto na makedonskata nacija i da
dopu{ti delot od makedonskata nacija
{to se nao|a pod jugoslovenska vlast
da se konstituira vo svoja nacionalna
dr`ava, kako edna od {estte jugoslovenski federalni republiki. Isto taka
i ote~estvenofrontovska Bugarija
1944 godina be{e prisilena da mu ja
priznae nacionalnata individualnost
na makedonskiot narod, da priznae deka
Makedoncite vo Pirinska Makedonija
ne se Bugari, pa i da im dade izvesni
nacionalni prava, kako na primer: pravoto slobodno da ja iska`uvaat svojata
makedonska nacionalnost i da imaat
u~ili{ta i knigi na svojot makedonski
jazik. Podocna, bugarskite komunisti
verolomno i brutalno gi zgazija tie od
pirinskite Makedonci so krv izvojuvani nacionalni prava.
Makedonskiot narod vo Egejska
Makedonija vo borbata za svoeto nacionalno osloboduvawe dade najgolemi `rtvi, u~estvuvaj}i prvo vo
narodnoosloboditelnata borba protiv
fa{isti~kata okupacija, a potoa, i vo
gra|anskata vojna vo Grcija, na stranata
na onie koi {to mu vetuvaa nacionalna
ramnopravnost i pravo na samoopredeluvawe. I dvete tie narodnoosloboditelni vojni zavr{ija tragi~no za
na{iot narod vo Egejska Makedonija,
no ima li podobar dokaz od toa za negovoto postoewe kako poseben narod t.
e. kako sostaven del na makedonskata
nacija? Osloboditelnata borba na egejskite Makedonci ne be{e borba na
nekakvi „Slovenoglasni Grci”, na neka-
48
Makedonija
Jugoslavija ne e na{a dr`ava
i tatkovina. Kako {to e sramno
za eden Makedonec od Egejska
Makedonija da se nare~uva Grk,
za eden Makedonec od Pirinska Makedonija da se nare~uva
Bugarin, taka sramno e i za
eden Makedonec od Vardarska
Makedonija da se nare~uva Jugosloven. Na{ata pripadnost
kon makedonskata nacija i
tatkovina so gordost treba da
ja istaknuvame nasekade. Samo
taka, nie }e dademe svoj pridones vo patriotskata dejnost
i vo nacionalnoosloboditelnata borba na na{iot narod.
kvi „Makedonski Bugari” ili na nekakvi „jugoslovenski agenti”, tuku be{e
borba na eden narod {to be{e `eden za
nacionalna sloboda, za svoj sopstven
makedonski nacianalen razvitok.
Svoeto nacionalno postoewe makedonskiot narod go demonstrira i potvrdi pred celiot svet so krvta na
svoite najdobri sinovi i }erki. I toa
negovo nacionalno postoewe ne mo`e
da se zbri{e ni so sega{noto negirawe
i prodol`itelnata denacionalizacija
vo Egejska i Pirinska Makedonija.
Makedonskoto pra{awe go ~eka svoeto
razre{uvawe, makedonskata nacionalnoosloboditelna borba prodol`uva.
No na{eto nacionalno pra{awe nema
nikoj drug da ni go re{i, tuku treba
sami da si go re{ime. Zatoa, treba
da se splotime vo zaedni~ka borba
pod znameto na makedonskata nacija.
Na{ata deviza treba da bide: „Obedineti Makedonci, za obedineta Makedonija!” Kade i da `iveeme po svetot
treba da se obedinuvame vo na{ite
nacionalni politi~ki, crkovni, kulturnoprosvetni i drugi organizacii.
.@iveeme vo slobodni i demokratski
zemji, kade nikoj ne ne prisulava da
se pravime Grci, Bugari, Srbi ili Jugosloveni. Nasekade treba da rabotime
i da istapuvame kako Makedonci. Nie
imame site uslovi nadvore{niot svet
da go zapoznaeme so su{tinata na makedonskoto pra{awe, so streme`ite i
borbata na na{iot narod. No za uspeh
vo toa ne{to potrebno ni e edinstvo.
I ne samo edinstvo, tuku i visoka patriotska svest, zdrav nacionalen duh i
~uvstvo. Zatoa, treba da prestaneme so
meskinskata praktika da se delime na
„vardarci”, „pirinci” i „egejci”. Taka
napravile da se vikame samo onie {to
ja podelile na{ata nacija t. e. na{ite
krvni neprijateli. Edna e makedonskata nacija, edna e makedonskata zemja.
EDEN E I MAKEDONSKIOT PATRIOTIZAM.
Kolku {to Grcija i Bugarija ne se na{i
dr`avi, ne se na{i tatkovini, tolku i
Boris Hr. Petkov,
od Harvard, S.A.D.
JUGOUNITARIZAM VO
KLASNA OBLEKA
Federativna Jugoslavija ne e samo
zamor~e za op{testveni eksperimenti
kade {to eden eksperiment biduva
najaven so {umna propaganda kako
nov ~ekor vo „perfekcioniraweto”
na „samoupravniot” socijalisti~ki
sistem, za da samo posle edna godina
ili dve, bide napu{ten kako zastaren
i pogre{en i bide zamenet so drug u{te „poperfekten”! Vo dolgata serija
na ovie eksperimenti so isto tempo se
menuvaat i zakonite na federacijata
i oddelnite republiki. Pe~atarskata
boja na eden novodonesen zakon u{te
ne e isu{ena a ve}e se pe~ati drug
u{te „poperfekten”. Eksperiment
smenuva eksperiment, zakon smenuva
zakon, se te~e i se menuva vo dr`avata
na Tito, ve~en si ostanuva samo haosot
vo stopanskiot `ivot, bezraboticata
i preteranata ss{ijalna neramnopravnost. Jugoslovenskata federacija
simboli~no mo`e da se prika`e se eden
ogromen kazan vo koj postojano vrijat
i se varat razni zakoni i amandmani
za niv. Jugoslovenskite dr`avnici
pak stojat pokraj ovoj kazan kako profesionalni gotva~i na eksperimenti
i zakoni, kako profesionalci koi
`iveat od matkawe na razni ka{i koi
dobivaat ime „zakoni” i „ustavi”. Velime i „ustavi” za{to nitu edna druga
dr`ava vo svetot dosega ne si go ima
menuvano tolku ~esto svojot dr`aven
ustav. Za ovie tri decenii Jugoslavija
nekolku pati go promeni svojot dr`aven
ustav. Sega se nao|a pred osvojuvawe na
nov ustav na federacijata, a istovremeno }e bidat doneseni i novi ustavi
na oddelnite republiki. Prednacrtite
na ovie ustavi ve}e se staveni na „diskusija” vo op{testvenite organizacii
kako nekomu vistinsko da mu stanalo do
nivnoto mnenie. Kako i sekoga{, i ovoj
pat, noviot ustav na federacijata }e
bide izglasan od re`imskite papagali
koi go nosat imeto „sojuzni narodni
pratenici”. Taka }e bide i so novite
republi~ki ustavi.
Me|utoa, donesuvaweto na noviot ustav na federacijata ovoj pat
ne doa|a samo kako `elba za „novatorstvo” vo dr`avnoto pravo, tuku e
roden~e na me|unacionalnata kriza
{to ja potresuva jugoslovenskata federacija. Noviot ustav treba da go
ozakoni vra}aweto na Jugoslavija na
nekoga{nite unitaristi~ki pozicii
koi za poslednive nekolku godini bea
prili~no napu{teni. So noviot ustav
unitaristi~kite snagi vo sojuznata
prestolnina celat u{te peve}e da ja
ograni~at avtonomijata na oddelnite
republiki, u{te pove}e da go stesnat
i onaka ograni~eniot niven suverenitet. Do pred dve godini jugoslovenskiot federativen sistem pridobiva{e
mnogu osobini na konfederatizam,
republikite se pove}e se osloboduvaa
od stegite na centralizmot i unitarizmot, a nekoi od niv, kako na primer
Hrvatskata, predvodena toga{ od dr
Slavka Dab~evi} Ku~ar i Mika Tripalo,
be{e na pat da stane vistinska dr`ava
na hrvatskiot narod. Jugoslovenskata
dr`ava postepeno se transformira{e
vo eden sojuz od nacionalni dr`avi.
Oddelnite republiki vo svoite ustavi bea definirani kako nacionalni
dr`avi. Taka na primer vo dosega{niot
ustav na SR Makedonija stoi deka SR
Makedonija e nacionalna dr`ava na
makedonskiot narod. Pred tri godini
Krste Crvenkovski vo edno svoe intervju na zagrepskiot nedelen vesnik
„Vjesnik u srijedu” iska`a mnenie deka
republikite se nacionalni dr`avi i
deka kako takvi treba da se razvivaat
i vo idnina. Za ova svoe mnenie Krsti
Crvenkovski toga{ be{e ostro napadnat vo pe~atot od unitaristite. Podocna, vo vremeto na golemata ~istka na
hrvatskoto rakovodstvoto, istite ovie
unitaristi~ki snagi baraa da bide
o~isten od politi~kata scena i Krste
Crvenkovski, bidej}i spored nivnoto
mnenie, po pra{aweto na karakterot
na republikite, imal isto mnenie so
smenetoto hrvatska rakovodstvo, pa
duri i deka bil teoreti~ar na tezata
deka jugoslovenskite republiki se nacionalni dr`avi. Krste Crvenkovski
ne ja do`ive sudbinata na dr Slavka
Dab~evi} Ku~ar i Mika Tripalo, no toj
be{e zamolknat i prakti~ki izgubi
sekakva vlast i politi~ko vlijanie.
So noviot ustav na federacijata
stariot centralist Tito sega saka da im
go odzeme dr`avnopravniot karakter na
republikite, koi spored negovoto mnenie dosega se poka`ale kako dr`avi vo
dr`avi, kako izvor na nacionalizam
i separatizam. Vo proektite za novite
ustavi na republikite republikata
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
sega se definira na prvo mesto kako
„samoupravna zaednica” na nekakvi
samoupravuva~i, kako nekaja golema komuna na „rabotniot narod”, kako klasna
zaednica vo koja upravuva rabotni~kata
klasa. Zborot nacionalna dr`ava ili
napolno se izostavuva ili se stava
na kraj vo definicijata kako ne{to
sporedno. Taka na primer vo proektot za
noviot ustav na SR Makedonija prvo se
naveduva deka SR Makedonija e dr`ava
na samoupravuva~ite, na rabotniot narod na nejzinata teritorija, pa duri na
kraj se spomenuva deka taa e i dr`ava
na makedonskiot narod i na nacionalnite malcinstva {to `iveat vo nea. Na
ovoj na~in makedonskata republika se
degradira na eden op{testven kolektiv i edna teritorijalna edinica bez
nacionalna i istoriska fizionomija.
A ova ne{to stoi vo polna sprotivnost
so celite na Narodnoosloboditelnata
borba {to ja vode{e makedonskiot
narod i na re{enijata na ASNOM vo
koi makedonskata republika jasno e
definirana kako nacionalna dr`ava
na makedonskiot narod.
Situacijata vo Jugoslavija denes
e takva {to nema somnevawe deka
unitaristi~kite i centralisti~kite
snagi }e go sprovedat svojot udar protiv nacionalnite dr`avnosti na narodite na Jugoslavija. Tito pred zalezot
na svojot `ivot ja vra}a Jugoslavija
na predvoenite temeli na dr`avata na
Kara|or|evi}evcite. Republikite se na
pat da stanat obi~ni administrativni
oblasti od edna centralizirana mnogunacionalna dr`ava po primerot na
predvoenite banovini na kralska Jugoslavija.
Sepak, izgleda deka rabotite ne stignale dotamu. Makedonskoto rakovodstvo
so isklu~ok na zakoraveniot predavnik
Lazar Koli{evski, u{te dr`i na toa SR
Makedonija i vo noviot ustav da bide
definirana kako nacionalna dr`ava
na makedonskiot narod. Neodamna
Vera Aceva pratenik od Makedonija vo
sojuzniot parlament vo Belgrad zede
u~estvo vo diskusijata po proektite za
novite ustavi na federacijata i republikite i smelo se sprotivstavi na barawata na jugounitaristite republikite
da bidat definirani samo kako „klasni
zaednici” na „rabotnite narodi” a ne
kako nacionalni dr`avi. Stavot na
Vera Aceva go spodoluva gotovo celoto
dene{no makedonsko rakovodstvo.
No i pri pretpostavkata ako SR
Makedonija vo nejziniot nov ustav
bide definirana kako nacionalna dr`ava na makedonskiot narod,
taa vo unitaristi~kata struktura i
centralisti~kata politika na Jugoslavija pak }e e degradirana na edna administrativna provincija bez prerogativi na nacionalna dr`ava, taa sekako }
e plati danok na noviot jugounitarizam
so gubewe na mnogu ne{to od nejziniot
i onaka ograni~en suverenitet.
Unitarizmot vo biv{a Jugoslavija
be{e „opravduvan” od golemosrpskite
hegemonisti so farsata deka site Sloveni vo taa dr`ava pretstavuvale eden
edinstvin narod „jugoslovenski”.
Dene{nite jugoslovenski unitaristi
svojot unitarizam go „opravduvaat” so
nekakvo „klasno edinstvo” na „rabotniot narod” na Jugoslavija i sakaat
da potenciraat deka taa dr`ava ne e
dr`ava na naciite tuku na rabotni~kata
klasa, kako da taa ne e sostaven del na
naciite vo federacijata. No i ovie
sega{ni jugoslovenski unitaristi se
la`at ako mislat deka narodite, pa i
samata rabotni~ka klasa vo niv, }e poveruvaat na ovaa nova farsa na jugounitarizmot.
S. P.
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Na krstot
BESEDA NA MITROPOLITOT
DEBARSKO-KI^EVSKI G. TIMOTEJ
„Molitvata
itvata e razgovor na ~ovekot
so Boga. Чovekot {to veruva, `ivee so
molitvata.
ata. Onoj {to ne veruva vo Boga,
toj i ne ~uvstvuva potreba da se moli.
Чovekot za da se moli potrebno e pravilno i potpolno da veruva vo postoeweto
na Boga. Duri potoa mo`e da vospostavi
„blisok kontakt”, po pat na molitvata so
semo}niot Bog; da vodi duhoven razgovor po pat na molitvata. Toj odnos treba
da bide ne{to sli~en na odnosot na
prijatel so prijatel, rodnina kon svojot rodnina, brat so brata, poslu{ni
deca so roditel. Molitveniot odnos se
iska`uva so misli, zborovi, postapki
– dela: so vnatre{no poglednuvawe vo
du{ata i srceto. Za odr`uvawe na „kontaktot” se koristi govor – zborovi. So
razmisluvawe – vnatre{no i so mol~ewe
se vospostavuva `iv dopir, koj predizvikuva neizmerna radost vo du{ata na
onoj koj na takviot na~in zaedni~ari –
razgovara so svojot Tvorec.
Go zapra{ale eden svetitel, {to toj
pravi koga sam sedi mnogu ~asovi vo hramot, ne zboruvaj}i ni{to i so nikogo.
Ovoj mu odgovoril: Jas gledam vo Boga, a
On gleda vo mene, i nie taka razgovarame,
i za dvajcata e ubav takviot razgovor.
Toa e i praviot odnos na ~ovekot kon
Boga, bidej}i toj neposredno zboruva
so Boga, sou~estvuvaj}i i so onie koi
se okolu nego vo zaedni~kiot molitven razgovor so Boga. Toa e najdobriot
na~in na molitva. Molitva so zborovi
bez vnatre{na aktivnost e prazna, nepotpolna. Psalmopea~ot David povikuva
kon Boga: Gospodi otvori mi ja ustata i
taa }e Te fali.
Vo Svetoto evangelie zapi{ano od
svetiot apostol Matej, se sretnuvame
so eden poseben na~in na molitva. Imeno, mudrecite od Istok, do{le da se
poklonat na Vitleemskiot Mladenec i
nao|aj}i Go vo jasli vo pe{tera,
Mu se poklonija, pa otvoraj}i
gi svoite riznici Mu prinesoa
darovi: zlato, temjan i smirna,
so toa poka`ale najsovr{en oblik na molitva vo sozercanie i
trepet.
Vo crkovnata literatura
~esto se zboruva za molitvata deka taa e vozbudlivo
pate{estvie. Interesno e da se
moli{ na Boga. Se sretnuvame
so Boga i go nao|ame patot na
duhovniot `ivot. No toj pat e
prili~no i rizi~en. Svetiot
apostol Pavle veli: Stra{no e
da se padne vo racete na `iviot
50
Bog! (Evr. 10, 31). Ako nie sakame da se
pribli`ime kon Boga so vera i qubov,
toga{ pome|u nas nema rastojanie,
bidej}i Bog preku na{ata vera i qubov
se pribli`uva do nas. Ako nie stoime
pred Nego vo oklop na gordost, samouverenost, takviot na{ stav n odale~uva
od na{iot Tvorec Bog, kako {to satanata
gi odale~il na{ite praroditeli izmamuvaj}i gi. Sekoga{ koga se dobli`uvame
kon Bog, nie se postavuvame pred `ivot
ili pred smrt. @ivot imame ako pristapuvame kon Nego so vistinska molitva,
svesni od edna strana za na{ata nedostojnost, a od druga strana svesni za
negovata svetost, i pravednost; a pred
smrt, ako ne pristapuvame kon Nego so
skru{eno srce. Potrebno e vo nas stariot Adam da umre. Dodeka sme vo neznaewe
ne se bara od nas odgovor, a koga znaeme
toga{ sme odgovorni.
Vo molitvata morame da postapuvame
so stravopo~ituvawe kon Boga. Dol`ni
sme da Go proslavuvame Boga i vo telata
i vo na{ite du{i, bidej}i i na{ite tela
se povikani, kako i du{ite, vo slavata
na carstvoto Bo`jo. Zatoa sveti apostol
Pavle pora~uva: Proslavete Go Boga vo
svoite tela i vo svoite du{i (1 Kor. 6,
20). Mnogumina od nas ne smetaat deka
molitvata e tolku va`na i zna~ajna,
deka se drugo treba da ostavime na strana
na, i na molitvata da i dademe prednost.
Nekoi molat da im se dade mo`nost da
postignat sre}a, spored ~ove~koto razbirawe. Ako prinesuvame molitvi so
takva sodr`ina nema da se sretneme so
Boga. Molitvata mora da ja ima za svoja
cel sorabotkata so Boga zaradi soedinuvawe so Nego, da staneme dobitnici
na Bo`jata pravda i vistina. Potrebno e
pred s da se qubi svojot Gospod Bog so
celoto svoe bitie, a isto taka i svojot
bli`en kako samiot sebe.
Prijatna i radosna e sekoja sredba
so prijatel, so poznat ~ovek, osobeno
onoj kogo go po~ituvame i cenime; duri
samata pomisla na nego ni pri~inuva, na
izvesen na~in, zadovolstvo vo na{ata
du{a. Dotolku pove}e i samata pomisla
na Na{iot Otec, a posebno toplata i
srde~na molitva, vo koja se sretnuvame
so Boga, ra|a vo na{ite srca i du{i
neizmerna radost i du{evno zadovolstvo.
Proslavuvaj}i gi denes svetite
Petnaeset
Tiveriopolski
sve{tenoma~enici koi i po smrtta ~inele golemi ~udesa ne samo na mesnite
`iteli tuku i nadvor od granicite
na Tiveriopol, taka {to mnozina od
Elinite poznavaj}i ja Vistinata pristapuvale kon verata Hristova i se
kr{tevale. Na toj na~in nitu vo Tiveriopol, nitu vo okolinata ne ostanal nitu eden bezbo`nik. A verata se
be{e rasprostranila i vo ostanatite
zapadni krai{ta taka {to Tiveriopol
stanal kako nekoja kula od sekade vidliva, koja{to ja razdavala i na drugite
gradovi svetlinata na verata i gi vra}
ala od mrakot na zabludata onie {to se
nao|ale vo dlabokoto more na neverieto. Pa taka i nie da se sretneme prvo
so niv i da gi pomolime tie
da bidat na{i pokroviteli
i molitvenici pred Boga za
podostojno da se sretneme so
na{iot Gospod Isus Hristos.
Da izmolime: mir, zdravje,
radost i napreduvawe vo verata pravoslavna so pravewe
na dobri dela za da go dobieme vetenoto carstvo {to
Gospod go podgotvil za site
onie {to vistinski Go proslavuvaat i Go po~ituvaat.
Svetite Petnaeset neka ni se
na pomo{ na site, sega i vo
site vekovi. Amin!”
Download

Spored Germanija, se dodeka postoi borbata me|u balkanskite dr