Bo`idar Vidoeski
FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE
NA MAKEDONSKIOT JAZIK
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
Božidar Vidoeski
THE PHONOLOGICAL BASES OF THE
DIALECTS OF THE MACEDONIAN LANGUAGE
SKOPJE 2000
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
Bo`idar Vidoeski
FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE
NA MAKEDONSKIOT JAZIK
SKOPJE 2000
odgovoren urednik
akad. Zuzana Topoliwska
fonetska i fonolo{ka transkripcija
Dejan Gegovski
karta
Marjan Markovi}
ISBN
9989-649-79-0
[email protected]
Od Redakcijata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
I
Pojdoven makedonski fonolo{ki sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
7
1. Dihovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
11
2. Zve~an . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
23
3. Izvor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
31
4. Rakotinci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
38
5. Vrutok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
44
6. Mlike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
51
7. Pe{tani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
61
8. Rado`da . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
70
9. Lazaropole . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
82
10. Vitoli{te . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
91
11. Radovi{ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
99
12. Furka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
108
13. Blatec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
116
14. Berovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
125
15. Ele{nica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
132
16. Tremno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
155
17. Embore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
164
18. ^egan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
171
19. Kroncelevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
183
20. Visoka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
193
21. Negovan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
204
22. Sekavec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
217
23. Plevna . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
224
24. Zrnevo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
231
25. Bobo{~ica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
245
26. Vambel . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
254
27. Tioli{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
260
28. Grat~e . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
270
29. Nestram . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
277
30. Ezerec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
284
31. [legovo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
300
32. Qubanci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
308
33. Tearce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
314
Od Redakcijata
Ovaa kniga ja objavuvame po smrtta na Avtorot, no to~no spored Negovata
koncepcija. Avtorot ne ja predade sam za pe~at bidej}i ima{e vo plan da dodade u{te ponekoj opis, posebno od egejskiot i od pirinskiot del na Makedonija.
Za `al, taa `elba ne Mu se ostvari.
Pove}eto opisi {to gi objavuvame vo ovoj tom bea praveni za potrebite na
Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (natamu: OLA). Isto taka vo ramkite
na kolektivot na OLA se rodi samata ideja da se obrabotat i kako da se obrabotat fonolo{kite sistemi na site terenski punktovi vo koi se vr{ela eksploracija za atlasot. Po dolgi diskusii predizvikani glavno od faktot deka
vo izrabotkata na OLA u~estvuvaat slavisti-dijalektolozi so mnogu razli~na
teoretska orientacija, be{e usoglaseno deka sekoj opis zadol`itelno mora da
opfati tri tipa informacija, a imeno: 1. inventar na fonemi, podelen na inventar na vokali, sonanti (ev. i glajdi) i opstruenti, 2. distribucija na fonemi, i 3. istoriski izvod od pojdovniot sistem (ili praslovenski ili sistem na
koj{to mo`at da se svedat site sovremeni sistemi na dadena teritorija, t.e.
soodvetno staromakedonski, staropolski, itn.). Na~inot kako tie tri to~ki
bea re{eni zavise{e od odlukata na avtorite, odnosno na soodvetnite nacionalni komisii. Razlikite vo metodot i vo bogatstvoto na opfatenata informacija se gledaat i vo ovoj tom na fonolo{kite opisi na govorite na makedonskiot jazik. Imeno, 24 opisi na punktovite od Vardarska i Egejska Makedonija, onie na punktovite na OLA, site se obraboteni spored {emata {to ja
prifati redakcijata na tomot "Fonološki opisi srpskohrvatskih / hrvatskosrpskih,
slovena kih i makedonskih govora obuhva enih Opšteslovenskim lingvisti kim atlasom"
(Posebna izdanja, knjiga 9, ANU BiH, Sarajevo 1981) pod rakovodstvo na akad. Pavle
Ivi}, dodeka ostanatite 9 opisi donesuvaat pobogata informacija, a ~esto i
drugi metodolo{ki re{enija. Redakcijata na ovoj tom re{i da ne gi unificira tie razliki, bidej}i so toa bi se osiroma{ila sodr`inata na tomot. Akad.
B. Vidoeski ima{e namera so opisite da ja pretstavi celata teritorija opfatena so eksploracija za idniot Makedonski dijalekten atlas (natamu: MDA),
zatoa opisite na punktovite nevklu~eni vo OLA (i objaveni za prv pat vo razni nau~ni spisanija vo zemjata i vo stranstvo, a ne vo gorespomenatoto saraevsko izdanie) se odnesuvaat na goranskiot govor, na pove}e govori od Egejska
Makedonija i na dva male{evsko-pirinski govora. Poslednive opisi, pokraj
I
minimalnata informacija predvidena za OLA, donesuvaat obi~no (a) pregled
na distinktivnite artikulacioni priznaci, (b) pobogat pregled na alofoni,
(v) pobogata informacija za distribucijata na fonemite, i najposle (g)
elementi od "istoriski izvod vo obraten pravec", t.e. informacija za toa vo
{to se pretvorile onie fonemi od pojdovniot makedonski sistemi koi{to so
tekot na vremeto zagubile status na fonemi. Redakcijata na ovoj tom se trude{e da gi otstrani najvidlivite disproporcii vo obemot na ponudenata informacija, zadr`uvaj}i ja sepak ~esto metodolo{kata raznovidnost vo na~inot kako taa informacija e pretstavena.
Vrz fonot na fonolo{kite opisi na govorite na drugite jazici pretstaveni vo spomenatoto saraevsko izdanie, opisite na Vidoeski se karakteriziraat
so vonredno golem broj ilustrativni primeri, {to prili~no ja zgolemuva nivnata heuristi~na vrednost. Treba i da se podvle~e deka makedonskiot e edinstven "OLA-jazik" fonolo{ki opi{an od eden edinstven avtor (samo vo oformuvaweto na dva opisa u~estvuva{e i eden drug avtor, d-r Kosta Peev), {to na
makedonskite opisi im osiguruva kompletna koherentnost i go olesnuva
nivnoto me|usebno sporeduvawe. So drugi zborovi, ovoj na{ tom nosi re~isi
kompletna faktografska informacija potrebna za eden sintetski pregled na
oblastite: sovremena i istoriska fonologija i fonolo{ka tipologija na govorite na makedonskiot jazik.
Trieset i trite opisi {to gi sodr`i ovoj tom se rasporedeni spored klasifikacijata na makedonskite govori pretstavena vo "Dijalektite na makedonskiot jazik" od B. Vidoeski. Isto taka spored principite prifateni vo
toa izdanie unificirana e fonetskata i fonolo{kata transkripcija. Me|u
drugoto, zapazen e i zakotveniot termin vo makedonskata tradicija "sekundaren er" i simbolot " 2". Sepak, samiot fakt deka vo saraevskoto izdanie celiot jazi~en materijal be{e pretstaven na latinica, a nie se odlu~ivme, za potrebite na makedonskite korisnici, da go prefrlime na kirilica (kako {to e
toj pretstaven i vo devette opisi pe~ateni nadvor od saraevskoto izdanie), uslovi nekoi neizbe`ni intervencii.
Vo ova na{e izdanie na latinica i so yvezdi~ka kako znak za rekonstrukcija se dadeni site fonemi, morfemi, zboroformi koi mu pripa|aat na pojdovniot staromakedonski sistem ili na postarite razvojni etapi; na latinica
se dadeni i konvencionalnite simboli kako V za vokal, C za konsonant, i sl.
Celiot ostanat jazi~en materijal go pe~atime na kirilica.
Prefrluvaweto od latinica na kirilica ni nalo`i potreba latini~noto
l nasekade, a toa zna~i ne samo kaj kontinuantite na *l´ tuku i vo pozicija na
neutralizacija so staroto *l (t.e. pred prednite vokali i pred /j/ ) da go zamenime so kirili~noto l'. So ova re{enie se oddale~uvame od transkripcijata
II
so koja se slu`e{e B. Vidoeski i koja ja primenivme vo negovite "Dijalekti na
makedonskiot jazik".
Vtorata intervencija se odnesuva na palataliziranite konsonanti karakteristi~ni za del od jugoisto~nite govori. Vo originalnite opisi na Vidoeski, soglasno so makedonskata nepi{ana konvencija, ista kako vo slu~ajot na
odnosot l : l' (sp. gore), ne se ozna~uva palatalizacijata pred prednite vokali i pred /j/; ovde dosledno ja ozna~uvame. Ne ja ozna~uvame palatalizacijata
na ~, x, {, ` ~ie mesto na artikulacija re~isi na celata makedonska jazi~na
teritorija e identi~no so ona na l'.
Tretata intervencija {to si ja dozvolivme e vnesuvaweto na *w mesto *v vo
pojdovniot staromakedonski sistem.
Odlukata maksimalno da gi ograni~ime na{ite intervencii vo tekstot na
oddelnite opisi go povle~e kako posledica i faktot deka vo tie opisi, glavno vo onie objaveni nadvor od saraevskoto OLA-izdanie, prili~no ~esto se
preklopuva informacijata dadena vo delovite posveteni na distribucijata na
fonemite i onaa sodr`ana vo istoriskite izvodi, t.e istata informacija edna{ gledana od sinhroniska, edna{ od dijahroniska perspektiva.
Samo eden opis ne e napi{an originalno od B. Vidoeski; se raboti za opisot na seloto Blatec (br. 13), koj{to be{e objaven na polski i vo ovoj tom e
preveden od toj jazik, bidej}i ne ja najdovme originalnata makedonska podlo{ka. Se trudevme vo prevodot da se slu`ime so formulaciite na Vidoeski poznati od drugite opisi.
***
So ogled na vremeto koga e vr{ena ekscerpcijata na jazi~niot materijal
koj poslu`il za oformuvaweto na fonolo{kite opisi, demografskite podatoci za selata vo Republika Makedonija se dadeni spored popisot od 1961 god.,
samo administrativnata podelba e aktualizirana spored Enciklopedija na
selata vo Republika Makedonija od M. Panov (Skopje 1998). Za selata nadvor
od granicite na Republika Makedonija se slu`evme glavno so podatocite {to
gi dava samiot Vidoeski vo soodvetnite statii, so demografskite opisi obraboteni za MDA i so istoriskite podatoci sodr`ani vo kartotekite na dijalektolo{koto i na onomasti~koto oddelenie na Institutot za makedonski jazik "Krste P. Misirkov" vo Skopje; za mo`nosta da gi koristime tie kartoteki, kako i za uka`anata pomo{ srde~no im se zablagodaruvame na kolegite od
Institutot. Za `al kaj nekoi sela ne bevme vo sostojba da utvrdime koga prv
pat se spomnuvaat vo istoriskite dokumenti. Kaj opisite na punktovite od
Egejska Makedonija po mo`nost davame i informacija za informatorite, odnosno za izvorot na informaciite. Vo dva slu~aja ekscerpcijata na Vidoeski
III
se bazira vrz porano objavenite monografii (Mazon, 1936 - vo slu~aj na Bobo{~ica i Ma ecki, 1934 - vo slu~aj na Visoka).
Vo tomot e vklu~ena karta koja go prika`uva rasporedot na opi{anite sela vrz fonot na klasifikacijata na makedonskite dijalekti; klasifikacijata
doa|a od B. Vidoeski i e prezemena od soodvetnata karta objavena vo izdanieto
"Dijalektite na makedonskiot jazik". Od istoto izdanie se prezemeni i {emite na fonetskata transkripcija. Fusnotite dadeni so yvezdi~ka (*) poteknuvaat od Redakcijata.
IV
Fonetska transkripcija
Vokali
i
u
ü
÷
«
e
»
ƒ
¿
o
º
ä
å
a
Konsonanti
p
b
w
f
t
k
d
g
c
~
}/
y
x
|/
s
{
v
ð
z
`
m
n
l
r
w
q
j
h
h
Funkcii na dijakriti~kite znaci:
-
-
-
nazalnost: £, ¢
neslogovnost: ¹, ×
slogovnost: …, ¤
dol`ina: a:, e:, i:, o:, u:
labijalizacija: å
pomestena artikulacija kon napred: ä
pomestena artikulacija kon gore: ƒ, ÷, «
poluzvu~nost: §, ®, ©, ™, ¥, ª
palatalnost: t´, d´
palataliziranost: b', p', l'
»
oslabena artikulacija: s rce, leja, zmeh
akcent: v'ikam, uf~'ar, vik'a{e, vod'enica
sporeden akcent: v'e~ern³ica, z'adu{n³ici, s'evern³ica
V
POJDOVEN MAKEDONSKI FONOLO[KI SISTEM
1. INVENTAR NA FONOLO[KITE EDINICI
1.1. Vokalizam
i
y
e
½
1.1.1.
u
o
£
†
a
Pokraj vokalite silabemi bile u{te /¦, þ/.
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
w
m
l
j
r
n
l´
1.2.1.1. Fonemata /w/ vo nekoi makedonski govori se realizira kako zvu~en
frikativen konsonant /v/, no vo pove}eto dijalekti gi zadr`ala distribucionite karakteristiki na nekoga{niot sonant /w/.
1.2.1.2. Fonemata /j/ se realizira kako [¹].
1.2.2. Opstruenti ({umni konsonanti)
p
b
t
d
c
•
t´
d´
k
g
(f)
s
z
š
ž
x
7
1.2.2.1. Fonemata /f/ se javuva vo neadaptirani zaemki.
1.3. Prozodija
1.3.1. Za da se objasnat dene{nite prozodiski sistemi vo makedonskite dijalekti dovolno e da se trgne od prozodiskiot sistem vo koj bilo relevantno
samo mestoto na akcentot.
1.3.2. Akcentot go zadr`al staroto (praslovenskoto) mesto. So gubeweto
na krajnite akcentirani , akcentot se pomestil za eden slog kon po~etokot
na zboroformite.
1.3.3. Starite intonaciski i kvantitetski razliki ne ostavile tragi na
kvalitetot na vokalite.
2. DISTRIBUCIJA NA FONOLO[KITE EDINICI
2.1. Fonemata /†/ zad palatalen konsonant se realizirala nazalno.
2.2. Silabi~nite /þ, ¦/ se javuvaat vo me|ukonsonantska pozicija, a /¦/ i na
po~etokot pred konsonant.
Nesilabi~nite /l, r/ se javuvaat isklu~ivo vo sosedstvo so vokal.
2.3. Fonemite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k’, g’] i se javuvaat isklu~ivo vo zaemki od gr~kiot jazik.
3. POTEKLOTO NA FONOLO[KITE EDINICI
3.1. Vokalizam
i
‰
e
½
y
<
<
<
<
<
<
<
<
<
i
‰j‰, ¼j¼
j‰
‰, ¼ vo grupite ‰j, ¼j pod odredeni uslovi
‰
e
½
so metateza na (C)rC, (C)lC
y
Bidej}i i na levata i na desnata strana od znakot "<"stojat rekonstruirani edinici, ne gledame potreba site da gi pridru`ime so znakot za rekonstrukcija "*".
8
¼
a
u
o
£
†
¦
þ
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
¼
a
so metateza na (C)orC, (C)olC
u
o
£
†
¦, ¦´
r‰, r¼ vo Cr‰C, Cr¼C i vo inicijalnite r‰C, r¼C
þ, þ´
l‰, l¼ vo Cl‰C, Cl¼C
3.2. Konsonantizam
3.2.1. Sonanti
w < w
j < j
l < l
< tl, dl
l´ < lj
< j vo grupite pj, bj, mj, wj
r < r
< rj
m < m
n < n
< nj
3.2.2. Opstruenti ({umni)
p < p
b < b
f < (tu|o, vo zaemki)
t < t
< t´ kako komponenta na št´ < stj, skj, sk + palatalen vokal
d < d
< d´ kako komponenta na žd´ < zdj, zgj, zg + palatalen vokal
c < c
< k vo grupata kw pod poznatite uslovi
• < •
< g vo grupata gw pod poznatite uslovi
s < s
9
<
z < z
<
š < š
< s vo grupata št´ < stj, skj
ž < ž
< z vo grupata žd´ < zdj, zgj
t´ < tj
< kt pred preden vokal
d´ < dj
k < k
g < g
x < x
3.2.2.1. Vo grupite CC < CÞC, C±C po gubeweto na slabite ‰, ¼ se izvr{eni
regresivni asimilacii po zvu~nost.
3.2.2.2. Po zagubata na ‰, ¼ zvu~nite konsonanti na krajot preminale vo soodvetnite bezvu~ni parnici.
3.3. Prozodija
Praslovenskite intonaciski i kvantitetski opozicii se zagubeni.
10
1. DIHOVO
DIHOVO, op{tina Bitola.
Zapadno nare~je, centralni govori, prilepsko-bitolska grupa.
OLA 101, MDA 116.
Seloto Dihovo se nao|a 6 km. zapadno od gradot Bitola. Vo 1961 god.
seloto imalo 686 `iteli, Makedonci, pravoslavci. Nekoi semejstva se
doseleni od sosednite sela i od Prespa, ima i 3 srpski semejstva od Vrawsko.
Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Ekonomski centar e Bitola.
Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka.
Dihovo e stara naselba. Prv pat se spomenuva vo 1468 god.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.3.).
1.1.2. Fonemata /»/ e marginalna. Se javuva samo vo nekolku primeri (v. 3.1.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
r
n
w
11
1.2.2. Opstruenti
p
t
c
~
}
k
b
d
y
x
|
g
f
v
s
{
z
`
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija (2.1.4.1.1.) i so kompenzacija
(2.1.4.3.) ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e fiksiran vo dvoslo`nite zboroformi na vtoriot slog, a
vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite zboroformi na tretiot od krajot (v.
2.3.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija.
2.1.1.1. Tie po pravilo mo`at da stojat i vo grupi sekoj so site, so ograni~uvawata poka`ani vo to~kata 2.1.4.
2.1.2. Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na po~etokot i na krajot na zboroformite. Osven toa toj ne se javuva vo grupa so drug vokal.
2.1.3. Silabemata /…/ se javuva vo po~etna pozicija pred konsonant i vo sredinata me|u dva konsonanta, sp. ²…|a, ²…`an, ²p…sti, ²s…ce. Vo sosedstvo so vokal
mo`e da se sretne samo na morfemskata granica so prefiks {to zavr{uva na
vokal, sp. ²za…|a, p²re…ka, ²za…`a, i vo zboroformite ²v…o, ²v…on, ²v…of (~lenski
oblici od v…f), mn. ²v…o¹, v…²o¹te (v…ovite).
2.1.4. Vokalni grupi.
2.1.4.1. Grupi od dva isti vokala vo ovoj govor se ~esti i se javuvaat glavno
na morfemska granica.
Na morfemska granica so prefiks tie se realiziraat kako dva oddelni
glasa, sp. p²riima, ne²ednakvo, pre²esapi, ²zaaka, ²naaka, ²dooden, ²doora, p²roodi.
12
2.1.4.1.1. Na sostavot so gramati~kite morfemi tie se realiziraat kako
eden dolg vokal, so nekoi ograni~uvawa na vokalot /e/, sp.: ii > [i:] a²rami:,
z²mi:, ²~ini: (aramii,...), aa > [a:] g²la: (glaa < glava), las²ta:rka (lastaarka <
lastagarka), s²na: (snaa), ²ova: (ovaa), ta: (taa), t²ka:~ (tkaa~ < tkaja~), ²g…ba:
(g…baa < g…bava), p²ra:m (praam < pravam), ²ima: (imaa), oo > [o:] ²buko: (bukoo <
bukovo), ²nego: (negovo), ne²go:to (negovoto). Poretki se slu~aite so kontrahirani dve /e/, sp. ²pe:f (peef), ²se:f (seef) pokraj ²peef, ²seef, no samo ²l'ee{e,
²pee{e, ili p²reeska (pre|eska), ²{eese.
Primeri so -uu- ne se zabele`ani.
2.1.4.2. Vokalnite sekvenci so /i/ kako vtor ~len, koga ne se na morfemskata granica so prefiks, se realiziraat kako diftonzi, sp.: -ei- > [e¹] ²vuj~e¹
(vuj~ei), ²ma{}e¹ (ma{}ei), st²re¹, ²ze¹-si-go (zemi-), ²ve¹{, ²ve¹me, vo²de¹nca (vodeinca < vodenica), -ai- > [a¹] ²l'i{a¹ (edn. l'i{aj), g²la¹ (glai < glavi), ²uba¹
(ubai < ubavi), ²ja¹ (jadi), p²ra¹{ (prai{ < pravi{), ²oda¹ (odai), t²ka¹{,
t²ka¹me, g²la¹ca (glaica < glavica), u²ba¹na (ubavina), -oi- > [o¹] bo¹ (boi), ²osno¹
(osnoi < osnovi), ²zavo¹ (edn. zavoj), mo¹ (edn. moj), ²nego¹ (negoi < negovi),
b²ro¹{, b²ro¹me, ²l'ebo¹ (l'ebovi), ²vetro¹t (vetrovit), v²do¹ca (vdovica),
po²lo¹na (polovina), mo²to¹lo (motovilo), -ui- > [u¹] mu¹ (muvi), ²ko`u¹
(ko`uvi), g²lu¹ (gluvi), su¹ (suvi), no: ²neispan, pre²izberit, ²zaigra, se ²naigra,
²doigra ‡ na granicata so prefiks, kako i vo slu~ai od tipot: ²doilka, i sl.
2.1.4.3. Sekvencite -ea- i -oa-, koga ne se na mofemskata granica so
prefiks se realiziraat kako dolgi [e:], [o:]. Sp.: -ea- > [e:] ²ma{}e: (ma{}ea),
²l'e: (l'ea), ²pare: (parea), s²m…de: (sm…dea), st²re: (strea), ²uzdre: (uzdrea),
²`ive:t (`iveat), ²nose: (nosea), no: ²nearen, p²reaka; -oa- > [o:] ko: (koa < koga),
ko:~ (koa~ < kova~), ko:× (koal), ²ko:la (koala), na²ko:×no (nakoalno <
nakovalno), ²osno: (osnoa < osnova), ²so:l'ka (soal'ka < soval'ka), ²to: (toa),
²zato: (zatoa), t²ro: (troa), ²nego: (negoa < negova), ne²go:ta (negovata), ²to:r,
ras²to:ri (rastovari), ²volo:r (voloar < volovar), bro:m (broam < brojam),
b²ro:t (broat), ²o:t (oat < odat), ²ko:f (koaf), s²no:f (snoaf < snovav), ²dado:
(dadoa), ²jado: (jadoa), no: ²doa|a, ²poaren, p²roa|a, ²nearen, p²reaka.
2.1.4.4. Od drugite vokalni sekvenci izvesno ograni~uvawe poka`uvaat
u{te grupite -ao- i -io- vo nekoi morfolo{ki pozicii.
Grupata -ao- vo formata za sreden rod kaj pridavkite na -av se realizira
kako dolgo [o:], sp. ²g…bo: (g…bao < g…bavo), ²k…vo: (k…vavo), ²labo: (labavo), ²ubo:
(ubavo). Vo drugite pozicii taa se pazi neizmeneta, sp. b²rao (bravo), g²rao
(~lenska forma od gra ‘grav’), s²nao (vok. od snaa), st²rao¹ (straovi), ²jaor (javor), ²daof (dadof).
13
Grupata -io- vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite zad drug vokal se
realizira kako [¹o], sp. ne²go¹o (negoio < negovio), kras²ta¹o (krastavio),
u²ba¹o (ubavio), g²lu¹o (gluio < gluhio).
2.1.4.5. Site drugi sekvenci od po dva vokala vo site pozicii na zboroformite se realiziraat bez izmeni. Sp.: -ie- : ²bie, s²pie{, se ²mief, t²riese; -ae- :
²zaedno, ²kabaet, p²raef (pravev), ²l'epaec (l'epavec), ²naem, ²naedna{; -oe- : ²~oek
(~ovek), ²koef, ²koe{e (kove{e), v²doec, ²voedno; -ue- : ²obue{, po²dueme; -ia- : o²riani (ohri|ani), pi²a¹ca (pijavica); -ua- : ²muabet, ²suarka; -io- : ²Dio: (Dihovo),
p²rio|a; -eo- : k²reok, ²l'eonka, ²oreof (~l. forma od ‘orev’), z²meo¹ (zmeovi), p²reora; -uo- : ²buon, ²buo (~l. forma), ²duovden, g²luonem; -iu- : vi²ul'ica, p²riu~i; -eu: ²meur, pre²umori; -au- : ²kaurin, ²paun, ²Naum, ²naumi; -ou- : ²poubaf, p²roumre.
2.1.4.6. Grupi od tri vokali se retki, sp. ²dioec (dihovec), o²reoec. Teoriski
tie se mo`ni vo 3 l. mn. na aoristot i imperfektot kaj glagolite {to im zavr{uva op{tiot del na vokal (tip: tkaea, piea, broea, bl'uea) i vo nekoi zboroformi so zagubeni konsonanti vo intervokalna pozicija, kako na primer
vo: vraoi (vraovi), greoi, zmeoi, ili oreoa, oreoo, oreoi (< orehova, orehovo,
orehovi) i dr. sli~ni. Poradi izmenata na grupite poka`ani vo to~kite
2.1.4.1.‡2.1.4.3. tie se realiziraat na sledniov na~in: t²kae:, p²rae:, ²pee:, b²roe:,
²~ue:, o²bue:, o²reo:, ili pak, poretko, se razbivaat so soglaskata /j/: t²kaje:, ²peje:,
²pije:, b²roje:.
2.1.4.7. Zevot vo oddelni slu~ai se otklonuva so vmetnuvawe na /v/ i /j/, sp.
²muva, ²pazuva, ²uvo, ²bijol pokraj ²biol.
2.1.5. Oddelni vokali.
2.1.5.1. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], sp.
st²re¹, s²na¹, mo¹, g²lu¹¹(strei, snai, moi, glui) (v. 2.1.4.2.).
2.1.5.2. Fonemata /»/ se sre}ava samo vo nekolku leksemi, sp. ²g»ska, ²g»sak,
²k»sa, ²k»sni, da ²potk»sni, ²k»smet, k»s²metl'ia, ²k»smetl'if, ²m»ska, ²m»f~e.
Vo pove}eto slu~ai /»/ se nao|a pred /s/, a zad velaren konsonant.
2.1.5.3. Vokalot /e/ vo zatvoren slog pred /j/ se realizira pozatvoreno [÷], a
pred /a/ e ne{to pootvoreno [¿], sp. ²p÷jte, ²n¿aren.
2.1.5.4. Vokalot /o/ isto taka pred /j/ ima pozatvoren alofon [«], a pred /a/
se izgovara ne{to pootvoreno [º], sp. «¹ (odi), s²t«¹te, dºa|a, ²pºaren.
2.1.5.5. Pred /j/ pozatvoreno se realizira i vokalot /a/, sp. prƒ¹ (pravi),
tkƒ¹ (tkai).
2.1.5.6. Silabi~noto /…/ na po~etokot pred konsonant se realizira kako
[ …]: …|a, …t, …`an, …`i.
2.2. Konsonantizam
14
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot i pred bezvu~nite,
a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so korenska morfema, sp. se z²debel'i : ² rastera, ²podgori : ²potka~i, kako i me|u
oddelni zboroformi vo edna akcentska edinica, sp. ²bez-nego, ²nad-grat, ²podvis : ²bes-pari, ²nat-pat, ²pot-ku}i.
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/: m²lako, mrak, m²jauka.
2.2.3.2. Sonantite /m, n, w, l, l', j/ na po~etokot ne se sre}avaat vo grupa so
opstruent.
2.2.3.3. Od opstruentite najmnogu ograni~uvawe vo distribucijata vo konsonantski grupi poka`uvaat dentalite.
Plozivite /t, d/ ne mo`at da stojat vo sekvencite {t (> {}) i `d (> `|),
sp. ²l'e{}a, ²gu{}er, ²ogni{}e, ²me`|a, ²do`|o¹.
Na morfemskata granica so frikativnite /s, z/ tie se slevaat vo afrikatite /c, y/, sp. ²poce~i (potse~i), ²ocpredi, s²re-celo (sret selo), ²nayemi (nadzemi) pokraj ²potce~i, ²nadyemi, a so /{, `/ se slevaat vo /~, x/: pe²~estina (pet{estina), ²pot~ie (pot{ie), na²xive¹ // nad²xive¹.
2.2.3.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo sekvencite ps (> pc), p{ (>
p~), sp. pci, (p)~e¹nca, kako i pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica
vo primeri kako: ²mafca, ²mefce (masca, mesce), ²maf~e (: maska), ²mof~e (: most), k²ruf~e (: kru{a).
2.2.3.5. Soglaskata /s/ ne mo`e da se javi i vo sekvenci -Csk- koga se nao|a
vo sostav na sufiksot -sk(i), sp. ²selcki, ²turcki, p²ril'epcki, ²l'erincki, no
²ki~eski.
2.2.3.6. Po~etnata grupa p~- isto taka e neobi~na, sp. ²~e¹nca, ²~enka, ²~ela
pokraj p²~ela.
2.2.3.7. Soglaskata /v/ vo mnogu slu~ai se izbegnuva vo sekvencata -vn- (>
mn) vo sredinata na zboroformite, sp. g²lamna, g²lamnica, p²l'emna, ²odamna,
²ramno.
2.2.3.8. Grupite sr, zr, `r isto taka ne se mo`ni, osven na morfemskata
granica; tie se popolnuvaat so plozivite /t, d/, sp. st²reda, st²rebro, st²re}a,
zdrel, `d²rebe.
2.2.3.9. Na krajot ne se mo`ni grupite -st, -{t. Vo taa pozicija plozivot
/t/ redovno se gubi, sp. ²bol'es, l'is, k…s, ve{ (: ve{to), do{, ²pomo{.
15
2.2.3.10. Grupi od dve isti soglaski se retki. Konstatirani se nekolku primeri so geminatite: -jj- (vo superlativnata forma ²najjak), -tt- (na morfemskata granica so prefiks i na granicata so ~lenskite morfemi -ta, -te):
²potturi, p²rol'etta, i -dd- (vo prefiksiranite glagoli): ²oddel'i. Site ovie
geminati se realiziraat kako dolgi glasovi, sp. ²naj:ak, p²rol'et:a, ²od:el'i.
2.2.3.11. Od tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi, koi inaku ne
se brojni, se izbegnuvaat onie {to se sostaveni od frikativnite /s, {/ + t +
pregraden opstruent kako vo slu~aite: ²posno (: posti), ²mo{ne, i grupite -stj, -zdj- : ²l'isje, g²rozje.
2.2.4. Oddelni konsonanti.
2.2.4.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred /i/ vo vokalni sekvenci, sp. b²ro¹,
²mo¹ (moi), ²bo¹ (boi i boja). Po pravilo toj ne se javuva i zad /i/ vo imperativot: spi ‡ s²pite, izmi-se. Osven toa vo po~etokot ne mo`e da stoi pred /e/:
²eden, ²el'en. Vo intervokalna pozicija zad /i/ i pred /e/ mo`e da se sretne samo
vo oddelni slu~ai, sp. a²ramija, ²mijeme, t²voje, i drugi sli~ni, kade {to fonetskite uslovi ne dopu{taat poinakva eliminacija na vokalnite grupi.
2.2.4.2. Lateralnoto /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/. Vo tie
pozicii se neutralizira so fonemata /l'/, sp. ²bel'i, ²bel'i~es, ²bel'i{, ²bel'eef
: bel, ²bela, belo, ²be×ko; ²kola : ²kol'i; ko× : ²kol'je. Pred konsonant i na krajot
na zboroformite toa se realizira kako [×]: ko×k, ²e×ka, ²ore×, ²pete×.
2.2.4.3. Vibrantot /r/ redovno se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.
2.2.4.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²kopa ka,
f²ra ga.
2.2.4.5. Palatalniot nazal /w/ ne se javuva na po~etokot pred preden vokal,
sp. ²nego, ²niva.
2.2.4.6. Fonemata /v/ se izgovara vo mnogu slu~ai vo intervokalna pozicija
slabo, a mnogu ~esto, osobeno vo sosedstvo so vokalot /o/, i napolno se gubi,
sp. p²ravo pokraj p²rao (v. 3.4.4.).
2.2.4.7. Fonema /y/ e retka i ima ograni~ena distribucija. Se javuva vo grupite yv, yr, ly, ny i pred vokal, sp. y²viska, y²vonec, ²y…calo, ²solya, ²janya, ²poprayi,
²yira.
2.2.4.8. Velarnite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k', g']:
²rak'ija, ²sek'ira, k'i²sel'ina, ²kal'ink'i, ²me~k'i, ²dalg'i (: me~ka, dalga).
2.3. Prozodija
2.3.1. Op{to e pravilo za doma{nite leksemi i vo ovoj govor deka vo dvoslo`nite zboroformi akcentot e fiksiran na vtoriot slog, a vo trislo`nite
i vo pove}eslo`nite na tretiot slog odnosno na tretata mora od krajot, sp.
16
²dedo ‡ ²dedofci ‡ de²dofcite, ²nevesta ‡ ne²vestava ‡ ne²vestine, ²domazet ‡
do²mazeton ‡ doma²zetofci.
2.3.1.1. Vo slu~aite kade {to e izvr{ena kontrakcija na vokalite, kako i
vo onie zboroformi kade {to sekvenci od po dva vokala obrazuvale diftonzi,
akcentot isto taka pa|a na tretata mora, bidej}i dolgite vokali i diftonzite
imaat dve mori, sp. ara²mi:te (aramiite), u²ba:ta (ubaata < ubavata),
ne²go:to (negooto < negovoto), ras²to:ri (rastoari < rastovari), os²no:ta
(osnoata < osnovata), l'e²bo¹te (l'eboite < l'ebovite), po²lo¹na (poloina <
polovina), per²du¹te (perduite), u²ba¹te (ubaite < ubavite), kras²tajo
(krastaio < krastavio), }e se na²pie: (napiea) (v. 2.1.4.1.‡2.1.4.4.).
Ovaa konstatacija va`i i za glagolskiot prilog: o²dej}i (odee}i), za broevite od tipot dva²najse (dvanaese), pet²najse, kako i za zboroformite kako
za²pojl'a (zapoel'a < zapovel'a) i sl.
2.3.1.2. Akcentot vo zborovite: fi²l'an, od²vaj, ta²man, o²damna, to²kaf
(tol'kav) e od podrug karakter. Se raboti za emfati~ki akcent.
2.3.2. Akcentskite edinici mo`at da bidat sostaveni i od pove}e zboroformi (akcentski celosti).
Edna grupa celosti obrazuvaat imenkite so zamenskite klitiki, so predlozite i so atributskite zborovi (pridavkite, prilozite, imenkite).
Vo akcentskite edinici od imenka i zamenska klitika akcentot se odnesuva po praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²tatko-mi, tat²kofciim, bra²tu~et-mi, bratu²~edi-mi, `e²nata-mu.
Vo akcentskite edinici od predlog + imenka (zamenka) akcentot isto taka
se odnesuva spored praviloto za tretoslo`noto akcentirawe ako e
upotrebena sintagmata so prilo{ko zna~ewe, sp. ²bez-vreme (ostare), ²do-nego
(sede{e), (sedna) ²na-kamen, (pomina) pre²ku-reka, (zamina) pok²raj-ku}a. Ako e
pak imenkata ~lenuvana ili na drug na~in istaknata, toga{ akcentot pa|a na
imenkata: na-²paton (stoe{e), (fati) po-²rido, od-²zbor (si e), za-²nas
(rabotime, ne za drugi).
Ova va`i i za atributskite imenski sintagmi, sp. `ol²to-cve}e, vel'igdens²ki-posti, (vl'ezi) na-gorna²na-porta, ko²ku-pari (ima{), kak²vi-knigi
(kupi), no: (naberi) ot-c²ve}eno ²`olto (koga e imenkata ~lenuvana) ili:
(bere{e) ²`olto c²ve}e (koga e atributot posebno istaknat).
Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so zamenska klitika, so partikulite (}e, bi), so formite na pomo{niot glagol ‘sum’ i so nekoi svrznici.
Vo edinicite koga zamenskata klitika stoi vo postpozicija akcentiraweto se vr{i po op{toto pravilo, sp. po²mo`i-mu, ²l'egni-si, l'eg²nete-si, pose²dete-si, zeme²te-mu-go. Koga klitikite stojat pred glagolot, bez ogled na
nivniot broj, akcentot redovno pa|a na glagolskata forma, sp. }e-²ru~a{, si-
17
²ru~al, si-go-²zela, ste-mu-go-²zel'e, be{e-ste-mu-go-²zel'e, da-bi-ste-mu-go²zel'e.
Ako e izrazot negiran so partikulata ‘ne’ ili ako e pra{alen, toga{ akcentot se mesti spored op{toto pravilo za tretoslo`noto akcentirawe, sp.
²ne-saka, ne-²go-saka, ne-go-²sakafte, ne-mu-²se-sedi, ne-ste-mu-²go-dal'e, nebe{e-ste-²mu-rekl'e, ne-be{e-ste-mu-²go-dal'e; ²koj-dojde, ko²ga-dojde, koga-²sidojde, koga-si-²mu-rekla, koga-ste-mu-²go-dal'e. Ograni~uvawe od ova ima samo
koga e glagolskata forma ednoslo`na, sp. ne-²si-ze×, ne-si-²go-ze×, ne-si-mu-²goda×, koga-mu-²go-da×.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
i < *y : ²bil'e, sin
e < *& : den, ²pal'ec, ²tesen
< *½ : ²celo, ²cena, ²oref
< *£ : g²reda, v²reme
< a vo nekolku slu~ai: st²re`er (so asimilacija), k²re:{nik (kre{nik), ²~e{a
< sekundarniot 2 pred krajnoto r : ²veter, ²iter, ²jader
< sekundarno vo grupata cere- / ~ere- : ²cerepna, ²~ere{na
» < *† vo: ²g»ska, ²g»sak, ²k»sa, ²k»sni, ²potk»sni
<
2 sekundarno vo ²m»ska, ²m»f~e
tursko vo: ²k»smet, ²k»smetl'if
<
a < *† : ²gazer, ²gulap, ga²sa¹nca (gasenica), ²dabje, d²laboko, ²zabi, ²jagl'en,
²jadica, ²ja`e, ²katnik, ²natre, ²obra~, ²poprayi, pat, pa²ja`ina, ²sabota, ²sekade
< *£ vo sekvencata *j£ : ²jagul'a, ²jader, ²janya, ²jat…va, ²jazik, ²ja~i,
²ja~men
Vo ovoj, kako i vo drugite opisi, desno od znakot "<" pokraj rekonstruiranite
edinici predadeni so latinica i ozna~eni so yvezdi~ka se pojavuvaat i edinici predadeni so kirilica i bez yvezdi~ka; vtorovo re{enie se primenuva koga se raboti za izmeni sprovedeni ve}e na makedonska po~va, vo slu~ai koga postarata sostojba e zasvedo~ena vo spomenicite.
18
<
2 sekundarno: ²badnik, ²laga, ²la`i{, ²la¹ca (la`ica), ²la¹~ka, ²magla,
²tanok, kako i vo ²ogan
o < *% : ²bo~va, do{
<
2 sekundarno pred krajnoto l : ²peko×, ²seko×
< *þ : ²`o~ka, ²`otnica, ²jaboka, kok, ²kofa, ²mowa, ²mokum, ²mo~i{}a,
²po{ok, ²sonce, ²to~nik, i vo grupa so l (ol) : ²vo×na, vo×k, ²go×tame, `o×t,
²ko×ni, ²po×no
u < *† vo primerite: ²gu`va, ²gusto, sut, ²sudija, ²ku}a, ²ru~ek, t²ruba
< *w vo slu~aite kako: se ²osuni, se ²sosuna, cut, ²cuti, }e ²rascuti
<
2 sekundarno pred m vo: ²osum, ²sedum, sum
< *þ vo ²bugarin, bu²garija
< o vo red oddelni primeri, sp. ²bumba, ²gulabi, dur, ²duri, z²bogum, ²kuznaj (koj znae), komi²nujca (kominovica), ²mokum, nazumgazum, ²puzder, ²puzderka,
²pumpa, o²gul, ²silum, ta²ku|ere, ²rabu{, ²ugreva, ²ul'era (kol'era), ²u{}e
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, y, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od
soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²jadica, ²ja`e, ²jagorec, ²ja`ica, ²jazol'ec, ²jatok, ²jator
< i zad drug vokal, sp. vo²de¹nca (vodeinca < vodenica), p²~e¹nca, ²pe¹{,
²pe¹me (pei{, peime), s²na¹ (snai), ²sara¹ (sarai), t²ka¹{ (tkai{), z²na¹me
(znaime), p²ra¹{ (prai{ < pravi{), mo¹ (moi), ²v…o¹ (v…oi), k²l'u~o¹ (kl'u~oi <
kl'u~ovi), mo¹{ (moi{ < mo`i{), bro¹{ (broi{), ²ko`u¹ (ko`ui)
< e zad drug vokal vo glag. prilog: vi²kaj}i, o²dej}i, vo broevite od
11‡19 i vo deseticite 20‡30: edi²najse, dva²najse, d²vajse, t²rijse, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. ²gojdo (goedo < govedo), ²gojdar, ²dojsof (donesof), ²l'ejwe (l'eewe), }e na²l'ejf (nal'eef), ²iskajn (istkaen), ²poj}e (poe}e < pove}e), ²pojl'a
(poel'a < povel'a), za²pojl'a (zapovel'a), ²pojnde×nik (poendelnik < ponedelnik)
< w vo nastavkata -ija, sp. ²jagnija, ²jarija, ²pil'ija, p²rasija, ²semija (pil'iwa, semiwa...)
< hijatsko vo nekolku slu~ai: ²rajat, ²~ojak (~ovek)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ vo oddelni slu~ai, sp. va²la¹ca (valavica), ²ko{ula
< *þ vo grupa so o : ²vo×na, vo×k (v. 3.1.)
l' < *l´ : kl'u~, l'ut, ²l'u{pa
< * : `al', sol', ²`el'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
19
< * : ²more
< b vo sekvencata bn vo: ²demni, ²yemni
< v vo sekvencata vn vo: ²odamna, p²l'emna, ²ramno
n < w vo po~etokot pred preden vokal: ²nego, nif, ²niva, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. ²penu{ka
< *£ (so dekompozicija) vo grupa so e vo g²rendel
< *† (so dekompozicija) vo grupa so a vo: ²gangalo, ²janya
< *nÞj : ²kamewe, p²laniwe, ²t…we, ²sirewe
f < hv : ²fati, ²f…la, ²foja
< *x pred konsonant i na krajot, sp. g²rofti, ²oftika, ²pafka, si²romaf~e, taf²tabica, pif, mef, gref, zmef, ²oref, praf, straf, graf, gluf,
²zaduf, ²ko`uf, ²o~uf, ²perduf, suf, v…f
< mesto s pred c, ~ vo slu~aite kako: ²mefce, ²mof~e (: meso, most)
(v. 2.2.3.4.)
< { pred ~ vo slu~ai kako : k²ruf~e, ²puf~e, ²opaf~e (: kru{a, pu{ka,
opa{ka) (v. 2.2.3.4.)
< mesto j pred ~ vo slu~ai od tipot: ²{amif~e, ²kutif~e (< kutij~e :
kutija)
< v vo primerite: fnuk, ²f…ba, ²f…bjak
< onomatopejsko: ²fu~i, ²f…~i
< tu|o: ²fener, fes, ²furna
v < *w
< ø (kako proteza) vo oddelni slu~ai: ²vujko, ²vuwa
< h vo oddelni slu~ai, sp. ²bova (bol'va), ²mavna
< hijatsko zad u : g²luvo, ²ogluvi, ²muva, ²uvo
t < sekundarno (so epenteza) vo grupata -sr- : stram, st²rebro, st²reda,
st²re}a
d < sekundarno (so epenteza) vo grupite zr, `r, sp. zdrak, zdre×, ²uzdrej,
p²rezdrej, ²naydri, `d²rebe, `d²riga
c < * vo grupite * ¦- i * r½- : c…n, ²c…vec, ²cerepna, ²cereva
< s vo sekvencata ps : ²vapca, p²cojsa, s²tipca, ²tepcija, calt (<
psalt), ²ca×va (< psalva)
< ts vo primeri kako: b²racki, ²goecko, st²re-celo (stred selo)
< s vo suf. -ski (> cki): ²bitolcki, ²gorcki, ²polcki, s²tarcki,
s²fincko
y < *• : y²vezda, y²vi`di, ²janya, m²noyina, v²rayi, d²ruyi, ²poloyi, ²poprayi,
b²laye, ²noye
r
m
20
< z pred vokal vo oddelni slu~ai: yit, ²yevgar, i vo sekvencite zv, zr,
lz, nz : yver, y²viska, y²voni, ²y…calo, b²ronya, i vo grupata -dz- na morfemskata
granica, sp. ²podyini, ²podyemi pokraj ²poyini, ²poyemi
~ < { vo sekvencata p{ vo oddelni slu~ai, sp. (p)²~e¹nca
< *t´ vo ²~u`|o
x < ` pred demin. sufiks -e : k²nixe, ²noxe, ²pajaxe, ²roxe, s²nexe, s²toxe i
vo sekvencata `v : x²vaka
< tu|o: ²xabe, xam
{ < *t´ vo grupa so } ({}) vo: ²ga{}i, ²l'e{}a, ²ma{}e: (ma{tea), ²pa{}erka, s²fe{}a, ili samo: ²ga{nik, ²ovo{, ²pe{nik, p²l'e{ki, ²pomo{, ²pomo{nik
` < *d´ vo grupa so | vo oddelni slu~ai, sp. ²me`|a, ²~u`|o pokraj ²~u`xo,
²ve`|a, ²sa`|i, ili samo: ²me`nik
} < *t´ vo primerite: ²bo`i}, ²ve}e, v²re}a, v²ra}a, ²doma}in, ²ku}a, no},
²no}en, p²la}a, po²ku}nina, ²potfa}a, p²ra}a, ²poj}e (pove}e), ²sano}, s²va}a,
st²re}a, }e, ²}erka, ²fa}a, vo nastavkata za glag. prilog -j}i : vi²kaj}i
< *t´ vo grupa so { ({}) vo: ²ga{}i, ²l'e{}a, ²ma{}e:, ma{²}e¹nca, ²pa{}erka, ²pe{}era, s²fe{}a
< *tÞj : b²ra}a, b²ru}e, c²ve}e
< *t´ vo sekvencata {t´ (> {}): ²gu{}er, ²pu{}a, ²buni{}e, k²rai{}a
< tu|o: ²e}im, ²tene}e
| < *d´ vo primerite: ²gra|anec, p²re|a, ²ro|a (ra|a), ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, se
s²fi|a, ²tu|inec
< *d´ vo grupa so ` (`|): ²ve`|a, ²me`|a, ²sa`|i, ²~u`|o
< *dÞj : ²vo|e, ²g…ma|e, ²l'iva|e, ²ogra|e, ²la|a, ²l'u|e
< *d´ vo sekvencata `d´ (> `|): ²do`|a×nik, ²do`|o¹¹
< tu|o: ²|aol, |um, ²ma|e{nik
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobile i na krajot na zboroformite.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi dol`ini nastanale so kontrakcija na vokalite (v. 2.1.4.1.1.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
21
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo proklitikite ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. m-²otru (me-), }e t-²ize¹t (te-), s-²objasni, i dr.
3.4.2. Od konsonantite vo pojdovniot sistem napolno se zagubila fonemata
/h/ na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²ladno, ²rana, ²boa, v²raon, g²raor, ²Dio: (Dihovo), ²ma{}e:, l'e: (l'ea), ²ore¹, sna:, k²reok, ²meana, a vo red slu~ai
i na krajot na zboroformite, kako i pred konsonant, sp. gra, stra, vra, vla,
²siroma, ²mulosan, ²mel'em, ~e× ‡ ²~el'i, nin, i²zorame, izb²rikome, is²pekote (1 i
2 l. mn. aor.).
3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred po~etnoto /e/: ²eden, ²esen, ²ezero, vo
vokalnite sekvenci -ao- vo 1 l. ed. na prezentot: bro:m, sto:m, kro:m (brojam,
stojam, krojam), potoa vo vokalnite grupi pred /i/: bro¹ (broi), mo¹ (moi), ²sa¹
(sai), i na krajot zad /i/ vo zapovednata forma: spi, pi.
3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vo
sosedstvo so vokalot /o/, ako nema drugi fonetski pre~ki, sp. b²lagoec, v²doec,
va²l'a¹ca, g²la: (glava), ²gojdo (govedo), ²Jo:n (Jovan), ²jaor, ²l'e¹~ar (l'evi~ar), ²osno: (osnova), ²ko:~ (kova~), ²to:r (tovar).
Osven toa /v/ redovno se gubi vo sufiksot -vski : ²tetoski, ²ki~eski, dosta
~esto i vo sufiksot -stvo : ²carsto, ²ropsto pokraj ²carsvo, i vo drugi oddelni
slu~ai vo sekvencite vn, vt, vz, v~, sp. ²natre, ²tornik, ²zemi, ²~era.
3.4.5. Plozivot /t/ se gubi na krajot kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite:
idi²najse, dva²najse, d²vajse, vo ~lenskata morfema za m.r.: ²l'isto, ²p…sto, na
krajot i vo leksemata ²papra, potoa vo konsonantskite grupi -st, -{t (na
krajot): mos, l'is, ²`alos, s²taros, ve{, do{, glu{, i -stn- : ²posni, ²radosno.
3.4.6. Soglaskata /d/ se gubi vo pove}e slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.
bogo²ro¹ca, ²daof (: dade), ja¹ (jadi), kla¹ (kladi), k²laof (kladov), o:m (odam),
o¹{ (odi{), ²oe{e (ode{e), ²naja¹-se (najadi se), d²vajse (dvadese).
3.4.7. Vo intervokalna pozicija vo pooddelni slu~ai se gubat u{te i /g, `,
|, m, n/, sp. ko: (koga), las²ta:rka (lastagarka), ²la¹ca (la`ica), o²rianec, o²riani (ori|ani), ²ze¹-si-go (zemi si go), ²za¹si (zanesi).
3.4.8. Od drugite konsonanti vo pooddelni slu~ai vo konsonantski grupi se
zagubile u{te /l/ vo: ²koku, ²kokaf (kol'ku, kol'kav), /p/ vo po~etnata grupa p~: ²~e¹nca (p~enica), ²~enka (p~enka), ~en²karnica, ²~elar (p~elar).
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena:
‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : ²sekoj // s²vekoj, ²site // (svite),
‡ vo slogot ni (> in) vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. vo²de¹nca (vodeinca
< vodenica), to²pe¹nca (topenica),
22
‡ i vo drugi oddelni primeri, sp. ²garvan, z²dinva (zdivna), o²lomlani
(onomlani), ²pojnde×nik (< poendelnik < ponedelnik), ²altica (latica).
23
2. ZVE^AN
ZVE^AN, porano op{tina Makedonski Brod, deneska Samokov.
Zapadno nare~je, centralni govori, ki~evsko-pore~ka grupa.
OLA 97, MDA 148.
Seloto Zve~an se nao|a vo oblasta Pore~je, na nadmorska viso~ina nad 800
m. Vo 1961 god. imalo 294 `iteli, site Makedonci pravoslavci. Naselenieto
se zanimava so sto~arstvo i zemjodelstvo. Ekonomski te`i kon Prilep (70
km.), Tetovo (40 km.), Gostivar (30 km.). Od 1945 god. ima osnovno u~ili{te ‡ 4
klasa.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
u
e
o
a
Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.3.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
r
n
w
23
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Vo pove}eslo`nite zboroformi akcentot e fiksiran na tretiot
slog (mora) od krajot (v. 2.3.1.).
1.3.2.1. Difton{kite sekvenci so [¹] kako vtora komponenta imaat dve
mori i vo pove}eslo`nite zboroformi vo takvi slu~ai akcentot ne go menuva
mestoto, sp. su²ro¹ca ‡ su²ro:¹cata, po²lo:¹na ‡ po²lo:¹nata. Istoto va`i i za
slu~aite so dol`inite dobieni so kontrakcija, sp. pro²go:ri.
1.3.3. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na
kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.4., 2.1.5.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.
2.1.2. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, osven na po~etokot.
2.1.3. Silabi~noto /…/ stoi me|u dva konsonanta i na po~etokot na zboroformite ako sledi konsonant, sp. t…n, ²p…sti, ²…|a, ²…tit. Vo sosedstvo so vokal mo`e da se javi samo na morfemskata granica vo slu~ai od tipot ²za…|a,
p²re…ti, ili ²v…ot, ²v…on, ²v…o:¹, v…²o:¹ne, poretko vo druga pozicija, sp. ²p…ot //
²p…ut. Od ova proizleguva deka postoi fonolo{ka opozicija me|u /…/ i /r/.
2.1.4. Dva isti vokala vo neposreden kontakt se kontrahiraat, osven na sostavot me|u prefiks i korenska morfema, sp. snaa > s²na:, ²maana > ²ma:na,
²ki~eec > ²ki~e:c, z²mii > z²mi:, ²uboo (< ubavo) > ²ubo:, ²bukoo > ²buko:, no: ²zaaka,
²poora, pre²esapi, p²riima.
24
2.1.4.1. Ovie dol`ini bi mo`elo eventualno da se tretiraat kako fonolo{ki kvantitet, me|utoa, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci
od dva ednakvi vokala, dolgite vokali mo`at da se interpretiraat kako takvi
sekvenci.
2.1.5. Vo vokalski grupi so /i/ kako vtora komponenta vokalot /i/ > [¹] pri
{to doa|a do udol`uvawe na prethodniot vokal, sp. g²lai > g²la:¹, p²rai (pravi)
> p²ra:¹, ²l'eboi (l'ebovi) > ²l'ebo:¹, las²to¹ca (lastovica) > las²to:¹ca, ²vuj~ei >
vuj~e:¹, ²sui (suvi) > ²su:¹.
2.1.5.1. Vo fonolo{kata analiza ovie dol`ini ne mo`at da se svedat na
sekvenci od dva ednakvi vokala, osven ako go primenime generativniot metod
koj ovozmo`uva da se trgne od osnovnite formi so vospostaveno /i/.
2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na sonantite /j/ i /v/,
sp. ²gojedo (< goedo < govedo), ²bijol (< biol < bivol), ²l'ijot (< l'iot <
l'ivot), ²muva pokraj ²mua.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite konsonanti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot i pred bezvu~ni
soglaski, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska grupa, sp.
p²red-yori (zori), p²ret-ku}a, m²lat-Stojan.
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat pred afrikatite, sp.
²b…ce, ²`ice, ²ri~e (: brdo, `ito, rid) (v. 3.4.4.).
2.2.3.2. Neobi~ni se po~etnite grupi p{ (> p~), sp. p²~enka, p~en²kari{te,
p²~enica (v. 3.2.), ps (> pc), sp. pci, p²cojsan, p²cujet, i vo sredinata: s²tipca,
²tepcija.
2.2.3.3. Plozivite /t, d/ se izbegnuvaat vo grupite sr, zr, `r, sp. ²sesra,
s²rina, s²rana, s²rojnik, z²ravje, `²rebe.
2.2.3.4. Frikativnite /s, {/ se odbegnuvaat pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica, sp. ²mefce, ²mafca, ²mof~e, ²pojaf~e, ²fef~e (: meso, pojas),
²rafcepi, ²if~isti (rascepi, is~isti), k²ruf~e, ²puf~e, ²opaf~e (: kru{a, pu{ka, opa{ka) (v. 3.2.).
2.2.3.4.1. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni vo ovoj govor -st,
-{t, sp. mas, g…s, p…s, ²rados, pri{, p²lo{ (v. 3.4.4.).
25
2.2.3.5. Nema sekvenci od dva ednakvi konsonanti. Vo: ²najjak, ²najjunak /jj/ se
realiziraat kako dolgo [j:], sp. ²naj:ak, ²naj:unak.
2.2.4. Oddelni konsonanti.
2.2.4.1. /j/ ne mo`e da se javi pred vokal na po~etokot. Vo intervokalna pozicija vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, sp. z²na(j)et, ²se(j)et, se ²mi(j)et, neka ²~u(j)et, se ²mi(j)at, z²mi(j)a, z²mi(j)o, a ~esto i napolno
se gubi (3.4.2.).²
2.2.4.2. /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. ²telci : ²tel'e,
mal ‡ ²malo : ²mal'i, kol : ²kol'je.
2.2.4.3. /r/ sekoga{ stoi vo kontakt so vokal.
2.2.4.4. Konsonantot /v/ zad frikativen bezvu~en opstruent se realizira
kako /f/: s²fari, s²fetec, s²fiwa, {²fal'er.
2.2.4.5. Konsonantot /y/ se javuva naj~esto vo grupa so /v/ i zad /r, n/, sp. y²vonec, y²vezda, ²janya, poretko vo drugi pozicii: ²yivri, ²yevgar (3.2.).
2.2.4.6. /x/ se javuva, glavno, vo tu|i sufiksi i leksemi, sp. bo²zaxi(j)a, ²oxa,
kako i vo sekvencite xg (< `g), xb (< `b): x²gurat, x²barat (3.2.)
2.3. Prodozija
2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniot
slog, a vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite na tretiot slog (tretata mora) od
krajot, sp. ²majka, ²~oek, p²lanina, pla²niweto.
2.3.2. Vo sintagmatski grupi se obrazuvaat akcentski celosti.
2.3.2.1. Imenkite (zamenkite) obrazuvaat akcentski celosti so kratkite
zamenski formi upotrebeni so posvojno zna~ewe, kako i so predlozite i atributskite zborovi. Vo grupite od imenka + kratka zamenska forma akcentot
pa|a na tretiot slog po op{toto pravilo, sp. bra²tu~ed-mi : bratu²~edi-mi.
Vo sostavite od predlog + imenka, upotrebeni so prilo{ko zna~ewe, isto
taka akcentot naj~esto pa|a na tretiot slog vo celosta, sp. ²na-d…vo, ²po-reka,
vi²{e-selo, preku-p²lanina, no: so-²noga.
2.3.2.2. Glagolite obrazuvaat celosti so kratkite zamenski formi upotrebeni i vo postpozicija i vo prepozicija, glagolskite partikuli, pomo{niot
glagol ‘sum’, nekoi svrznici. Vo takvi sostavi akcentot stoi na glagolot bez
ogled na brojot na slogovite, sp. go-²vide, mu-²re~e, si-²do{ol, be{e-²zel, }e-²nosit, da-²nosit, ili: }e-go-²zemet, da-mu-²re~et, be{e-mu-²rekol, }e-sve-mu-go²zel'e.
Ako e sostavot negiran so partikulata ‘ne’, toga{ akcentot pa|a na tretiot slog vo celosta po op{toto pravilo, sp. ²ne-vide, ne-²go-vide, ne-mu-²go-dade,
ne-be{e-mu-²go-dal'e, ne-}e-ste-mu-²go-dal'e.
26
Ova pravilo va`i i za akcentski celosti so glagol i pra{alen zbor: ²kojdojde, koga-²ste-do{l'e, koga-ste-²mu-rekl'e, koj-}e-²mu-re~et.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, u, o, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot sistem. Osven toa:
i < *y : bik
e < *& : pes, ²oves
< *£ : ²peda
< *½ : ²senka, ²cena, ²oref
< *a vo t²reva
a < *† : ²raka, pat, ²bera, ²berat
< *£ vo grupata *j£ : ²jazik, ²ja~men
< sekundarniot 2 vo po~etni slogovi: ²la¹ca, ²magla
u < *† vo pove}e oddelni leksemi: ²guska, ²ku}a, ²sudit
< *w vo slu~aite kako: ²cutit, ²yunit, ²osunet
< *o vo red slu~ai, sp. ²u{te, ²ugul, ²guve(j)a, ²duri, ru²guzina, ²bumba,
²pumpa
<
2 sekundarno pred m : ²osum, ²sedum
o < *% : do{, ²petok
< sekundarniot †2 pred krajnite r, l, n : ²vetor, ²rekol, ²ogon
< *þ vo grupa so l : volk, ²`olto, ²polno
… < so redukcija na grupata ra vo slu~ai kako: s²t…na, ²g…mada, ²t…peza
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko: ²zemja
< ø pred refleksot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²jatok
< i zad drug vokal: ²mojte (moite), ²dabo:¹} (2.1.5.)
< e zad vokal vo oddelni slu~ai: ²gojdo (< goedo < govedo), ²po:j}e
(pove}e)
< hijatsko: ²l'ijot (< l'iot < l'ivot)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
27
< *l´ : klu~, ²nedela
< *þ vo grupa so o : ²polno (3.1.)
l' < *l´ vo korenot *l´ub- : ²L'ube, ²L'uba
< *l vo li~ni imiwa: ²Mil'an, ²Mil'otin
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< vo zaemki: ²bel'a, p²l'a~ka, ²l'ul'e, tel'
r < *
m < b vo sekvencata bn vo: ²demnet, ²yemnet
< v vo sekvencata vn vo: ²ramno, p²l'emna
n < w vo po~etokot pred preden vokal: ²nego
w < *nÞj : ²t…we, ²sirewe
< jn : ²vuwa, ²vowik, u²ba:wa, S²towa (vujna, ubajna, Stojna)
f < hv : ²fa}at, ²foja
< *x na krajot i pred konsonant: graf, praf, gref, ²oref, mef, mof,
v…f, gluf, suf, bef, ²vikaf, ²nifno, ²efla, z²difna, ²mafna, ²befne, ²rekofne,
²rekofte
< v (so asimilacija) vo grupata sv : sfat, sfet
< tu|o: fes, ²fewer
< onomatopejsko: ²fu~it, ²f…~it
v < *w
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa
t < *t´ vo grupa so { vo oddelni primeri, sp. go²re{tina, ²pa{terka,
²razga{ten
< *t´ vo sekvencata {t´ : {²tirka, k²l'e{ti
d < *d´ vo sekvencata `d´ : ²do`dot, g²lu`do:¹
c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, c²v…sto, crep, c²repna, c²reslo,
c²re{na
< s vo grupata ps : pci (2.2.3.2.)
< ts vo primeri kako: g²racki, ²ocpredi, se ²ockri, ²ocvenat
y < z vo grupite zv, zr, nz, i pred vokal vo oddelni slu~ai: yver, y²viska,
²nayre, ²meyre, ²janya, m²ranyul, yit, ²yivri, ²yafir
< dz : ²oyiva{, ²poyemi
z < *• : ²noze
~ < { vo grupite p{, {k, sp. p²~enka, ~k²ripci, ~²k…tat, ~²kulaf,
~²korka
x < ` vo grupite `v, `b, `g, sp. x²vakat, x²barat, x²burat, x²gurat
< y vo yv : xve~an
< tu|o: ²xam, ²xiger, gaj²daxija
28
{ < *t´ : ²ima{l'if, ²mo{ne, ne²mo{nica, p²l'e{ki, ²sino{en, s²pomo{,
ili vo grupa so t : go²re{tina, ²pa{terka, ²razga{ten
` < *d´ vo oddelni leksemi, sp. ²me`nik, po²napre`en
} < *t´ : ²bo`i}, ²ve}e, v²re}a, vru}, v²ru}i, ²ga}i, ²ga}nik, ²ku}a, ²l'e}a, ²ma}e(j)a, ma²}enica, ²me}a: // ²me}ava, no}, ²no}vi, p²la}at, p²ra}at, p²l'e}i, ²pomo},
s²fa}a, s²fe}a, s²re}a, ²sino}a pokraj ²sinojka, ²}erka, }ut i dr.
< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, v²ra}e
< *k vo sekvencata jk (vo sufiksot -ik): ²buko:¹}, ²dabo:¹} (< daboik <
dabovik)
< tu|o: ²}ese, }or, ²}uspe
| < *d´ : ²ve|a, z²go|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, ta²ku|ere, ²tu|o, ²u|e, ²ga|at, ²dosa|at, ²ra|at, ²pa|at, ²nao|at, b²ro|anec, o²ri|anec
< *dÞj : ²vo|e, ²l'iva|e, ²lobo|e, ²la|a, ²lu|e
< tu|o: ²|eram, ²|akon, |ak, ²ma|er, ²si|a
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~nite, a bezvu~nite od zvu~nite kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobile i od
soodvetnite zvu~ni korelati.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi (fonetski) dol`ini nastanale so kontrakcija na vokalite (v.
2.1.4.) i so kompenzacija vo slu~ai od tipot po²lo:¹na (2.1.5.)..
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo proklitikite ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. d-²ojme (da odime), }-²ojme, m-²ostai (me ostavi),
t-i²zedoa, g-²udri (go-), j-²utepa (je-), n-²umirat (ne-), z-²inaet (za-), n-²orawe
(na-).
3.4.2. /j/ se gubi pred /e/ vo po~etokot (²ezero, ²esen) i vo grupata /oa/, sp.
²moa, t²voa, ²nekoa, b²roat, no ²pojas.
3.4.3. Konsonantot /v/ se gubi mnogu ~esto vo intervokalna pozicija, osobeno vo sosedstvo so vokalot /o/ i vo pove}eslo`ni zborovi, sp. ²toar, ²koa~, ²goedar // ²gojdar, ²osnoa, po²lo:¹na // po²lo:wa, su²ro:¹ca. Redovno se gubi vo konsonantskite grupi -vsk(i) i -stv(o), sp. ²ki~eski, y²versto.
29
3.4.4. Vo red konsonantski grupi se gubi opstruentot /t/: pred afrikatite
c, ~, sp. ²`ice, ²ri~e (`itce, rit~e), vo grupite stn, stj, str, sp. ²radosni,
²l'isja, s²rina, ²sesra (sestra), kako i vo grupite -st, -{t, sp. l'is, p…s, do{,
pri{.
3.4.5. Konsonantot /d/ vo red slu~ai se gubi vo intervokalna pozicija, sp.
²vojca (vodica), g²l'ea{, d²vaeset, ²zeof (zedov), }-²o¹t (}e odit), ²ize(j)e{, ²izva¹{ (izvadi{), og²l'ealo (ogl'edalo), i vo grupite jd : }e ²do(j)et, ²na(j)et, i
zdr : z²ravje.
3.4.6. Od drugite opstruenti vo me|uvokalna pozicija vo odreden broj primeri se zagubeni u{te:
/s/: p²ree~et,
/`/: ²la¹ca (la`ica), ²laj~arnik (la`i~arnik), ²ne-mo(j)et,
/g/: b²laosof (blagoslov), ²nekoa{ (nekoga{), ²nikoa{, ko ²dojde (koga).
3.4.7. Fonemata /h/ redovno se gubi vo po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. l'ep, ²rana, ²rasje, s²na:, ²ra:t, s²rea, ²soa, ²pazua, i dr.
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena:
‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : ²sve, s²fekoj, s²fite, s²fekakof ‡ s²fekakva,
s²faden, s²fano},
‡ vo zamenskite oblici: ²ojva, ²ojna // ²owa,
‡ vo glagolot v²ja: (< java) i izvedenite formi,
‡ i vo leksemite: ²devrewe (< dervewe), plo²kotarec (klopotarec), p²lokotit, at²l'ipatl'ak.
30
3. IZVOR
IZVOR, op{tina Veles.
Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa.
OLA 100, MDA 170.
Seloto Izvor se nao|a vo srednoto slivno podra~je na rekata Babuna,
okolu 25 km. od gradot Veles. Vo 1961 god. seloto broelo 872 `iteli, me|u niv
7 Turci, 4 Srbi, 4 Crnogorci, 1 Hrvat, ostanatite Makedonci pravoslavci.
Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomski centar e
Veles. Od 1944 god. vo seloto ima u~ili{te, osmoletka.
Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.8.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
v
m
l
l'
j
r
n
w
31
1.2.2. Opstruenti
p
b
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi, a vo dvoslo`nite stoi na prviot (v. 2.3.).
1.3.3. Nema fonolo{ki distinktivni priznaci.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na krajot, a ne se konstatirani primeri ni na
po~etokot na zboroformite.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo grupa site so sekoj, sp. ²pie, t²rieset, ²dobriot, ²~eis, ²seir, ²bea, ²seat, g²reota, ²meot, ²meur,
²air, k²rai{ta, s²nai, d²vaeset, z²nae, ²mukaet, st²raot, g²raor, ²zauti, ²zau{ki,
²paun, b²roi, ²soi, S²toilko, ²moe, b²roevi, ²toa, ²muabet, ²kupue.
2.1.3. Obi~ni se ovde i grupi od dva isti vokala, sp. z²mii, ²sinii, pokraj
z²mi: (v. podolu), ²see, ²{eeset, ²raat, ²vikaat, ²vikaa, ²poora, ~et²vorook, ²moot
pokraj ²movot; za /uu/ nemame primer.
2.1.3.1. Dva isti vokala, koga ne se na morfemskata granica me|u prefiks
i leksi~ka morfema, mo`at i da se kontrahiraat vo eden dolg vokal bez fonolo{ka vrednost, sp. z²mi:, ²~i:, ²ra:t, s²na:, ²vika:t, ²vika:, ²ova: ili ²va:.
2.1.4. Sekvenci od tri vokali vo materijalot ne se konstatirani.
2.1.5. Vokalot /i/ zad drug vokal ponekoga{ se realizira kako [¹], sp. s²na¹
(snai), ²mo¹, ²so¹ (moi, soi).
32
2.1.6. Vokalnite grupi so /u/ kako prv ~len ~esto se popolnuvaat so /v/
(v. 3.2.).
2.1.7. Vokalot /»/ e redok. Naj~esto se javuva vo sekvencata /»l/, retko go
nao|ame vo druga pozicija, sp. ²b»lva, v»lk, ²v»lna, ²g»lta, d»lk, no i: `»t,
²`»~ka, ²s»nce.
2.1.8. Silabemata /…/ se javuva vo grupite ¦C- i C¦C; na po~etokot pred konsonant se realizira kako [ …], sp. …|a, …{, …²`anica, no: ²c…no, ²p…sti, s…p. Vo
sosedstvo so vokal e mo`na samo na granicata so prefiks {to zavr{uva na samoglaska kako vo slu~aite: ²za…|a, p²re…ti.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot (v. 3.2.2.).
2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, odnosno od bezvu~en i zvu~en
opstruent.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo vo kombinacija so /m/
kako prv ~len na grupata, sp. m²jauka, m²lako, m²rava.
2.2.4.2. Sonantite na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent, so isklu~ok na /r/.
2.2.4.3. Od opstruentite pogolemo ograni~uvawe vo distribucijata vo konsonantski grupi poka`uvaat dentalite.
Plozivite /t, d/ pred /s, z/ na morfemskata granica se slevaat vo
afrikati /c, y/, sp. ²ocedne, ²ocol'i, ²ocpredi, ²pot-cenka // ²po-cenka (otsedne,
otsol'i, otspredi, pot senka), go ²podyede // ²poyede, a vo grupa so /{, `/ vo
istata pozicija se realiziraat kako /~, x/, sp. ²pe~es (pet-{est), go nad²xiveal
tatka si // na²xiveal (nad`iveal).
Sp. u{te: g²racki (gratski), ²oricki (oritski < oridski), ²ricko mesto
(ridsko).
2.2.4.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo grupa zad /r/ na po~etokot, sp.
pci, ²vapcue, ²tepcija, p²~enica.
2.2.4.5. /s, {/ isto taka ne se javuvaat i pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica so sufiksite -ca, -ce i -~e, sp. ²mavca, ²mevce, ²mov~e, k²ruv~e (:
mas, meso, mos, kru{a).
2.2.4.6. Soglaskite /s, z, `/ ne mo`at da stojat vo grupa so /r/, sp. st²rebro,
st²reda, stram, st²re}a, zdrel, zd²ree, zdrak, zd²ra~i, `d²rep~e (sekoga{ popolneti so ploziv).
33
2.2.4.7. /z/ nikoga{ ne se javuva vo grupa so /v/, sp. yver, y²vezda, y²viska,
y²von~e.
2.2.4.8. Vo brojni slu~ai e ograni~ena distribucijata na /v/ i /b/ vo grupa
so /n/, sp. ²demne, mi ²yemne, ²ramno, ²odamna, g²lamna.
2.2.4.9. Na krajot ovde ne se mo`ni grupite -st i -{t, sp. gros, mos, p…s,
~is, {es, do{, ve{, pri{.
2.2.4.10. Konsonantite /j, m, t, d/ na morfemskata granica mo`at da se
javat udvoeno i se realiziraat kako [j:, m:, t:, d:], sp. ²naj:ak (najjak), se²dum:ina
(sedummina), ²ot:uka (ottuka), ²zet:i (< zet ti), se ²od:el'i (oddel'i).
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Sonantot /v/ na krajot i pred bezvu~en konsonant se realizira kako
poluzvu~no [ª] ili vo alofon [f], sp. ²oªca, m²raªka, ²m…tof, ²b…l'if.
2.2.5.2. /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal na po~etokot, sp. ²esen, ²eden, a
mnogu ~esto otsustvuva i vo sredinata vo intervokalna pozicija, sp. ²moe, ²~ie,
²~ii // ~i:, ²vee, ²pie.
2.2.5.3. /l/ ne mo`e da se javi pred prednite vokali i pred /j/.
2.2.5.4. Pred prednite vokali vo po~etokot ne se javuva ni sonantot /w/.
2.2.5.5. /r/ sekoga{ ima sosedstvo od barem eden vokal.
2.2.5.6. Soglaskata /k/ pred /i/ se realizira kako [k'], sp. ²k'isel, ²k'ine, ²sek'ira, ²rak'ija.
2.3. Prozodija
2.3.1. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe va`i i za akcentskite
celosti.
Imenkite i zamenkite obrazuvaat akcentski celini so atributskite zborovi i so predlozite, sp. ma{²ko-dete, d²va-l'eba, tri-²nedel'i, sto-²dinari,
druzi²te-sela, kol²ku-pari, ²na-gosti, ²za-mene.
2.3.2. Vo glagolskite sintagmi so pomo{niot glagol ‘sum’ so partikulite
‘}e’ i ‘bi’, so kratkite zamenski formi i so svrznicite akcentot redovno pa|a
na glagolot, sp. si-²zel, }e-²nosi, bi-²rekol, da-²re~e, mu-²re~e, da-mu-²re~e.
Me|utoa, koga pred glagolot doa|a pra{alen zbor ili negacijata ‘ne’, toga{ va`i praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. kol²ku-mo`e, ²ne-mo`e,
{to-²se-pe~e{, kako-²se-vika{, ne-²se-vrati, no i: ²ne-se-v²rati. Ako se nao|a
kratkata zamenska forma zad glagolot, redovno se primenuva tretoslo`noto
akcentirawe, sp. pu{²tete-go, ²pu{ti-go. Istiot princip se primenuva i vo
vakvi slu~ai: ²eve-go, e²ve-ti-go, e²ne-mu-se.
34
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
i < *y : ²riba, sin
<
2 sekundarno vo ²ogin
e < *& : den, ²l'esen, ²pal'ec, ²oves, ²ocet
< *½ : ²l'eto, ²cel, ²cedi, ²cedilo, ²cena
< *£ : ²peda, ²`etva, ²~edo, ²zaek, za²e~ica, ²paek
<
2 sekundarno pred krajnoto /r/: ²veter, ²iter, ²jader, ²moder, ²oster
a < *† : ²gaba, ²gazer, ga²senica, ²gulap, ²daga, dap, d²labi, ²zabi, ²`eladi,
²jagl'en, ²jatok, ²kakol, ²laka, ²obra~, ²otade, rap, ²raka, ²sadevi, ²sa~ka
< *j£ : ²jazik, ²ja~men, ²jader, ²jat…va, ²jagula
<
2 sekundarno: ²laga, ²la`e, ²la`ica, ²magla, ²tanko
< *½ vo ²oraf ‡ ²oravi
o < *% : do{, ²bo~va, ²no}vi, ²petok
<
2 sekundarno pred krajnoto /l/: ²pekol, ²rekol
< *† vo k²lopak, k²lop~e
u < *† vo oddelni leksemi, sp. ²guska, ²gusak, ²`eludec, ²ku}a, ²ru~ek, s²kuden, sut, ²sudija, se sum²ra~ilo, grup, ²lukav, tup
<
2 sekundarno pred /m/: ²osum, ²sedum, sum
< o vo oddelni slu~ai, sp. ²gulap, dur, ²doktur, ²u{te, ²b…gu, ²malku,
m²nogu i dr.
» < *þ : `»t, ²`»~ka, ²s»za, ²s»nce, i vo grupa so /l/: ²b»lva, v»lk, ²v»lna,
²g»lta, d»lk, ²jab»lko, k»lk, ²k»lbasa, ²k»lne, ²m»l~i, ²m»lze, ²t»l~e
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od
soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko vo ²zemja, ²sabja
< i zad drug vokal vo d²vajca, t²rojca, i vo diftonzite od tipot s²na¹,
mo¹ (v. 2.1.5.)
< e zad vokal vo glag. prilog, sp. vi²kaj}i
35
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²jagl'en, ²jator, ²jatok, ²ja`ica
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ : klu~, ²kadela, ²nedela, p²rijatel, ²~e{el
< *þ vo grupa so /»/: v»lk, ²v»lna, ²p»lno
l' < *l´ vo korenot *l´ub- : ²L'ube, ²l'ubi
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< vo tu|i zborovi: ²bel'a, ²l'ul'e
r < * : ²more
m < b vo grupata bn : ²demne, ²yemne
< v vo grupata vn : ²ramno, ²odamna (2.2.4.8.)
n < w pred prednite vokali na po~etokot: ²nego, ²niva
w < *nÞj : ²jadewe, ²t…we, ²pil'iwa
< n po analogija na krajot vo oddelni slu~ai, sp. kluw, ²d…mow
v < *w
< *x na krajot i vo sredinata pred konsonant, sp. Vlav, vrav, mev ‡
²mevot, grev ‡ g²revot, mov, gluv ‡ g²luvi, ²evla, ²nivni, ²~evl'i
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna
< f : ²vurna, ves, ²vilxan
< hijatsko: ²muva, ²pazuva, ²suvarka
t < *t´ vo oddelni primeri, sp. ²pa{terka, ²pe{tera
< sekundarno vo grupata -sr- : st²rebro, st²reda, st²re}a, stram
d < sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrak, zdrel, zd²ree, `d²rebe
c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, ²c…ven, ²c…pe, c²v…sto, c²repna,
c²revo, c²re{a
< s vo grupite ps : ²vapcue, pci, ²tepcija (v. 2.2.4.4.), tsk : b²racki,
g²racki (2.2.4.3.)
y < z vo grupite zv, zr, nz, sp. yver, b²ronya, ²nayre, i pred vokal vo
oddelni slu~ai, sp. yit, yer, ²yivri
z < *•, sp. b²lazi, d²ruzi ²noze
~ < { vo grupata p{ : p²~enica (v. 2.2.4.4.) i {k : ~²k…ta
x < ` vo grupata `v : x²vaka
< tu|o: xam, ²oxa, ²penxere, gaj²daxija
{ < *t´ vo oddelni leksemi, sp. ²mo{ne, p²l'e{ki, ²sino{en, i vo grupa so
/t/: ²pa{terka, ²pe{tera
` < *d´ vo oddelni slu~ai, sp. ²me`nik, ²napre`en
} < *t´ : ²bo`i}, ²ve}e, ²vo}nak, ²ku}a, ²ma}ea, no}, ²sino}a, p²l'e}i, s²ve}a,
²}erka, }e, ²}uti, no²sej}i
< *tÞj : b²ra}a, t²re}i, c²ve}e
36
< tu|o: }ef, ²}elaf, }o{, ²}urk
| < *d´ : ²ve|i, ²me|a, ²me|u, p²re|a, ²…|a, ²sa|i, ²tu|o, ²pa|a, ²dosa|a, ²ra|a,
b²ro|anec
< *dÞj : ²la|a, ²l'u|e
< tu|o: ²|erdan, |on, ²|ubre, |um
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot na zboroformite.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fiksirawe opi{ano vo to~kata 2.3.
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija na vokalite (sp.
2.1.3.1.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. d-²odime, }-²igrame, }-²odat, }e s²obl'e~at, n-²idete (da-, }e-, se-, ne-).
3.4.2. Fonemata /h/ od pojdovniot sistem napolno se zagubila na po~etokot
i vo intervokalna pozicija, sp. ²ladno, ²l'ebot, ren, ²oro, s²naa, ²l'ea, st²rea,
²soa.
3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred po~etnoto /e/: ²eden, ²esen, ²ezero, vo
intervokalna pozicija pred /i/: b²roi{, s²toime, a ~esto i me|u drugi vokali,
sp. ²ta: // ²taa, b²roevi, potoa vo zapovedniot na~in zad i : pi (pij), ²napi se, ²pite, kako i pred sufiksot -ski, sp. ²sudiski.
3.4.4. Od opstruentite vo pove}e slu~ai se zagubilo /t/: pred afrikatite
/c, ~/ vo slu~ai kako ²b…ce, ²`ice, vo grupite -stj-, -stn-, -tstv- : ²l'isja, ²radosni, ²bogastvo, na krajot vo grupite -st, -{t : k…s, l'is, {es, ²bol'es, ve{, pri{,
vo broevite od 11‡19 i vo deseticite: dva²naese, d²vaese, t²riese.
3.4.5. Vo po nekolku primeri se zagubile i konsonantite: /d/ vo grupite
-zdn-, -zdj, -`dn-, sp. p²razno, ²nu`no, vo broevite d²vaese, t²riese, /v/ vo ²tornik,
²site, ²zede, /g/ vo ²koa (koga).
3.5. Metateza
37
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vite // ²site, s²vekoj
pokraj ²sekoj.
38
4. RAKOTINCI
RAKOTINCI, porano op{tina Skopje, deneska Sopi{te.
Zapadno nare~je, centralni govori, skopsko-vele{ka grupa.
OLA 94, MDA 155.
Seloto se nao|a vo jugozapadniot del na Skopskata Kotlina, na nadmorska
viso~ina od 480 m. Vo 1961 god. seloto imalo 541 `itel, od koi 529
pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i
lozarstvo. Ekonomski centar e Skopje. Od 1944 vo seloto ima osmoletka, del
od mladite u~at vo sredni u~ili{ta vo Skopje.
Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
u
e
o
a
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
v
m
l
l'
j
38
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Vo dvoslo`nite zboroformi akcentot stoi na po~etniot slog, a vo
trislo`nite i vo pove}eslo`nite zboroformi toj pa|a na tretiot slog
(mora) od krajot.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
Distribucijata na vokalite e ista kako vo Zve~an (Opis br. 2) vo to~kite
2.1.1.‡2.1.5.1.
2.1.6. Vo grupite -ua- i -uo- zevot se otklonuva so vmetnuvawe na /v/, sp.
²muva, ²suva, ²suvar, ²suvo, ²uvo.
2.2. Konsonantizam
I za distribucijata na konsonantite va`at konstataciite iska`ani za
Zve~an, osven onie pod broj 2.2.7.4, 2.2.7.5., 2.2.4.4. Za Rakotinci va`at slednive pravila:
2.2.7.4. Grupata bn ovde se pazi neizmeneta: ²yebne, ²sibne.
2.2.7.5. Grupite s, z, ` + r se odbegnuvaat so vmetnuvawe na dentalnite plozivi /t, d/, sp. st²reda, st²re}a, zdrel, `d²rebe.
2.3. Prozodija
S# e isto kako vo Zve~an.
39
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : dim, sin
< sekundarniot 2 vo ²ogin
e < *& : den, pes, ²ra`en, ²oves
< *£ : g²reda, ²peda, v²reme
< *½ : ²l'eto, ²senka, ²celo, ²cedi
< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²bister, ²veper, ²veter, ²dober,
²iter, ²jader, ²muder, ²oster
a < *† : g²radi, g²nasen, ²gazer, ga²senica, dap, ²zabi, za²zabica, ²jatok, ²jadica, ²katnik, ²kadela, ²kapina, ²ma`i, ²maten, ²papuk, ²raka, ²sadot
< *£ vo sekvencata *j£ : ²jagula, ²jader, ²jazik, ²janya, ²jatka, ²jat…va, ²ja~i,
²ja~ka, ²ja~men, ²ja~menik, ²zajak
< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi: ²badnik, ²laga, ²la`e, ²la`ica,
²la`i~ka, ²magla, ²maska, ²tanok
< *½ vo ²orav ‡ ²orasi
o < *% : ²bo~va, do{, ²petok, k²ratok, ²do`dot
< *þ vo sekvencata /ol/: ²bolva, volk, ²golta, ²dolgo, `olt, ²`ol~ka, ²zasolnam, ²kolk, ²kolne, ²kol~i{ta, ²molze, ²molznica, }e ²olcne, ²pol`af, ²solza,
²tol~e, ²tol~nik, ²son~ogl'et
< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/: ²rekol, ²sekol
< *† vo k²lop~e
u < *† vo primerite: vru}, v²ru}ina, ²golup, ²gu`va, ²guska, ²gusto, ²`elut
‡ ²`eludi, ²ku}a, ²muder, ²muka, mu²}enica, ²ponuda, ²pupka, ²ru~ek, sut, ²sudija,
²su~ka, ²~ubrica
< *w vo slu~aite kako: cut // cuft, ²cuti // ²cufti, }e ²osunet
< *wÞ- / *w±- vo: ²udoec, u²dojca, u²natre, vo predlozite: u, uz
< *þ vo ²bugarin, ²jabuka, ²jabu~e, ²vuna
< sekundarniot 2 vo: ²osum, ²sedum, sum
< o vo primerite: ²bumba, dur / duri, ²jagutka, ²p…vut, ²pumpa, ²ja~men~uk, ²}u{e, ²u{te, vo red prilozi od tipot ²malu, m²nogu, ²olku, ²onolku i dr.
3.2. Konsonantizam
40
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja
< ø pred refleksot na po~etnoto *† : ²jagl'en, ²ja`ica, ²jatok, ²jadica,
²jazol, ²jag…l'ec
< i zad vokal: ²v…voj (v…voi < v…vovi), da²bojca (daboica < dabovica),
moj (moi), t²vojte (tvoite)
< e zad vokal vo glagolskiot prilog i vo drugi oddelni slu~ai, sp. no²sej}e, vi²kaj}e, ²poj}e
< w vo nastavkata -ija, sp. ²jagnija, ²jarija, ²pil'ija, p²rasija, ²semija (pil'iwa, semiwa...)
< hijatsko: ²sakaja (3 l. mn. imperfekt)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ : lut, ²jagula, ²nedela, ²g…klan, ²~elat, p²rijatel, ²~e{el
< *þ vo sekvencata /ol/: volk, ²solza (v. 3.1.)
l' < *l´ vo korenot *l´ub- i vo nekolku drugi oddelni primeri, sp. ²vol'a,
²nevol'a, ²d…l'a~a
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< vo tu|i zborovi: ²vitil', ²l'ul'e, tel'
r < * : ²more
m < v vo sekvencata vn: p²l'emna, ²ramno
n < w vo po~etokot pred preden vokal: ²nego, ²niva
w < *nÞj : ²godiwe, ²sirewe, ²kamewe, ²t…wa
< n na krajot po analogija: ²d…muw, kluw, ²taruw
v < *w
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna
< *x na krajot i pred konsonant, sp. vrav, v…v, grav, grev, gluv, ²zaduv,
²ko`uv, mov, mev, ²bolva, ²mevl'en, ²nivno, bev ‡ ²bevme
< hijatsko vo: ²duva, ²muva, ²suvo, ki²vajca, ²~ivo, g²ravot, ²zavo|a
< tu|oto f : ²vuta, ²vastan, ves, ²vanela, ²vurna, ²vitil', ²kave, ²vinxal
t < sekundarno vo grupata -sr- : st²reda, st²re}a
< k so disimilacija vo ²gatnik
d < sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrel, `d²rebe
< | so disimilacija vo ²mednik
c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : ²c…n, ²c…ven, c²repna, c²re{a, c²revo,
c²v…sto
< s vo grupite ps : pci, p²cue, s²tipca, ²tepcija i tsk : b²racki, ²goecko,
²ocpredi, se ²ockri
41
y < z pred vokal vo oddelni slu~ai: ²yune, yer, yit, ²yira, ²yaden, ²eyero,
²neye, ²neyin, i vo grupite zv, zr, nz : yver, y²ve~i, y²von~e, ²nayre, ²meyre, b²ronya,
m²ranyul
< dz : se ²oyiva, ²oyadi, da ²poyine
~ < { vo grupite p{ i {k : p²~enka, p²~enica, ~²kembe, ~k²ripci, ~²kul'av
x < tu|o: ²baxanak, ²vinxal, xam, xiger
< ` vo grupite `v, `b, `g : x²vaka, x²bara, x²bura, x²gura, i pred dem.
sufiks -e : ²noxe, ²poloxe, s²toxe, poretko i vo drugi slu~ai: ²dolxina, s²toxar
{ < *t´ : p²l'e{ka, ²mo{ne, ²ima{l'iv
` < *d´ : k²ra`ba, ²nu`da, ²napre`en
} < *t´ : ²bo`i}, ²ve}e, v²ru}ina, ²vo}nak, vru}, v²re}a, ²ga}i, ²doma}in, ²ku}a, ²l'e}a, ²me}aa (me}ava), mu²}enica, ²mu}uk, no}, ²no}vi, p²ra}a, s²ve}a, st²re}a,
²}erka, }ut, }e, ²nej}e, ²va}a, p²la}a, p²ra}a, o²dej}e
< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, t²re}i
< tu|o: ²du}an, ²}u{e, }or, ²}elaf
| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ²…|osa, ²sa|i, ²tu|o, ²tu|ina,
g²ra|anec, ²ga|a, ²poga|a, ²ra|a, ²doa|a, ²navo|a
< *dÞj : ²lu|e, ²la|a
< d vo: st²re|e, st²re|en¹
< tu|o: ²|e`ve, ²|akon, ²|aol, ²ma|ija, ²|ubre
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti i na krajot se dobieni od zvu~nite.
3.3. Prozodija
Kako vo Zve~an.
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Kaj vokalite elizija se javuva vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so samoglaska, sp. m-²izede (me-), t-²ostaj (te
ostavi), g-²udri (go-), }-²igram (}e-), d-²ojme (da odime).
3.4.2. Fonemata /h/ koja vo sistemot na ovoj govor ne egzistira, se zagubila
bez traga vo po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ren, ²rana, l'ep, ²ladno,
²arno, ²oro, s²naa, st²rea, ²soa.
3.4.3. Od drugite konsonanti naj~esto se gubat vo intervokalna pozicija /j/
i /v/, sp. z²mii, ²mie, ²pie, z²nae, ²kupue, ²pee, ²taa; ²biol, ²vario, ²|aol, ²jaor, na²koalno, ²osnoa, ²soalka, ²goedar, ²jazoec, ²udoec, ²~oek, ²l'ebo¹, ²v…vo¹.
42
3.4.4. Osven toa /j/ redovno se gubi na po~etokot pred /e/: ²eden, ²esen i na
krajot zad /i/ vo imperativot, sp. pi ‡ ²pite, spi.
3.4.5. /v/ se gubi redovno i vo konsonantskata grupa -vsk- vo sufiksot vsk(i) : ²Markoski, ²tetoski, i vo po~etokot pred /~/ vo ²~era i pred /t/ vo
²tornik.
3.4.6. Vo red konsonantski grupi se gubi i plozivot /t/ ‡ pred afrikatite
/c, ~/ na morfemskata granica kako vo slu~aite: ²b…ce, ²`ice (: brdo, `ito),
²ri~e (: rid), vo grupite stn, stj, stv, sp. ²radosni, ²mesni (: mesto), ²l'isja, ²bogasvo, i redovno na krajot vo grupite -st, -{t : l'is, mas, p…s, glu{, do{,
pri{. Osven toa /t/ se gubi na krajot i zad vokal vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. idi²naese, dva²naese, d²vaese, t²riese, ²pedese, itn.
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, s²vekoj, s²vite, vo glagolot ‘java’, sp. vja: (vjaa < vjava), v²jani go kowot, potoa vo leksemite ²garvan
(gavran), ²vinxal (vilxan), s²kavl'ica (skalvica).
43
5. VRUTOK
VRUTOK, porano op{tina Gostivar, deneska Gorni Polog.
Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.
Gornopolo{ki (gostivarski) govor.
OLA 92.
Seloto se nao|a vo Gorni Polog, okolu 7 km. jugozapadno od Gostivar. Vo
1961 g. seloto imalo 1.386 `iteli, od koi 820 Albanci muslimani, 513 pravoslavni Makedonci, 35 Turci. Naselenieto se zanimava prete`no so zemjodelstvo. Od 1944 g. ima osumgodi{no u~ili{te. Ekonomski seloto te`i kon
Gostivar.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIII vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
44
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na
kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.4., 2.1.5.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalite e dosta slobodna, so isklu~ok na /»/. Fonemite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot na
zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.
2.1.2. Fonemata /»/ ne mo`e da se javi na apsolutniot kraj, a vo po~etokot
se javuva samo vo pretkonsonantskata grupa »r, sp. ²»r|a, ²»r`it.
2.1.3. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so nekoi
ograni~uvawa na fonemata /»/.
2.1.4. Sekvenci od dva isti vokala se mo`ni samo na sostavot me|u prefiks
i korenska morfema i vo slo`eni zborovi, sp. ²zaaka, ²poodi, pre²esapi, c»r²nooka.
2.1.4.1. Vo drugite pozicii dva isti vokali vo neposreden kontakt se stegaat vo dolg vokal, sp. g²laa > g²la:, ²gotoo (gotovo) > ²goto:, z²mii > z²mi:.
2.1.4.2. Ovie dol`ini bi mo`elo eventualno da se tretiraat kako fonolo{ki kvantitet, me|utoa, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci
od dva ednakvi vokala, dolgite vokali mo`at da se interpretiraat kako takvi
sekvenci.
45
2.1.5. Vokalot /i/ kako vtora komponenta vo vokalni grupi se realizira kako [¹], pri {to doa|a do udol`uvawe na prethodniot vokal, sp. s²na:¹ (< snai),
²vuj~e:¹ (< vuj~ei < vuj~evi), las²to:¹ca (lastovica), ²mu:¹ (mui), ²l»:¹ca (l»`ica).
Ovaa pojava se vr{i redovno i vo dvo~leni sintagmi svrzani so vokalot
/i/, ako se najde vo pozicija zad drug vokal, sp. ku²~e:¹-ma~e (ku~e i ma~e),
tat²ko:¹-majka (tatko i majka).
Isto i vo sostavi so negacijata ne + glagol {to po~nuva so vokalot /i/, sp.
²ne:¹di (ne idi), ²ne:¹graj (ne igraj).
2.1.5.1. Vo fonolo{kata analiza ovie dol`ini ne mo`at da se svedat na
sekvenci od dva vokala, osven ako go primenime generativniot metod koj ovozmo`uva da se trgne od osnovnite formi so vospostaveno /i/.
2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /j/ i
/v/, sp. ²bijol (< biol < bivol), ²suvo pokraj ²suo.
2.1.7. Vo obrazuvawata na -nica od tipot vo²denica vokalot /i/ po pravilo
se metatezira so /n/ i potoa, spored praviloto vo to~ka 2.1.5., dava [¹], sp. vo²de:¹nca (< vodeinca < vodenica).
2.1.8. Vokalot /a/ ne se javuva vo akcentiran slog ako ne e na po~etokot, sp.
ma²g»reto, si²p»:¹nca (sipanica).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /w/ (2.2.7.4.).
2.2.2. Bezvu~nite opstruenti isto taka mo`at da stojat vo site pozicii na
zborot.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na apsolutniot kraj.
2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le i zvu~en i bezvu~en opstruent, so isklu~ok na /v/ vo nekoi slu~ai.
2.2.5. Pred /v/ bezvu~nite opstruenti ne se ozvu~uvaat, sp. ²no}vi, ²`etva.
2.2.6. Konsonantski grupi.
2.2.6.1. Dentalnite plozivi ne mo`at da stojat pred afrikatite, sp. b²ro~e
(: brod), ²`ice (: `ito).
2.2.6.2. Isto taka ne se mo`ni pred afrikatite /c, ~/ ni frikativnite opstruenti /s, {/, sp. ²mefce (: meso), ²pojaf~e (: pojas), k²ruf~e, ²puf~e (: kru{a, pu{ka).
2.2.6.3. Soglaskite /s, z/ ne mo`at da stojat vo grupa so /r/, sp. stram, st²re}a, zdrak, zdrel (sp. 3.2.).
2.2.6.4. Vo grupite od frikativen bezvu~en opstruent + v, soglaskata /v/ >
/f/, sp. sfat, {²f»rkat.
46
2.2.6.5. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. mas,
mos, ²bol'es, pri{, pe{ (pe{t) (3.4.3.).
2.2.6.6. Nema sekvenci od dva ednakvi konsonanta.
2.2.7. Oddelni konsonanti.
2.2.7.1. /j/ ne mo`e da stoi pred vokal na po~etokot. Vo intervokalna pozicija
vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, a ~esto i napolno se gubi.
2.2.7.2. /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/.
2.2.7.3. /r/ ne se javuva vo grupi SrS, rS-.
2.2.7.4. /w/ ne se javuva na po~etokot na zboroformite pred preden vokal.
2.2.7.5. /y/ se javuva naj~esto vo grupite yv, yr, ny, poretko vo drugi grupi,
sp. yver, ²j»nya, b²ronya, ²meyre.
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniot
slog, a vo trislo`nite i pove}eslo`nite na tretiot slog, odnosno tretata
mora od krajot, sp. ²noga, ²nogata, ra²botnici ‡ rabot²nicite.
2.3.1.1. Istoto pravilo va`i i za slu~aite so dolgi vokali dobieni so kontrakcija ili vo difton{ki sekvenci so [¹], bidej}i dolgite vokali i diftonzite imaat dve mori, sp. pro²go:ri, vo²de:¹nca, po²lo:¹na; sp. i vi²ka:¹}i.
2.3.2. Akcentot pa|a vrz tretiot slog (mora) i vo predlo{kite i atributskite sintagmi koga tie pretstavuvaat edinstvena akcentska celost, sp. ²nar»ka, ²pod-mi{ka, pre²ku-reka; p»r²va-stre}a, m»{²ko-dete, sto-²dinari.
2.3.3. Akcentski celosti obrazuvaat i glagolite so kratkite zamenski
formi, pomo{nite glagoli i partikuli, so partikulite za negacija i za pra{awa, kako i so nekoi svrznici. Vo celostite so kratka zamenska forma, partikulite }e i bi, kako i so formite na pomo{niot glagol ‘sum’ akcentot redovno pa|a vrz glagolot, sp. go-²vide, mu-²re~e, }e-²odi, bi-²odel, sme-²rekl'e,
be{e-²do{l'e. Me|utoa, koga ima negacija ili pra{alen zbor, celosta se akcentira po op{toto pravilo za tretoslo`no akcentirawe, sp. ne-²go-vide, nesum-²go-videl, ne-sme-go-²videl'e, ili: ²koj-dojde, ko²ga-be{e, ²k»j-be{e, k»jo²tidoja, i sl.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
47
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bik
e < *& : den, ²venec, ²tesen
< *£ : ²peda
< *½ : ²l'eto
< sekundarniot 2 pred krajnite r i n : ²veter, ²ogen
» < *† vo korenska morfema: ²p»t, ²r»ka
< *£ zad j : ²j»zik
< sekundarniot 2 vo po~eten slog: ²m»gla, ²l»¹ca
< *þ vo grupa so l : ²`»lto
< *¦ vo grupa so r : ²s»rce
< a vo sosedstvo so nazalen sonant: ²m»}ea, s²n»ga
< turskoto : ²k»{la
< a vo akcentiran nepo~eten slog: ma²g»reto
a < *† vo sufiksi i fleksivni morfemi: ²padnal, ²berat
< *½ zad r vo: ²oraf ‡ ²orasi
u < *† vo oddelni leksemi, sp. ²guska, ²ku}a, ²sudija
< *w vo starata grupa *wÞ po gubeweto na slabiot *Þ vo primeri od
tipot ²cutit, }e ²osunet
< sekundarniot 2 pred m : ²osum, ²sedum
< o vo oddelni slu~ai, sp. ²duri, ugul, ²vikum, ²u{te
o < *% : do{, ²petok, ²no`ot
< sekundarniot 2 pred krajnoto l : ²pekol, ²rekol
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko: ²sabja
< kako proteza, sp. ²j»gl'en, ²j»tok
< i zad drug vokal, sp. ²mo:¹te, t²ro¹ca
< e zad vokal vo glag. prilog: o²de:¹}i (< odee}i)
< | vo slednive primeri: ²vajat (va|at), gajat (ga|at), ²vijat, ²pajat
(pa|at), ²rajat (ra|at), g²rajanin, ²popaja, k²raja (kra`ba), ²mejnik
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so » : v»lna
l' < *l´ : kl'u~
48
< * : `al', sol', ²bol'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *¦ vo grupa so » : ²p»rsti
<
: ²more
m < b vo grupata bn : ²demnet, ²yemnet
< v vo grupata vn vo oddelni slu~ai: g²lamwa, ²ramno
n < w na po~etokot pred preden vokal: ²nego
w < *nÞj : d²rewe, p²laniwe
< n vo grupata nk : g²rawka, d²rewka, ²ka~uwka
< n analo{ki, sp. b²rawa, ²pewa, ²l'egiwat, i na krajot: ²butiw,
²gavraw
< j vo grupata mj vo slu~ai kako ²zemwa, ²lamwa
f < hv : ²fa}at
< onomatopejsko: ²fu~it
< tu|o: ²fewer
v < *w
< *x pred konsonant i na krajot na zboroformite, sp. ²mavna, ²evla,
²bevme, grev (> gref, sp. greot)
< so proteza vo ²vujko, ²vujna
t < *t´ vo sekvencata {t : k²l'e{ti, ²ogni{te
< *t´ vo grupa so { vo oddelni slu~ai: ²pa{terka
< sekundarno vo grupata sr : stram, st²re}a
d < *d´ vo sekvencata `d : ²do`dot, g²l'u`dot
< sekundarno vo grupata zr : zdrak, zdrel
c < * vo grupite * ¦-, * r½-, sp. ²c»rvec, c²repna
< s vo grupata ps : pci, p²cuet, p²cojsan, s²tipca
< tsk : b²racki
y < z vo grupite zv, zr, nz, lz, sp yver, ²noyri, ²j»nya, ²m»lyet, i pred
vokal vo oddelni slu~ai: ²yivri, ²yevgar, ²eyero
z < *•
~ < { vo grupata p{ : p²~e:¹nca, p²~ewka
x < tu|o: xam, bo²zaxija
< ` pred deminutivniot sufiks -e : ²noxe, b²rexe
< ` vo grupata `v : x²vakat, x²vi`dal'en
{ < *t´ vo grupa so t, sp. ²pe{tera, ²gore{to, ²pa{terka, ili samo:
²mo{ne, ne²mo{nica, sino{en, pl'e{ka
` < *d´ vo grupa so d, sp. ²nu`da
} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: }e, ²ve}e, ²l'e}a, p²la}at, v²ra}at,
o²de:¹}i, pi²ro}anec
49
< *tÞj : c²ve}e, b²ra}a, b²ru}e, p²r»}e, p²rol'e}e
< tu|o, sp. }o{, }ef
| < *d´ vo oddelni leksemi i morfemi, sp. ²ve|a, ²pa|at, g²ra|a, ²me|a, ²»r|a, ²sa|i, ²tu|o, pre|a
< *dÞj : ²l'iva|e, ²ogra|e
< tu|o, sp. ²|erdan, ²ma|ija
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni.
3.2.2. Na krajot na zboroformite bezvu~nite mo`ele da se dobijat i od soodvetnite zvu~ni opstruenti (sp. 2.2.3.).
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi (fonetski) dol`ini se dobile so kontrakcija na dva ednakvi
vokala (2.1.4.1.) i so kompenzacija (2.1.5.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednata
zboroforma po~nuva so vokal, sp. d-²o¹me (da odime), }-²o¹me (}e-), m-²izede (me-),
s-²utepal (se-), g-²udri.
3.4.2. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, sp. ²~oek (~ovek), ²toar, ²osnoa, ²ne:sta, po²lo:¹na, su²ro:¹ca, l'e²bo:¹te (l'ebovite). Isto taka
toj se gubi vo grupite -vsk(i), -stv(o) : ²tetoski, ²carsto, vo oddelni slu~ai i
pred r vo po~etokot, sp. ²rap~e (vrap~e).
3.4.3. Soglaskata /t/ redovno se gubi pred afrikatite /c, ~/, sp. ²b»rce (:
b»rdo), ²`ice (: `ito), pred n vo grupata stn, sp. ²`alosni, vo grupata stj :
²l'isje, ²rasje, i na krajot vo sekvencite -st, -{t, sp. l'is, p»rs, plo{.
3.4.4. /d/ se gubi dosta ~esto vo intervokalna pozicija, sp. ²vo:¹ca (vodica),
l'i²va:¹ca (l'ivadica), g²l'ea{, ²o¹t (odit), d²vaeset, i pred n, sp. }e ²m»rnet,
p²lane (pladne), ²nabona (nabodna).
3.4.5. Vo oddelni slu~ai vo intervokalna pozicija se gubi i /g/ : ²koa, ²nekoa{.
3.4.6. Fonemata /h/ napolno se zagubila vo po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. l'ep, ²oro, s²na:, ²soa, st²rea
3.5. Metateza
50
Metateza e izvr{ena:
‡ vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vekoj, s²vite, s²ve,
‡ vo zamenskite oblici ²ovja, ²onja,
‡ vo glagolot v²ja:t (< javat), v²jani go kowot,
‡ vo imenskite obrazuvawa na -nica od tipot: vo²de¹nca (< vodeinca < vodenica), o²ka¹nca, »r²`a¹nca, sne²`a¹nca, tu²pa¹nca,
‡ vo leksemite: b²rista (voda), k²rastit (kastrit), ²korela (kol'era), ²l'evorver, ²lofka (lokva), o²lomnani (onomlani), ²pokirat (pokriat <
pokrivat), ²pokira~.
51
6. MLIKE
MLIKE, Gora, Jugoslavija.
Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.
Seloto Mlike se nao|a vo oblasta Gora, Prizrensko. Administrativno
spa|a vo op{tina Draga{. Vo seloto `iveat okolu 800 `iteli po veroispoved
muslimani. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvo i sitno sto~arstvo. Porano dobar del od naselenieto odelo na pe~alba. Ekonomski centar na
oblasta e Prizren. Nastavata vo osumgodi{noto u~ili{te se izveduva na
srpski jazik. Dijalektnite ispituvawa se vr{eni vo letnite meseci 1978
godina.
Opisot e prv pat pe~aten vo ZbFL, Novi Sad 1984-5.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
Kako relevantni distinktivni priznaci se javuvaat stepenot na otvorot
(otvoreni ili niski : tesni ili visoki), mestoto na artikulacijata (predni :
zadni) i zaokru`enosta (zaokru`eni : nezaokru`eni):
niski
predni
zaokru`eni
i
‡
+
e
+
+
»
‡
‡
‡
a
+
‡
‡
u
‡
‡
+
o
+
‡
+
1.1.1. Vokalot /i/ ima alofon [¹] zad drug vokal, no ne regularno, sp. l'ebo¹
(< l'eboi < l'ebovi), se zaba¹l'e (v. 3.2.1.)
51
1.1.2. Vokalot /o/ vo sosedstvo so /j/ se realizira kako zatvoreno [«]: j«pe,
l«j, m«j, k«j.
1.1.3. Funkcija na silabema vr{i i /…/, sp. v…ot, v…on, v…o¹.
1.1.4. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo finalna pozicija vo slu~ai kade {to imalo
h pa se zagubilo mo`at da se ~ujat kako poludolgi: ni., mo., me. (< nih, moh,
meh).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
n
w
l
l'
r
j
Od modalnite priznaci kaj sonantite se zastapeni lateralnosta i nazalnosta, a od lokalnite ‡ perifernosta i zadnosta:
m
predni
periferni
lateralni
nazalni
glajd
n
+
‡
+
+
w
‡
‡
+
+
l
+
l'
‡
r
+
‡
+
‡
‡
‡
j
+
1.2.1.1. Nazalot /n/ pred zadnonep~enite /k, g/ se realizira kako [ ]: gra ka,
ma gar, fra ga.
1.2.1.2. Vo pozicija pred prednite vokali i pred /j/ se javuva samo eden
lateralen sonant ‡ /l'/: bel'i (: bel'a), kol'i, mol'i, bel'i (: bela, belo), sl'iva,
l'ep, tel'e, jasl'e.
1.2.1.3. Fonemata /j/ na krajot na zboroformite zad vokal se realizira
kako [¹]: mo¹ (moj), tra¹ (traj).
1.2.2. Opstruenti
52
b
d
g
p
t
k
y
x
c
~
v
z
`
f
s
{
Kaj opstruentite relevantni distinktivni priznaci pokraj zvu~nosta se i
modalnite: kontinuiranost, afrikativnost, a od lokalnite priznaci zastapeni se perifernosta i zadnosta:
zvu~ni
kontinuirani
afrikati
zadni
periferni
b
p
v
f g
k
d
t y
c
z
s
+
‡
‡
‡
+
+
‡
+
+
‡
‡
‡
‡
+
‡
+
+
+
+
+
‡
‡
+
‡
‡
‡
+
‡
+
‡
‡
‡
‡
‡
+
+
‡
+
+
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
‡
+
‡
+
‡
‡
+
‡
‡
+
‡
‡
‡
‡
+
‡
x
~
` {
+
‡
+
+
‡
‡
‡
+
+
‡
+
+
‡
+
+
‡
+
‡
1.2.2.1. Fonemata /y/ e retka.
1.2.2.2. Fonemite / , / imaat ne{to malku povle~ena artikulacija kon zadniot del na tvrdoto nepce.
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Govorot na s. Mlike ne poznava fonolo{ki kvantitet.
1.3.3. Akcentot kako distinktivno sredstvo mo`e da se javi vo nekolku oddelni leksemi, sp. l'etovo (~lenuvana forma od l'eto): l'e²tovo (prilog), ²zimava (~lenuvana forma od zima) : zi²mava (prilog), i vo imenskite sintagmi so
predlog od tipot padna (²ot-kru{a) : (rakija) ot-k²ru{a, (sko~i) ²ot-kamen :
(ku a) ot-²kamen.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, u, o/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Ne{to e poograni~ena distribucijata na vokalot /»/. Toj ne se sre}ava vo inicijalna pozicija i na krajot.
53
2.1.2. Nema ograni~uvawe na vokalite ni vo pogled na mestoto na akcentot.
Site se realiziraat kako vo akcentirana, taka i vo neakcentirana pozicija.
2.1.3. Isto taka nema ograni~uvawe vo distribucijata na vokalite nitu vo
odnos na konsonantskoto sosedstvo. Tie mo`at da stojat zad i pred sekoj konsonant.
2.1.4. Kaj vokalnite sekvenci naj~esti se onie koi{to se sostaveni od dva
~lena, i obi~no tie se javuvaat na morfemskite granici so prefiksi i so
fleksivnite nastavki. Vo princip site vokali mo`at da obrazuvaat grupi so
sekoj. Ne se konstatirani samo grupi so vokalot /»/.
2.1.5. Vo grupite so /i/ kako vtor ~len dosta ~esto /i/ ja gubi slogovnosta i
so prethodniot vokal obrazuva nadolen diftong, sp. /ei/ > [e¹]: sme¹, /ai/ > [a¹]:
sna¹, zabra¹f, /oi/ > [o¹]: sto¹f (stoiv), noso¹ (nosoi < nosovi).
2.1.6. Od sekvencite so dve isti samoglaski konstatirani se slednite: /ee/
odee i, /aa/ aar, ma aa, snaa, imaa, ot siromaa, /oo/ moot (< mohot).
2.1.7. Vokalni grupi so tri ~lena se retki.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite /m, n, w, r, j/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Lateralot /l/ vo doma{ni
zborovi ne se javuva vo finalna pozicija, sp. bef (bela, belo, bel'i), debef (:
debelo), vof (: dva vola, volo¹) (v. 3.2.2.).
2.2.2. Po odnos na vokalite izvesno ograni~uvawe vo distribucijata poka`uva palatalot /j/. Vo doma{ni zborovi toj ne se javuva vo inicijalna
pozicija pred /i/. Dosta ~esto se ispu{ta i vo intervokalna pozicija me|u dve
/e/, sp. nosee i, see. Me|utoa, pred vokalot /e/ i vo inicijalna i vo
intervokalna pozicija, so isklu~ok vo grupata -ee-, se sre}ava gotovo redovno,
sp. je{, jelo, jel'en, oraje, zajec, tkaje, se mije, buje, ~ujek.
2.2.3. Lateralnoto /l/ pred prednite vokali /i, e/ i pred /j/ se neutralizira
so /l'/ (v. 1.2.1.2.).
2.2.4. Grupi od dva isti sonanta se mo`ni samo na morfemskata granica.
Konstatirani se: /jj/ vo stepenuvanite formi so naj-, sp. najjak [naj:ak], i /mm/
vo slo`enite sedommina [sedom:ina], osommina.
2.2.5. Od bifonemnite sonantski grupi vo inicijalna pozicija vo doma{ni
zborovi se mo`ni samo onie ~ij prv ~len e /m/: mrava, mlako. Ne e konstatirana grupata mn-, za{to taa vo spomenatava pozicija se disimilira vo ml- :
mlogu, mlozina. Vo medijalna pozicija taa se otklonuva so disimilacija na /m/
vo /v/: stovna, stovni~e.
54
Od dijalekten aspekt interes pretstavuva grupata l'j vo primeri od tipot
kol'je, zel'je.
2.2.6. Vo grupite sostaveni od sonant i opstruent me|u pova`nite ograni~uvawa od dijalekten aspekt spa|aat slednite:
‡ /l/ vo doma{ni zborovi ne mo`e da stoi pred {umna soglaska i vo taa pozicija avtomatski preminuva vo /v/: povno (< polno ), ponedevnik, ravnik
(ralnik), s»vza, k»vk > k»fk (< k»lk) (v. 2.2.1., 3.2.1.).
‡ Vo inicijalna pozicija ne se sre}avaat sekvenci od sonant +
opstruent.
‡ Tri~lenata grupa -lnc- se uprostila so eliminacija na /l/: s»nce, (< s»lnce).
2.2.7. Od {umnite konsonanti poziciono se ograni~eni samo zvu~nite. Tie
ne mo`at da stojat na krajot pred pauza.
2.2.8. Po odnos na vokalite site opstruenti imaat slobodna distribucija.
2.2.9. Kaj grupite od opstruent i sonant od dijalekten aspekt interes
pretstavuvaat:
‡ /vn/, koja e ovde stabilna: ravno, s»vne, i na po~etokot: vn»tre;
‡ /bn/ isto taka ne podle`i na promena: debne;
‡ stabilni se i grupite /sr/ i /zr/: sreda, zref, kako i tri~lenite /str/
/zdr/: stra, zdraf.
‡ Ima tendencija da se odbegne dentalnata grupa /dn/ vo slu~ai kako eno,
panalo, e pane, pokraj jedni, padne.
2.2.10. Kaj bifonemnite grupi so opstruenti konstatirani se slednive ograni~uvawa:
‡ Vo site pozicii ne se mo`ni grupi od zvu~en i bezvu~en, odn. od
bezvu~en i zvu~en konsonant, so isklu~ok na grupite so /v/ kako vtor ~len:
`etva, kvi~i.
‡ Ne se mo`ni sekvenci od dva labijala i dva velara, kako i grupi od dva
afrikata.
‡ Neobi~ni se vo ovoj govor konsonantskite grupi so /p/ + frikativnite
/{, s/. Tie se odbegnuvaat so afrikatizacija na frikativnite komponenti:
/p{/ > /p~/, /ps/ > /pc/: p~enica, pcuje, pcojsano.
2.2.11. Vo finalna pozicija deneska ne se mo`ni grupite -st, -{t. Po pravilo vo niv pregradnata komponenta se ispu{ta: pos, l'is, do{, pri{.
2.2.12. Nekoi ograni~uvawa mo`eme da sledime i vo distribucijata na
frikativnite /s, z, {, `/ po odnos na prethodnite pregradni plozivi i vo
grupite so afrikatite /c, ~/.
Vo prviot slu~aj (pregraden ploziv + frikativ) frikativnata
komponenta pod vlijanie na pregradnata artikulacija se afrikatizira, sp.
55
otcega (< otsega), nadyida (< nadzida), pot~ije (< pot{ije), nadxiveja (<
nad`iveja).
Vo vtoriot slu~aj se vr{i asimilacija spored sledniot afrikat: gu{~e (<
gus~e), glusci (< glu{ci), dodeka grupata /sc/ ne podle`i na izmeni: masca,
mesce.
Ne e mo`na vo ovoj govor ni grupata ts na sostavot so sufiksot -sk(i).
Taa se otklonuva so afrikatizacija na /s/ vo /c/ i asimilacija na /t/, sp.
decki, bracki (< detski, bratski).
‡ Neobi~ni se za sistemot na ovoj govor i grupite sostaveni od predna
frikativna i zadna frikativna od centralniot red, na pr. ra`alosti (< raz`alosti), ra{iri (ras{iri).
2.2.13. Konsonantski grupi od tri i od ~etiri opstruenti se retki, i do
kolku se javuvaat, tie obi~no se sre}avaat na morfemskata granica, kako, na
primer, grupata /tstv/ vo bratstvo, koja se reducira vo /stv/: brastvo, poretko brasvo.
Pove}e slu~ai ima koga vo pove}e~lenite konsonantski grupi ima i sonant. Po pravilo tie se uprostuvaat so redukcija na najslabiot po zvu~nost
glas, sp. radosni, nu`no.
2.3. Prozodija
2.3.1. Vo dvoslo`nite zboroformi, odnosno vo zboroformite so dve mori,
akcentot redovno pa|a na po~etniot slog (mora). Vo trislo`nite i/ili pove}eslo`nite zboroformi toj pa|a na tretiot slog od krajot, odn. na tretata
mora, sp. ²siroma, op. f. si²romaa, mn. si²romasi, p²~enica ‡ p~e²nicata.
2.3.2. Akcentot vo govorot na seloto Mlike e sintagmatski, kako i vo zapadnite makedonski dijalekti, i na toj plan mo`eme da izdelime dve grupi akcentski celosti ‡ vo imenska i vo glagolska grupa.
Vo imenskata grupa zborovi se izdeluvaat tri vida sostavi: so kratkite
zamenski formi vo postpozitivna upotreba, so predlog i so atributski zbor.
Kratkite zamenski formi vo akcentski pogled se odnesuvaat kako i
sufiksite i nastavkite sp. ²babo-mi. Vo celostite so predlozi akcentiraweto
e zavisno od semanti~kata optovarenost na predlogot. Vo sintagmite so
predlozi {to ozna~uvaat prostranstven odnos vo neutralnata re~ akcentot se
odnesuva spored op{toto pravilo za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²nazemna (padna), ²od-noga (jade). Koga e pak eden ~len od sintagmata semanti~ki
markiran, toga{ akcentot ostanuva na imenkata, ne se prefrla na predlogot,
sp. od-²riba ²meso, ²padna ot-²kamen ne od-²d…vo.
56
Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so kratkite zamenski formi, so
glagolskite partikuli ( e, bi), so formite na pomo{niot glagol som i nekoi
svrznici, so negacijata ne i so cela redica pra{alni zborovi. Koga e iskazot
negiran ili pra{alen, toga{ akcentot pa|a na tretiot slog od sintagmata, sp.
²Ma aa ²decata ne-ge-²sakala : ne-²ge-saka. Koga-² e-dojde? Go-²pra{al'e ot-²kedese? Vo iskazi bez negacija, odn. bez pra{alen zbor, akcentot pa|a na glagolot
bez ogled na brojot na slogovite vo nego, sp. Ja vi-som-²izvajf. Da-mu-se²najdem. I se-²misl'if e-da-ge-²odnese ²decata da-ge-²zagine. ²Ovja e-ne-²gine.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : dim, sin
< sekundarniot 2 vo ogin
< mesto e vo {ijeset
e < *& : den, l'esen, openek, ~ej
< *½ : brek, vek, snegot
< *£ : jezik, je~men, jet…va, zajec
< a (so asimilacija) vo jerebica, ~el'e
< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/ vo primeri od tipot bister, veter, iter, moker, muder, oster
< mesto *† vo ke, kede, otke(de), jetok, kedel'a
» < *† vo korenski morfemi vo oddelni leksemi, sp. gr» i, d»p, z»bi,
g»senica, vn»tre, gn»sen, dl»bok, k»saj, k»sa, k»pina, k»kl'ica, m»ten, p»pok,
s»bota, pr»t, str»ga / st»rga, s»do¹, pr» e
< sekundarniot 2 vo jag»nca, m»gla, s»vne, c»fti
< *þ vo sekvencata »l > »v v»vna (< v»lna), `»ft, z»f~ka, se k»vne,
k»fk, s»vza, s»bica (< s»lbica), s»nce (< s»lnce)
< a vo oddelni leksemi: zn»je, sn»ga (vo sosedstvo so nazalot n)
a < *† vo nekorenska morfema: pajak, padnal'e, dignat, imaa
< *£ vo ora ‡ oraje, svakoj
< mesto e vo koran ‡ korani
< turskoto vo zaemki: jastak
u < *† vo korenska morfema vo oddelni leksemi: golup, guska, ju`e,
klupko, mu~i, muka, putnik, put, ruka, skup, tupan
57
< *þ (naj~esto zad labijalen konsonant) vo leksemite: buje, vuk,
jabuka, pun, prepuni, ~u k
< o vo leksemite: guedo, guje~ki, kua~, puje, puas, suel'ka, u{e, ~ujek,
mua, muje (: moj), kua (: koj), togua, onogua, vosuk, mozuk, u¹t (o¹t < odit), vo
~lenskite formi na pridavkite: gol'emujet (< gol'emojet), starujet, visokujet, niskujet, gladnujet, dat. mn. sinuam (: sino¹).
o < *% : zova (< zolva), vo{ka, bo~ka, do{, petok
< sekundarniot 2 pred /m/: osom, sedom, sedomdeset, som, ne som, i vo
leksemata lo`ica
< *† vo klopko, klop~e
3.2. Konsonantizam
3.2.1. Sonanti
Sonantite /m, n, w, r, j/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
n < w pred prednite vokali: niva, nego
< mesto *l´ vo zemna
w < *n±j : kamewe, sirewe
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
: glas
< *þ vo sekvencata /»l/ koja posle se izmenila vo /»v/: s»lza (> s»vza)
l' < *l´ : l'u e, f…l'a
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j : kol'eno, l'ice
r < * : ²more
j < i zad vokal vo oddelni pozicii: l'ebo¹, osta¹l'e
< e vo broevite od tipot dvanajs, trinajs
< kako proteza pred refleksot na inicijalnoto *† : ju`e
< hijatsko: oraje, ~ujek, {ijeset
< morfolo{ki vo mravja
< mesto / / vo sinojka
< mesto /r/ vo vejverica (so disimilacija)
3.2.2. Opstruenti
Konsonantite /p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `/ poteknuvaat od soodvetnite
glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
v < *w
< ø (kako proteza) vo vujko (!), vutre
< *l pred konsonant i na krajot na zboroformite: cev (< cel), ponedevnik, ravnik (ralnik), povno , s»vza
58
f < hv : fal'i, fa a
< tu|o: fes, fener
< onomatopejsko: fu~i, f…~i
c < * vo grupata * ¦ : c…n, c…ven
< s vo grupata ps : pci, pcujet, pcojsalo
< ts vo primeri kako gracki, se ockri / otckri
y < z vo oddelni leksemi, sp. yebe, bubreyi
z < *• : noze!, zvezda
< *t´; *kt´ : vre a, vo ka, vru , ma aa, no , no vi, erka, zboree i, pla a
< *tÞj : bra a, pr» e, tre i, cve e
< * : ze , lako ‡ lako o¹, noko , oki ; vo gla , naza se raboti za
asimilacija (gla , naza = glad, nazad)
< tu|o: musta e, u{e, kolombo , ese, or
< *d´ : ve ot, gospo a, me a, me a{, me u, pre a, … a, tu in, ~a e,
nao a
< *dÞj : la a, l'u e
< tu|o: erdan, si a
< mesto d vo oddelni slu~ai, sp. gr» i (gr»di), vi im
~ < { vo sekvencata p{ : p~enica
x < tu|o: xam, xamija
< ` vo sekvencata `v : xvaka
{ < s pred ~ na morfemska granica vo slu~ai kako mo{~e (< mos~e),
gu{~e (: guska)
3.2.2.1. Osven toa bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost i na krajot na zboroformite, a
zvu~nite opstruenti se dobile od bezvu~nite isto taka kako rezultat na asimilacija.
3.3. Prozodija
3.3.1. Govorot na s. Mlike go zagubil stariot kvantitet. Novite dol`ini
{to se dobile so kontrakcija na vokalite vo nekoi pozicii s# u{te ne se fonolo{ki.
3.3.2. Golemi promeni vo odnos na stariot akcentski sistem se izvr{ile
vo mestoto na akcentot. Dinami~niot akcent e fiksiran na tretiot slog
(mora) od krajot vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi i so toa e
otkloneta negovata distinktivna funkcija, so nekolku isklu~oci (sp. 1.3.3.).
3.4. Razni vidovi promeni na konsonantite
59
3.4.1. Asimilacijata po zvu~nost e avtomatska pojava. Taa se vr{i kako vo
oddelni leksemi, taka i vo sandhi, sp. ²bez-du{a, ²{ez-dena.
3.4.2. Asimilacija po lokalni priznaci se sre}ava vo slednive grupi:
s~ > {~ : gu{~e, mo{~e
p{ > p~ : p~enica
ps > pc : pcujet
Od drugite promeni avtomatski e preminot na kraeslo`noto /l/ vo /v/: ravnik, s»vza, povno , bev (> bef : bela, belo).
3.5. Ispu{tawe na oddelni glasovi
3.5.1. Vokalite se ispu{taat vo brziot govor vo prokliti~kite zboroformi koga slednata leksema po~nuva so vokal, sp.: s-izmi (se-), t-izede (te-),
g-osta¹f (go-), -ide ( e-), d-ima (da-).
3.5.2. Soglaskata /v/ se gubi vo brojni slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.
volo¹, puto¹, guedo, ~ujek, dejka, zabra¹f, krasta¹ca, polo¹na.
3.5.3. Vo konsonantski grupi se ispu{taat:
‡ /v/ vo po~etnite gurpi vt- i vd- vo leksemite: tornik, dovec, dovica,
nuk, nuka, kako i vo grupata -vsk- vo istiot sufiks: tetoski, Memedoski;
‡ /d/ se ispu{ta vo grupata -dn- : eno, e pane, sreno (sredno);
‡ /t/ vo grupata -tstv- : brastvo, bogastvo, vo grupata -stn- : radosni, vo
finalnite grupi -st i -{t : p…s, mos, `alos, {es, jedanajs, osomnajs, do{, pri{.
3.6. Gubewe i zamena na nekoi fonemi
3.6.1. Od vokalite vo pojdovniot sistem na odnosniov govor se zagubile: * ,
* ,*y, *½, *£, *†, *þ. Na nivno mesto kako kontinuanti se javile slednite
glasovi:
*& > /e/: den, oves, oven, pal'ec
*% > /o/: bo~ka, vo{ka, do{, son, pesok, openok, denot
*y > /i/: bik, riba, sin
*½ > /e/: brek, l'eto, seno
> /a/ vo ora, svakoj
*£ > /e/ vo site pozicii: jezik, je~men, jet…va, je~i, peda
*† > /»/ vo korenska morfema vo leksemite: vn»tre, gn»sen, gr» i, g»senica, dl»bok, k»pina, k»sa, k»saj, k»kl'ica, p»pok, pr»t, s»bota, s»doj, str»ga
60
> /u/ vo korenska morfema vo leksemite: golup, guska, ju`e, ku a,
klupko, mu`i, muka, put, putnik, ruka, skupo, tupan
> /a/ vo pajak, i vo site sufiksni i fleksivni morfemi: na ruka,
imaa, padnaf ‡ padnal'e, i dr.
*þ > /»l/ koe potoa fonetski dalo /»v - »f/ vo leksemite: b»vna, `»ft,
`»f~ka, k»vne, k»fk, s»vza, s»bica (< s»lbica), s»nce (< s»lnce)
> /l»/ vo dl»k, dl»`ina
> /u/ vo: Bugarin, buje, vuk, jabuka, pun, ~u k.
3.6.2. Od konsonantskiot pojdoven sistem se zagubile fonemite: * , *w, *t´,
*d´, *x.
* > /r/: more
*w > /v/
*t´ > / /: vo ka, vru ina, vre a, l'e a, doma in, vru , ku a, ma aa, me ava,
no , no vi, no eska, me enica, mu kavo, vo sufiksnite obrazuvawa so - (a) :
pla a, pra a, kaj imenkite od tipot piro anec, bla anec, vo nastavkata -e i:
vikae i
*d´ > / /: ve ot, gospo a, me a, me u, pre a, … a, tu ina, ~a e, vo glagolskite obrazuvawa od tipot va a, ra a, pa a, kaj imenkite na - anec : bevgraanec, bro anec.
*x > se zagubilo napolno vo site pozicii, sp. ladno, rana, oro, ira (vo
inicijalna pozicija), ma aa, saan~e, meoj, strea, uo, siromau (dat.), rekoa,
imaa (vo intervokalna pozicija), gra, siroma, me, mo ‡ moot, ni, v… (na
krajot), nino, mana (pred konsonant).
61
7. PE[TANI
PE[TANI, op{tina Ohrid.
Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.
OLA 99, MDA 96.
Seloto se nao|a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, na patot Ohrid ‡ Sveti Naum. Vo 1961 godina seloto imalo 1.147 `iteli, Makedonci pravoslavci.
Naselenieto se zanimava so ribolov, sto~arstvo, zemjodelstvo. Vo seloto od
1944 godina ima osumgodi{no u~ili{te, mladite go prodol`uvaat svoeto
{koluvawe vo Ohrid.
Naselbata prv pat se spomnuva kon sredinata na XIV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
61
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na
kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.3., 2.1.5.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na /»/, koj ne
mo`e da se javi na krajot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoi
ograni~uvawa na /i/ i /o/ (v. 2.1.3., 2.1.4.).
2.1.3. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len se realizira kako
[¹], pri {to prethodniot vokal ne{to se udol`uva. Na toj na~in se obrazuvaat
diftongoidi, obi~no so dol`ina od dve mori, sp. ²l'e:¹ (l'ei), ²{ure:¹ ({urevi),
²guve:¹t (guveit), s²na:¹ (snai), se²ka:¹ca (sekavica), ²mo:¹ (moi), ne²go:¹te (negovite), sne²go:¹ca (< snegoica < snegovica), ²perdu:¹ (perduvi). Od ova pravilo se
isklu~uvaat spomenative grupi koga se nao|aat na morfemskata granica so
prefiks, sp. p²reigra, ²zaide, ²zaigra, ²naide, ²doita, po²inaku.
2.1.4. Vokalot /o/ ne mo`e da stoi vo grupa pred /a/. Vo taa pozicija /o/ se
realizira kako [×] obrazuvaj}i diftongoid so sledniot vokal, sp. t²×ar (< toar < tovar), t²×a-dete (toa), ²zat×a:, ²rek×a: (rekoa), ²dojd×a: (dojdoa), s²×a:l'ka
(soal'ka < soval'ka), ²got×a: (gotoa < gotova), ²buk×a: {}ica (bukoa < bukova).
Vo slu~aite kade {to se javuvaat fonetski pre~ki vokalot /o/ vo odnosnava
pozicija se ispu{ta, sp. ²osna: (< osnoa < osnova) ili pak se razvila grupa so
62
hijatsko /v/, sp. ²~ova (~oa < ~oha), ²sova (soa < soha), pre²vodnica (preodnica).
Vo mnogu slu~ai poradi fonetskite pre~ki vo grupata -ova- konsonantot /v/ ne
se zagubil (v. 3.4.), sp. ²Jovan, ²javor.
2.1.5. Dva isti vokala vo neposreden kontakt po pravilo se kontrahiraat
vo eden dolg vokal, sp. ii > i: (z²mi: < zmii, ²kuti: < kutii), ee > e: (²ne:sta <
neesta < nevesta), aa > a: (²uba: < ubaa < ubava, ²ta: < taa, ²napra: < napraa <
naprava), oo > o: (²buko: < bukoo < bukovo, ²nego: < negoo < negovo).
Kontrakcijata ne se vr{i na sostavot me|u prefiks i korenska morfema, sp.
²zaaka, p²roodi, p²riide, pre²esapi.
2.1.5.1. Dol`inata dobiena na ovoj na~in ne mo`e da se tretira kako fonolo{ki kvantitet, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci so dva ednakvi vokala.
2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na glasot /v/, sp. ²suvo,
²~ova, ²sova, pre²vodnica (v. 2.1.4.).
2.1.7. Vokalot /»/ poziciono e ograni~en. Vo doma{ni zborovi se javuva samo vo korenska morfema.
2.1.8. Vokalot /o/ vo akcentiran slog pred /j/ se realizira kako [«], sp. ²«jte
(odite), s²t«jte, po²l«jna (polovina), t²r«jca, ²g«jdo, ²k«jnar.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so korenska morfema, sp. se-z²debel'i, ²rastera, kako i me|u oddelni zboroformi vo
akcentska grupa, sp. ²pot-ku}a, ²nat-p»t, p²red-nego, ²pod-vir, m²lad-junak :
m²lat-Stojan.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/, sp. m²lado, m²l'eko, mras, m²jaukat.
2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, ne se javuvaat vo po~etni grupi so opstruent.
2.2.4.3. Od mnogubrojnite ograni~uvawa kaj opstruentite od dijalektna
gledna to~ka interesno e da odbele`ime deka dentalnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat pred /l/ na po~etokot, sp. k²lanik, k²l'e¹t (tl'ee), g²lobok, glo²bo~ina, g²l'eto.
63
2.2.4.4. Soglaskata /t/ osven toa ne mo`e da se javi vo po~etokot pred /n/,
sp. k²noko, k²no~ko (< tnoko ‘tanko’), kako i pred spirantite /s, {/ na morfemskata granica, sp. ²oce~e (otse~e), s-²ockri (otskri), b²racki (bratski), ²pe~es
(pet{est).
2.2.4.5. Plozivot /p/ ne mo`e da stoi vo grupata p~ na po~etokot, sp. ²~enka,
~en²ko:¹na, ²~e¹nca (p~enka, p~enica).
2.2.4.6. Soglaskata /s/ ne se javuva vo grupata ps, sp. pci, p²co¹san, ²vapca,
s²tipca, ²tepcija, vo oddelni slu~ai i vo grupata ks : ²Al'ekco (Al'ekso), se²takcal (taksal).
2.2.4.7. Isto taka /s, {/ ne se javuvaat pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica, sp. ²mafca, ²mefce, p²rafci (masca, mesce : meso), ²l'if~e,
k²vaf~e (: l'ist, kvas), k²ruf~e (: kru{a), ²puf~e (: pu{ka), ²opaf~e (: opa{ka),
²~af~e (: ~a{a); kaj prefiksiranite glagoli so iz-, raz- : }e-²rafcutit, se²if~isti.
2.2.4.8. Osven toa /s, {/ ne mo`at da stojat i vo grupa so /k/ na po~etokot,
sp. c²kala, c²kara, c²kitat, potoa vo sufiksot -sk(i) : ²bitol'cki, p²ril'epcki,
²turcki; ~kart ({kart), ~²kulaf, ~²kolo ({kolo).
2.2.4.9. Frikativnite konsonanti /{, `/ ne mo`at da se javat vo grupa so
dentalnite plozivi /t, d/, sp. {t > {~ / {}, `d > `x / `| : {~o, {~»rk, ²gu{~er, ²pi{~it, ²ogni{~e // pi{}it, ²ogni{}e; ²do`xot, ²do`xalnik, ²ro`xat //
²do`|ot, ²ro`|at.
2.2.4.10. Soglaskata /z/ ne mo`e da stoi na po~etokot vo grupa so /v/, sp.
yver, y²viska, y²vezda, i vo grupa so sonantite ‡ pred /r/: ²meyre, ²nayre, i zad /n/:
²janya, ²menya, b²ronya, i zad /l/: ²molyit, ²polyit, ²solyi.
2.2.4.11. Opstruentot /v/ ne mo`e da stoi zad /s, {/, sp. sfat, s²fedok, s²firit, {²fal'er, {ferc.
2.2.4.12. Po pravilo ne se trpat i grupite bn, vn, sp. ²demnit, ²yemnit, da se
²simnime, mnuk, ²nimno (nivno), ²oglamnik, p²l'emna, ²ramno, no: ²n»tre (vn»tre).
2.2.4.13. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t (-{~), sp.
l'is, mos, mas, pos, ~is, ²bol'es, ²rados, do{ (do`d), glu{ (glu`d), pri{
(pri{t), no{ (no{t).
2.2.4.14. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi ne se mo`ni
onie {to se sostaveni od spirantite /s, {/ + t + pregradna soglaska, sp.
²iskaf (istkav), p²l'e{ka, ²posna (postna), ²mo{ne (mo{tne), potoa grupite
stj, zdj : ²l'isje, g²rozje, -zdn-, -`dn- : ²nu`no, -tstv : b²ractvo // b²racto.
2.2.4.15. Neobi~ni se za ovoj govor grupite str, zdr, `dr, sp. sraf, s²ra`a,
s²ri`it, s²rela, ²sesra, zraf, z²ravje, z²ravec, `²rebe, `²rebna, `²riga.
64
2.2.4.16. Me|utoa, dentalnite plozivi, koi vo mnogu na{i govori ne se javuvaat pred afrikatite /c, ~/, ovde se sre}avaat, ponekoga{ so oslabnata artikulacija, sp. ²rit~e, ²l'ivat~e, ²`itce, ²sa:t~e.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal na po~etokot, sp.
²el'en, ²eden. Vo intervokalna pozicija pred preden vokal isto taka /j/ ne se javuva, osven vo slu~ai koga e potrebno od fonetski ili morfolo{ko-semanti~ki pri~ini da se popre~i neposrednosta na vokalite, sp. t²rieset, k²rae{nik,
²obuet, ²~ue{, no: ²seja~, ²{ejeset. Vo grupata -ia- /j/ se javuva fakultativno, sp.
z²mi(j)a, ²rak'i(j)a.
2.2.5.2. Lateralot /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp.
²bil'e (: bilo, bila, bil), ²kol'je (: kolot). Vo ovie pozicii doa|a do neutralizacija so izgovorot na fonemata /l'/, sp. ²bel'i (: bel'a) ~ ²bel'i (: bel, bela).
2.2.5.3. Fonemata /r/ redovno se javuva vo sosedstvo so barem eden vokal.
2.2.5.4. Konsonantot /y/ naj~esto se javuva vo grupa so /v/ i so sonantite /l,
r, n/, sp. yver, y²viska, ²nayre, ²meyre, ²teryija, b²ronya, ²molyit, poretko i vo
drugi pozicii: ²yira, ²yemnit, i vo mno`inskite formi: ²noye, blayi, ²polyi.
2.2.5.5. Fonemata /x/ se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i morfemi, sp. xep,
²oxa, ²lovxija, kako i vo sekvencite xb, xv, xg, sp. x²barat, x²vakat, x²gurat.
2.2.5.6. Velarite /k, g/ pred prednite vokali, osobeno pred /i/, se realiziraat kako [k', g'], sp. ²k'isnit, ²k'isel, s²k'inat, k'i²vajca, ²vo{k'i, {²k'embe,
s²k'epar, }e-²zag'init.
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniot
slog, a vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite na tretiot (odn. na tretata mora)
od krajot, sp. ²bigor, ²dol'ina, do²l'inata, suvo²dol'ina, suvodo²l'inata,
vi²no`ito.
2.3.1.1. Vo slu~aite kako: iz²bere:t (izbereet), po²seja: (posejaa), pro²go:ri
(progoori), i drugi sli~ni, akcentot pa|a na tretata mora od krajot, bidej}i
dolgite vokali imaat dve mori. Ova va`i i za vokativnite formi kaj li~nite
imiwa od tipot ²Gorica, ²Zagorka, vok. Go²rico:!, Za²gorko:!, za{to posledniot
vokal pri povikuvawe se udol`uva.
2.3.1.2. Na ist na~in se akcentiraat i zboroformite {to sodr`at difton{ki sekvenci od tipot: ka²pa:¹ca, l'iz²ga:¹nca, po²lo:¹na (kapavica,
polovina), bidej}i diftonzite so [¹] kako vtora komponenta sekoga{ imaat
dve mori. Vo vakvi slu~ai akcentot se zadr`uva na istiot slog i vo
65
~lenuvanata forma, za{to diftongot ne mo`e da se deli, sp. ka²pa¹cata,
po²lo:¹nata.
2.3.2. Bidej}i e akcentot i sintagmatski, nekoi imenski i glagolski sintagmi mo`at da obrazuvaat akcentski celini.
2.3.2.1. Imenkite (zamenkite) akcentski celosti obrazuvaat so kratkite
zamenski formi upotrebeni so posesivno zna~ewe, so predlozite i so atributskite zborovi. Vo grupite od imenka + kratka zamenska forma akcentot
pa|a na tretiot slog vo celosta po generalnoto pravilo, sp. bra²tu~ed-mi,
bratu²~edi-mi. Vo sostavite od predlog + imenka, upotrebeni so prilo{ko
zna~ewe, isto taka akcentot se odnesuva po praviloto za tretoslo`noto
akcentirawe, sp. ²na-p»t, ²pod-r»ka, spro²ti-ku}a, preku-²l'ivada, po-²vel'igden.
Na ovoj na~in mo`at da se akcentiraat i atributski imenski sintagmi od
tipot: d²ve-gubi, sto-²dinari, o²sum-oka, trie²set-du{i (so broj), ²moj-~oek,
ti²ja-`eni, kol²ku-pari, pres²no-ml'eko, nestinska-²ko{ul'a.
2.3.2.2. Glagolite obrazuvaat akcentski celosti so kratkite zamenski
formi, glagolskite partikuli (}e, bi), so formite na pomo{niot glagol ‘sum’
i nekoi svrznici. Vo takvi sostavi akcentot redovno pa|a na glagolskiot
~len vo sintagmata, sp. go-²vide, mu-²dal, mu-²daofme, }e-²nosit, ili vo
kombinacii: mu-go-²dal'e, sfe-mu-²rekl'e, be{e-sfe-mu-go-²dal'e, }e-si-²do{ol,
za-da-²nosit. Me|utoa, ako e sostavot negiran so partikulata ne ili ako e
iskazot pra{alen, akcentot se mesti po praviloto za tretoslo`noto
akcentirawe, sp. ²ne-vide, ne-²go-vide, ne-mu-²go-dade, ne-²}e-nosit, ne-mu-²godal'e, ne-sfe-mu-²go-dal'e; ²koj-vide, kogo-go-²vidofte, komu-sfe-²mu-rekl'e,
koga-²}e-do:¹t, koga-}e-²dojdite. Spored ova pravilo se akcentiraat i
sintagmite od glagol + kratka zamenska forma, sp. ²zemi-go, ze²mite-go,
zemi²te-mu-go.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bil
e < *& : den, ²osten, ²laden, ²konec
< *£ : ²mesec, ²peda
< *½ : cel, ²l'eto
< sekundarno vo grupata ~ere- : ²~erep, ²~ere{na
66
< a so preglas zad palatalna soglaska vo oddelni slu~ai: ²esrep (jastreb), ²esen (jasen), ²~el'et, ²g»rkl'en
» < *† vo korenska morfema: ²d»p, ²z»bi, ²g»ba, ²k»tnici
< *£ vo sekvencata *j£ : ²j»zik, ²j»dro, ²j»t»rva
< *£ vo leksemata ²~»do
< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi: ²m»gla, ²m»ska
< *¦ vo grupa so /r/: t»rn, ²p»rsti, ²s»rce
< *þ vo grupa so /l/ vo oddelni slu~ai: ²k»lnit, ²g»ltat, k»lk, ili bez
/l/: ²s»nce, p»f
< a vo sosedstvo so nazalen konsonant: z²n»¹t, ²m»mit, ²m»{}ea, vo oddelni leksemi i zad drugi konsonanti, sp. ²j»sika, z»{
< mesto turskoto : ²k»smet, ²s»ndak
a < *† vo afiksni morfemi, sp. ²padnal, ²padnat, ²bera (1 l. edn. prez.), i
vo drugi slu~ai: ²poprak, ²obra~, ²`elat, ponada
<
2 sekundarno pred krajnite r, n : ²vetar, ²ogan
u < *† vo oddelni slu~ai: ²guska, ku}a, ²sut, ²sudit
< *w vo slu~aite kako: cut, ²cutit, ²yunit, da ²osunit
< o vo oddelni slu~ai, sp. ²duri, ²u{~e, ²guve¹t, ²ugrea, ²rabu{, las²tu:¹ca, ²m»zul'ka, ²ubetk'i i dr.
<
2 sekundarno pred krajnoto /m/: ²osum, ²sedum, sum
o < *% : ²bo~ka, do{, ²petok
< sekundarniot 2 pred l : ²topol, ²pekol, ²rekol
< *þ vo grupa so /l/: volk, ²polno, ²volna, ²molyit, ²dolgo, ²`olna, ²polxaf, ²solya, ²bolvi
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko: ²zemja, ~k²rapja
< ø pred refleksot na po~etnoto *† : ²j»gl'en, ²j»tok, ²j»tor, ²j»`ica,
²j»dica, ²j»garec
< w so anticipacija: kojn, ²sirejne, ²kamejna
< i zad drug vokal: b²ro¹t, ja¹t, ²mo¹te, po²lo:¹na (v. 2.1.3.)
< e zad drug vokal vo slu~ai kako: ²gojdo, ²poj}e, edi²najset, d²vajset
< hijatsko: ²sakaja
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/ ili /o/: ²g»ltat, k»lk, volk, ²polno (v. 3.1.)
l' < *l´ : kl'u~, ²l'utit
67
< * : sol', ²bol'ka, ²mol'ba, ²`el'ba
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< vo zaemki: ²bel'a, p²l'a~ka
r < *
< *¦ vo grupa so /»/: ²d»rvo, ²s»rce
m < b vo grupata bn : ²demnit (v. 2.2.4.12.)
< v vo grupata vn : mnuk, nimno (v. 2.2.4.12.)
n < w : ²bana, pen, kojn, ²pol'ina
f < hv : ²foja, se ²fal'it
< *x na krajot: gref, mef, mof, sraf, i pred bezvu~en konsonant: ²rekofte, g²ref~e, ²ko`uf~e
< onomatopejsko: ²fu~it
< tu|o: fes, ²fodul, ²furna
< v so asimilacija vo grupata sv : sfat, sfet (v. 2.2.4.11.)
v < *w
< ø kako proteza: ²vujko, ²vujna, ²vizba
< h pred zvu~en konsonant i sonant: z²divna, ²mavna, ²mevl'en, ²vikavme
< hijatsko: ²muva, ²pazuva, ²uvo
< o vo sekvencata -oa- : tvar (< toar), s²val'ka (soal'ka), ²rekva: (rekoa) (v. 2.1.4.)
c < * vo grupata * ¦- : c»rn, ²c»rven, ²c»rvi
< s vo grupite ps, sk, ts : pci, s²tipca, s²fincko, ²goecko, g²racki, ²ocpredi, ²ockrie (v. 2.2.4.6.)
y < z vo po~etokot pred vokal vo oddelni slu~ai i vo grupite zv, zr, lz,
nz, sp. se ²ganya, ²solyi, ²molyit, ²yemnit (v. 2.2.5.4.)
< *• : ²noye, b²layi, ²polyi
z < *•
~ < { vo grupite p{ : ²~e:¹nca (< p{enica), ²~enka, {k : ~kart, ~²krapat,
t{ : pe~es (v. 2.2.4.5., 2.2.4.8.)
< *t´ vo grupa so { : v²re{~a, ²l'e{~a
< t vo sekvencata {t : k²l'e{~i, ²pu{~at
x < vo tu|i zborovi i morfemi: xam, ²lovxija
< *d´ vo grupa so ` : ²ve`xa, ²me`xa, ²sa`xi, ²~u`xo
< d vo sekvencata `d : ²do`xo:¹, g²l'u`xot
< ` vo sekvencite `v : x²vakat, `g : x²gurat, l` : ²polxaf, mesto ` i
vo deminutivnite obrazuvawa so -e : b²rexe, ²noxe (: noga)
{ < *t´ vo grupa so ~ : ²ga{~i, ²l'e{~a, p²l'e{~i, s²fe{~a, ²m»{~ea, ili samo vo konsonantska grupa: ²mo{ne, ²no{fi
68
` < *d´ vo grupa so x : ²ve`xi, ²me`xa, ²sa`xi, ²~u`xina, ²ro`xat, ili
samo vo konsonantska grupa: ²me`nik
} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: ²ve}e, ²doma}in, ²ku}a, s²re}a, ²}erka, p²ri}erka, }ut, }e, vi²kae}i
< *tÞj : b²ra}a, s²fa}a, p²r»}e, c²ve}e
< tu|o: ²}o{e, }or, ²}el'af
| < *d´ vo oddelni zborovi: p²re|e, p²re|eska, ²se|ere, ta²ku|ere, ²»r|a,
²u|um
< *dÞj : ²|aol, ²l'u|e, ²l'iva|e, ²ogra|e
< tu|o: ²|akon, ²ma|er, ²|eram
k < t vo grupite tn, tl : k²lanik, knok (v. 2.2.4.3., 2.2.4.4.)
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite i na krajot.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija na vokalite (v.
2.1.5.) i so kompenzacija (v. 2.1.3, 2.1.4.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Fonemata /h/ se zagubila bez traga na po~etokot i vo intervokalna
pozicija, sp. ²ladno, ²rana, s²na:, ²l'ea.
3.4.2. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednata
zboroforma po~nuva so vokal, sp. m-²otru (me-), s-²ockri (se-), z»{ da n-²otvoram (ne-), d-²ojme (da odime).
3.4.3. /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred vokalot /e/, sp. ²esen, ²eden.
3.4.4. Konsonantot /v/ se gubi mnogu ~esto vo intervokalna pozicija, osobeno vo sosedstvo so vokalot /o/, do kolku nema drugi fonetski pre~ki, sp. ²gojdo
(govedo), ²poel'i // ²pojl'i (povel'i), ²~oek // ²~ojek (~ovek), ²jazoec (jazovec), ²t»rgoec, las²to:¹ca, la²pa¹ca (lapavica), ²biol, ²napra: (naprava), ²uba: (ubava), ²ne:sta (nevesta), ²olo: (olovo), ²l'e¹~ar (l'evi~ar), ²lo:¹t (lovit). Osven toa /v/ se
gubi redovno vo grupata vsk vo sufiksot -vsk(i) : ²Dimoski, k²ru{eski, ²tetoski, na po~etokot pred /n/ i /~/ vo oddelni slu~ai, sp. ²n»tre (vn»tre), ²~era
(v~era).
3.4.5. Vo red slu~ai se gubi opstruentot /t/ vo intervokalna pozicija, sp.
²ojdva: (otidoa), ²o{ol (oti{ol), vo grupite str, stj, stn, {tn, stk, sp. ²ses-
69
ra, s²riko (v. 2.2.4.15.), ²l'isje, ²rasje, ²mo{ne, ²ga{nik (v. 2.2.4.14.), kako i na krajot vo grupite -st, -{t, sp. l'is, pri{ (v. 2.2.4.13.).
3.4.6. Konsonantot /d/ isto taka se gubi vo red slu~ai vo intervokalna pozicija, sp. ²ja¹t (jadit), ²se¹t (sedit), g²l'ea{ (gl'eda{), vo broevite: pet²naeset, d²vaeset, kako i vo grupite zdr, `dr : zraf, z²ravje, `²rebe (v. 2.2.4.15), zdj,
zdn, `dn : g²rozje, ²nu`no (v. 2.2.4.14.).
3.4.7. Vo poograni~en broj slu~ai se gubat vo intervokalna pozicija i nekoi drugi konsonanti (g, `, {, |), sp. ²nikva{ (nikoga{), ²sea, ko ²o{ol (koga),
²la¹ca, ²ne-mo¹t (mo`it), p²la:¹ca (pla{ica), p²re:ska (pre|eska) i dr.
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sfe, s²fekoj, i vo
glagolot ‘java’, sp. v²ja: (vjava), v²jani.
70
8. [email protected]
[email protected], op{tina Struga.
Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.
OLA 96, MDA 86.
Seloto se nao|a pokraj bregot na Ohridskoto Ezero, 11 km. od Struga kon
albanskata granica. Vo 1961 god. seloto imalo 866 `iteli, od koi 859 pravoslavni Makedonci, dvajca Srbi, dvajca Hrvati i trojca Albanci. Naselenieto
se zanimava glavno so ribolov i so grade`ni{tvo. Od 1944 god. vo seloto ima
osnovno u~ili{te ‡ 4 klasa, od 1960 god. ‡ osmoletka.
Naselbata prv pat se spomnuva vo prvata polovina na XIV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
u
e
o
ä
å
a
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
70
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`nite i pove}eslo`nite zboroformi, a vo dvoslo`nite pa|a na po~etniot (vtoriot od krajot) (v. 2.3.).
Kako distinktiven priznak akcentot se koristi vo nekolku oddelni slu~ai, sp. zi²mava, godi²nava, nede²lava, l'e²tovo (s# prilozi): ²zimava, go²dinava,
ne²delava, ²l'etovo (opredeleni imenki so ~lenskite morfemi -va, -vo).
1.3.3. Dolgite vokali dobieni so kontrakcija (2.1.5.2.) i so kompenzacija
(2.1.5.3.) ne se fonolo{ki relevantni.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna pozicija
na zboroformite, so isklu~ok na /å/, koj ne mo`e da se javi na po~etokot i na
krajot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat pred i zad sekoj konsonant.
Vokalot /å/ naj~esto stoi zad labijalnite konsonanti, sp. påt, ²pårvo, ²bådnik, ²bårgo, ²vårba, ²fårl'at, må{, ²måska, retko se javuva zad nelabijalen, sp.
`ålt, ²låka, t²råba.
Nemame potvrda za /ä/ zad labijalite /m, p, b, f/, zad /l'/ i zad /~, x, {, `, },
|/.
2.1.3. Fonemite /ä, å/ ne mo`at da se javat vo edna ista zboroforma.
71
2.1.4. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo grupa sekoj so
site. Vokalni sekvenci so /å/ ne se potvrdeni.
2.1.5. Vokalni grupi.
2.1.5.1. Grupi od dva isti vokala se mo`ni samo na morfemskata granica
me|u prefiks i leksi~kata morfema, sp. ²naaka, pre²esapil, ²dooden, ²poostro, i
vo slo`enkite od tipot cär²nooko (momi~e).
2.1.5.2. Vo drugite pozicii na zboroformite, osobeno na morfemskata granica so fleksivnite morfemi, grupite od dva isti vokala se realiziraat
kako soodvetni fonetski dolgi vokali, sp. ii > [i:] z²mi: (zmii), z²mi:{te
(zmii{te), ²cärvl'i: (cärvl'ii < cärvl'ivi); ee > [e:] ²ne:sta (< neesta <
nevesta), p²re:ska (< preeska < pre|eska), po²ne:lnik (< poneelnik <
ponedelnik), ²bel'e: (bel'ee), se ²mol'e: (mol'ee), ²ze:no (zeeno < zemeno); aa > [a:]
g²la: (glaa < glava), s²na: (snaa), ²uba: (ubaa < ubava), nap²ra:ta (napraata <
napravata); oo > [o:] ²buko: (bukoo < bukovo), ²goto: (gotoo < gotovo),
ne²go:to (negooto < negovoto).
2.1.5.3. I vokalnite sekvenci od raznorodni vokali najdobro se ~uvaat na
morfemskata granica so prefiks i so partikulite ne, ni, po, sp. ²neispran,
pre²ina~i, ²nearen, ne²orana (niva), ²neuk, ²nau~en, ²zaigra, se ²nae`i, }e ²zao¹t (zaodit), da go ²zauzdit, ²poigrat, ²poiter, ²poeftin, ²poaren, ²poubaf, da
²pou~it.
2.1.5.4. Sekvencite so /i/ kako vtor ~len se realiziraat kako diftongoidi
od po dve mori [e¹, a¹, o¹, u¹], sp. ²bol'e¹t, g²re¹t (greit), ka²l'e¹nca (kal'einca <
kal'enica), ²ore¹, st²re¹ (strei), ²ze¹go (< zemi go), ²ja¹{ (jai{ < jadi{), ²ista¹{
(istavi{), ²ozdra¹t (ozdravit), ka²pa¹ca (kapavica), g²la¹ (glavi), b²ro¹t (broit), ²mo¹t (mo`it), po²lo¹na (polovina), ²l'ebo¹ (l'ebovi), bre²go¹te (bregovite), ²buko¹ (bukovi), ²pazu¹ (pazuvi), per²du¹te (perduite).
2.1.5.5. Kako ednoslo`ni dvomorni difton{ki grupi se realiziraat i sekvencite -ie-, -ia-, -io-, kako i grupite -ea, -eo-, bidej}i vo tie pozicii /i/ i /e/
> [¹], do kolku nema nekoja fonetsko-semanti~ka pre~ka. Sp. zg²re{¹e (zgre{ie
‡ 3 l. mn. ipf.), ²mes¹e, go ²fat¹e, ²izm¹en, ²ov¹e, da se na²p¹eme (napieme); ²kajs¹a
(kajsia), ²kopr¹a (kopriva), ²sud¹a, skä²pot¹a (skäpotia), `en{²tur¹a, Ger²man¹a,
I²tal'¹a, p²re`¹at (pre`ivat), po~²¹alo (po~ialo < po~ivalo), dob²¹ame (<
dobivame), bo²l'ezl'¹a (bol'ezl'ia < bol'ezl'iva), ²bor~l'¹a, no: ²zian, z²mija;
²bel'¹ot (bel'iot), ze²l'en¹on (zel'enion), ²se~¹o (se~io < se~ivo), ²zav¹ok ‡
za²v¹okon (zaviokon), za²v¹oci (zavioci), no i: ²biol, bi²ol'ica, z²mio; ‡ ea > [¹a]:
l'¹a (l'ea : mn. l'e¹), n¹a (nea), s¹a (sea < sega), st²r¹a (strea), ²ma{t¹a
(ma{tea), gl'¹a (gl'ea < gl'eda
1 l. edn. prez.), da ²pop¹a (popea), g²l'¹a{
(gl'ea{ < gl'eda{), p¹a~, p²¹a~ka (pea~ka), p¹af (peav), za²p¹al'e (zapeal'e),
72
imat `iv²¹ano (`iveano), car¹a ²nestulka (careva nevestulka); -eo- < [¹o] vo
nekolku slu~ai: ²l'¹onka (l'eonka), ²n¹ola (neola < nevola), ²~er¹o (~ereo <
~erevo), ²Petr¹o (Petreo < Petrevo), ²or¹ot (oreot: ²ore¹), no i: g²reota,
g²reo¹, ²mejot (: mef).
2.1.5.6. Vokalnite grupi -oa- i -oe- se realiziraat kako diftongoidi [×a,
×e] ili pak kako /va, vä, ve/, sp. ²volvar (voloar < volovar), kva (koa < koga),
kva~ (koa~ < kova~), k²va~nica, nak²valno (nakoalno < nakovalno), ²nekva{
(nekoga{), sva (soa), s²val'ka (soal'ka < soval'ka), tva (toa), tvar (toar <
tovar), t²varit, ²gotva (gotoa < gotova), se ²zastva (zastoa), ²negva (negova),
²vujkva (vujkova), ²bukva (bukova); g²vädar (goedar < govedar), ~vek (~oek <
~ovek), dvec (vdoec < vdovec : v²do¹ca), ²jazvec (jazovec), ²Borvec (Borovec),
zgven (zgoen), p²vel'i (poel'i < povel'i), kvet (koet, 3 l. mn. prez. : koja ‡
ko¹{), ²dojdve (dojdoe ‡ 3 l. mn. aor.), ²rekve (rekoe). Koga se javuvaat fonetski
pre~ki toga{ ovie grupi imaat poinakva realizacija, sp. ²osna: (osnoa <
osnova), tro:, ²potro:, ²koja (koa < kova ‡ 1 l. edn. prez.), b²rojet (broet ‡ 3 l.
mn. prez.). Sp. u{te: ²pazva (²pazua, mn. ²pazu¹).
2.1.5.7. Ne mo`e da stoi ni grupata -ae-. Taa se realizira vo edni slu~ai
kako diftongoid [a¹], sp. d²va¹set (dvaeset < dvadeset), dva²na¹set, i redovno
taka kaj broevite, ili pak kako /ä/: ²zädno (zaedno), ²nädno (naedno), znät
(znaet ‡ 3 l. mn. prez.), prät (praet < pravet), tkäf (tkaef), tkät
(tkaet), zabo²räno (zaboraeno < zaboraveno).
2.1.5.8. Grupata -ao- naj~esto se realizira kako [o:], sp. ²ubo: (uboo < ubao <
ubavo), g²l'ibo: (gl'ibavo), ²palo: (palavo), klo:f (klaof < kladof). Retki se
primeri so nekontraktirano -ao-: ²|aol, p²rao (pravo), pokraj ²|avol, p²ravo, sp.
i s²najo (vok.): sna: (snaa < snaha). Vo slu~aite kade {to se dobila ovaa grupa
po gubeweto na /h/, naj~esto se javuva hijatski glas, sp. v²ravot, g²ravot, p²ravot, st²ravot, siro²majon (: graf, praf, siromaf).
2.1.5.9. So hijatski glasovi /v, j/ se popolnuvaat i grupite -ua-, -uo-, -ue-, ie, do kolku tie (grupi) ne se razbieni po drug na~in (v. 2.1.5.5.), sp. ²muva,
g²luvo, ²suvo; ²dujet (veter).
2.1.5.10. Grupata -au-, koja e inaku retka, obi~no se pazi, sp. ²kaurin, ²paun,
top. ²Zaum, no i No:m, No:m~e (Naum, Naum~e), pokraj ²Nåme, ²Nåm~e. Za grupata
-ou- nema potvrda vo materijalot.
2.1.6. Grupi od tri vokali vo materijalot ne se potvrdeni. Teoriski tie bi
bile mo`ni vo 3 l. mn. na imperfektot, no se uprostuvaat so kontrakcija, sp.
z²näe (znaee), p²räe (praee < pravee), t²käe (tkaee), ²l'äe (laee), ²pie: (piee), b²roe:
(broee), }e ²~ue: (~uee).
2.1.7. Oddelni vokali.
73
2.1.7.1. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], osven
na morfemskata granica so prefiks (v. 2.1.5.2.‡3.). Vo taa pozicija se
neutralizira opozicijata /i/ : /j/. Isto taka /i/ se realizira i pred vokalite
/e, a, o/
(v. 2.1.5.5.).
2.1.7.2. Vokalot /e/ vo akcentiran slog pred /j/ se realizira malku pozatvoreno [÷], sp. vo²d÷¹nca, o²r÷¹te, ²s÷jte.
Ako zad akcentiranoto /e/ ima diftong, toga{ toa se realizira
pootvoreno [¿], sp. b²r¿go¹ (: bre²g«¹te), ²p¿rdu¹, ²n¿gva (: neg²vata), ²z¿dve, ²m¿s¹e,
ze²l'¿n¹ot.
Isto taka se realizira /e/ i vo slu~ai koga vo sledniot slog se izvr{ila
kontrakcija: ²p¿~e: (pe~ee), ²s¿de: (sedee).
2.1.7.3. I vokalot /o/ pred /j/ se realizira malku pozatvoreno [«]: bogo²r«¹ca
(bogorodica), v²d«¹ca (vdovica), ²v«¹ca (vodica), ²p«jas.
Koga se nao|a, pak, vo slog pred diftong i dolg vokal, toga{ toj se realizira vo ne{to pootvoren alofon [º], sp. b²rºjo¹, ²nºse: (nosee).
2.1.7.4. Vokalot /ä/ vo svojot osnoven alofon se realizira re~isi isklu~ivo vo akcentiran slog, sp. däp, zäp, kät, säk, trät, g²näsen, g²rädi, ²jätok,
²räka, ²kätnik, ²täga, ²zäbite, ²sänce, ²käkl'ica, ²käpinka, ²säbota. Vo
neakcentiran slog negoviot izgovor se izedna~uva so izgovorot na
neakcentiranoto /e/ i na toj na~in se neutralizira opozicijata /ä/ : /e/, sp.
ke²del'ata (: ²kädel'a), ket²nicite (: ²kätnik), e~²me¹nca (: ²jä~men), ²po-zebi (:
²zäbi), ²na-reka (: ²räka, ²räce).
2.1.7.5. I vokalot /å/ vo svojot osnoven alofon se realizira re~isi isklu~ivo vo akcentiran slog, sp. må{, påt, ²bådnik, ²måten, ²måska, ²mågla, ²påtnik,
²pådar, se ²må~ite, ²må`i{te, ²pårstite, dodeka vo neakcentiran slog se neutralizira opozicijata /å/ : /o/, sp. po²ti{tata, mome²l'ex¹a (: ²måmit), ²na-pot
(: påt).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
‡ vo inicijalna, medijalna i finalna.
2.2.2. Konsonantski grupi.
2.2.2.1. Grupi od dva isti konsonanta se mo`ni samo na morfemskata granica me|u prefiks i korenskata morfema, na granicata so ~lenskite
morfemi
-ta, -to, -te, i vo nekoi slo`eni sostavi. Vo ovoj govor takvi
grupi ima so /j/, /m/ i so dentalnite plozivi /t, d/ i tie se realiziraat kako
dolgi glasovi, sp. ²naj:unak, ²pod:avat, p²rol'et:a.
74
2.2.2.2. Sekvenci od zvu~en i bezvu~en i od bezvu~en i zvu~en konsonant ne
se mo`ni, osven so /v/ koga e vtor ~len na grupata, kako vo primerite: tvoj,
s²vedok, cve}e, ~vek, kva~.
2.2.2.3. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo so /m/ kako prv segment,
sp. m²lado, m²nogu, m²rava, m²jafkat, i sekvencata -l'j- : l'¹a (l'ea).
Po~etna grupa od sonant i opstruent nema.
2.2.2.4. Najmnogu ograni~uvawa vo distribucijata poka`uvaat grupite sostaveni od dentalen ploziv + frikativen konsonant i sekvencite od frikativnite /s, {/ + afrikatite /c, ~/ koga se nao|aat na morfemskata granica. Taka,
vo spomenatata pozicija ne se mo`ni grupite -d`-, -dz- (> dx, dy): ²nadxniet,
²nadxivit, ²odyadi, ²nadyornik, }e ²podyinit; -ts-, -t{- (> tc, t~): ²otcega, da
²otce¹t, (otseet), ²otcu~it (otsu~it), ²pote~it, ²ot~i (ot{i), ²pot~i{a
(pot{i{a), da mu ²pot~epnit (pot{epnit).
Na podrug na~in se otklonuva grupata -ts- na morfemskata granica so sufiksot -ski (> cki): ²argacki (argatski), ²decki (detski).
Napolno se isklu~uvaat na morfemskata granica i grupite s, { + c, ~ ( >
f + c, ~): ²ifcedi, ²rafcepi, }e ²rafcutit (iscedi, rascutit) ili ²mefce,
²l'if~e (l'is~e : l'ist), ²kof~e (: koska), k²ruf~e (: kru{a), ²puf~e (: pu{ka).
2.2.2.5. Na morfemskata granica so sufiksot -ski, ako mu prethodi konsonant, grupata -sk- se realizira kako -ck- : a²rapckoto, ²bugarcki, ²selcki, vo
²särpcko, s²tarcki, vo ²turcko vreme, no: ²nebeski, ²ki~eski, ²tetosko.
2.2.2.6. Vo drugite pozicii na zboroformite ne se mo`ni sekvencite s, z,
` + r ako sledi vokal (toga{ tie se popolnuvaat so dentalen ploziv), sp.
stram, st²rebro, st²reda, zdrak, zdrel, `d²rebe, pak duri i na morfemskata
granica: ²izdre~it (izre~it), ²izdriet (izriet), bezd²raboten (bezraboten),
kako i grupata ps (> pc): pci, p²co¹san, ²vapcal'e, s²tipca, ²tepc¹a (psi,
psovisan, tepsija).
Na po~etokot ne se javuva sekvencata p{- (> p~) p²~e¹nca.
2.2.2.7. Od drugite konsonantski grupi ograni~uvawe vo distribucijata poka`uvaat: sekvencite `b, `v (> xb, xv) na po~etokot: x²barat, x²vakat;
grupite lz (> ly) i l` (> lx): ²molyit, ²solya, ²olxica (la`ica), ²polxaf, i vo
red slu~ai sekvencite nz (> ny) i zr : ²benyin, ²munya, ²munyosan, ²enya, ²enyaf,
²meyre, ²nayre, s-²obyre.
Vo mnogu slu~ai se izbegnuva i grupata vn (> mn): mnuk, ²oglamnik, ²ramno,
g²lamna, no p²l'evna, i na morfemskata granica: v²nesit.
2.2.2.8. Od dijalekten aspekt e potrebno da se istakne deka vo ovoj govor
plozivot /t/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica se pazi, sp. ²l'ivat~e, ²pat~e (: patka), ²påt~e (: påt), s²vetci.
75
Isto taka ovde se mo`ni na krajot grupite -st i -{t, sp. gust, l'ist,
lost, pårst, most, rast, do{t, glu{t, pri{t, pokraj ²rados, ²bol'es (3.4.6.).
2.2.3. Oddelni konsonanti.
2.2.3.1. Sonantot /j/ na po~etokot ne se javuva pred /i, e/. Vo intervokalna
pozicija ne se javuva vo grupite so /i/ kako vtor segment i vo sekvencite /ee,
ae/. Vo sekvencite -ie-, -ue- se sre}ava mnogu slabo /j/, koe mo`e lesno da se
zagubi, sp. ²pijet, ²{ijet, ²~ujet. Na krajot ne mo`e da stoi zad /i/. Vo grupa so
konsonanti vo sporedba so drugite makedonski dijalekti ovde /j/ e
pofrekventno i ima po{iroka distribucija, sp. s²tavjat, s²l'epjot, ²kutja i
dr. (v. 2.1.5.4.‡5.)
2.2.3.2. Sonantot /l/ se realizira pred zaden vokal, pred konsonant i na
krajot. Pred prednite vokali /i, e/ i pred /j/ toj se neutralizira vo korist na
/l'/, sp. dol, ²dolu, ²dolno : ²dol'en, mal, ²mala, ²malo, ²malu, ²malku : ²mal'i, ²mal'e~ok, ²mal'¹ot.
2.2.3.3. Vibrantot /r/ ne se javuva vo poziciite rC- i CrC.
2.2.3.4. Nazalot /n/ pred /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ma gal, ²ma gar,
g²ra ka.
2.2.3.5. Nazalniot palatal /w/ ne se javuva vo po~etokot pred prednite vokali.
2.2.3.6. Soglaskata /v/ vo grupa zad bezvu~en konsonant i ako sledi vokal se
realizira kako poluzvu~no [ª]: s²ªirit, s²ªetit, s²ªari, tªoj, k²l'etªa.
2.2.3.7. Fonemite /}, |/ se retki.
2.2.3.8. Velarite /k, g/ pred prednite vokali /i, e/ se realiziraat kako [k',
g'], sp. ²k'ilo, ²k'init, k'i²sel'ina, ²k'isnit, m²lak'i (: mlak, mlako), ne ²g'ibaj
se.
2.3. Prozodija
2.3.1. Na dvoslo`nite zboroformi akcentot pa|a na po~etniot slog, a vo
trislo`nite i vo pove}eslo`nite e fiksiran na tretiot (odnosno na tretata
mora) od krajot, sp. p²lanina ‡ pla²ninata ‡ pla²niweno.
2.3.1.1. Vo slu~aite kako: nap²ra:ta (napravata), ne²go:to (negovoto),
I²l'i:ca (Il'iica : Il'ija), o²de:{ti i sli~ni akcentot isto taka stoi na tretata mora, bidej}i sekvencite od dva isti vokala, koi se realiziraat kako
dolg vokal, gi zadr`ale dvete mori. Ova se odnesuva i za vokativnite formi
kaj li~nite imiwa od tipot Sta²meno:, Sto²janke:, vo koi krajniot vokal se
udol`uva.
2.3.1.2. Po ist princip se vr{i akcentiraweto i na pove}eslo`nite zboroformi vo koi pooddelni dvo~leni vokalni grupi se stegnale vo ednoslo`ni
diftonzi (difton{ki sekvenci), no ja zadr`ale dol`inata od dve mori. Taka
76
se objasnuva akcentiraweto vo slednive slu~ai: ko²l'e¹nca (kol'enica), i²ka¹ca
(ikavica), bogo²ro¹ca (bogorodica), po²lo¹na (polovina), bre²go¹te (bregovite),
per²du¹te (perduvite), iz²m¹eni (izmieni), ku²mis¹a (komisija), sud²¹ata (sudijata), kopr²¹ana (koprivana), pe²sokl'¹a (pesokl'iva), ze²l'en¹ot (zel'eniot),
zap²¹al'e (zapeal'e), ~er²¹ata (~erevata), neg²vata (negovata), ded²vata
(dedovata).
2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat kako i vo drugite zapadnomakedonski sela. No treba da se istakne u{te i slednata konstatacija. Ovde akcentot
se prenesuva vrz predlogot i vo predlo{ki sintagmi so sopstveno ime kako vo
slu~aite: (Dojde) ²ot-Strugaf, (g-opre) ²na-Vi{ni. Ovde e pozna~itelen i
brojot na primerite koga akcentot se prenesuva i vrz predlogot so, sp. ²soret.
Vo celostite so glagol osobeno se ~esti sostavite od tipot: ta²ka-be{e,
ni-be²{e-straf, ne-²je-tuka, ne-²su-sedan ²ovde, i dr.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin
e < *& : den, ²tesen, ²pal'ec
< *£ : ²l'edina, ²mesec, ret ‡ ²redot, i vo grupa so /n/ vo den²tel'ina
< *½ vo site pozicii: ²begat, vek, cel, ²cena
< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²bister, ²veter, ²jäder, ²iter
< sekundarno vo grupata ~ere- vo primeri kako ²~erep, ²~ere{na, ²~er¹o
(~erevo)
< a so asimilacija vo e²rebica, ²esen (jasen)
< *† vo neakcentirana pozicija: ke²del'ata, ²po-zebi (v. 2.1.7.4.)
ä < *† zad nelabijalna soglaska vo korenska morfema pod akcent:
g²rädi ‡ g²rädite, g²näsen, ²gäzer, ²gä`va, däp, ²däbot, dräk, ²zäbi, ²jätka, ²jädica,
²jä`e, ²jä`ica, ²jätok, se ²käpit, ²kädel'a, ²käkl'ica, ²käpinka, ²käsaj, ²kätnik,
kät, ²käsat, ²sädo¹, säk ‡ ²säkot, ²sä`en, s²täpalo, ²säbota, st²räga, ²räka,
²räkaf, ²räkatka, trät, ²täga, ²tätne{, ²tätnit (v. 2.1.7.4.).
< *£ vo sekvencata *j£ : ²äder, ²äzik, ²äzi~e, ²ätärva, ²ätka, ²ä~men, ²änya,
²ä~it
< a zad /j/ vo ²ägutka (jagotka)
77
< *¦ vo sekvencata /är/ vo po~etokot i zad nelabijalen konsonant: ²är|a, är{, ²är`an, ärt, ²gärlo, ²gärne, ²därvo, ²zärno, ²särce, ²tär~it, ²tärwe
< *þ vo sekvencata /äl/ zad nelabijalna soglaska: ²kälk, ²kälnit, ili
samo vo ²sänce
< turskoto vo oddelni slu~ai: ²zäbun, ²käsmet
< vokalnata grupa -ae- so kontrakcija: ²zädno (zaedno), zäk ‡ ²zäci (zaek), zabo²räna (zaboraena), is²käno (istkaeno), znät (znaet), ²imät (imaet),
prät (praet < pravet) (v. 2.1.5.7.)
< -oe- vo oddelni slu~ai: g²vädo (goedo < govedo), g²vä~ko (v. 2.1.5.6.)
a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²bera (1 l. edn. prez.), ²padnal,
n¹a (nea), vo nekolku slu~ai i vo druga pozicija vo neakcentiran slog: ²golap ‡
²golabi, ²ponada, ²obra~, ²poprak ‡ ²poprayi, ²pajak
< sekundarniot 2 vo ²ogan, ²mokar
< *þ vo grupa so /l/ vo ²mal~it
å < *† vo akcentiran slog zad labijalen konsonant vo korenska morfema, sp. ²må`i, sedi ²mådru, ²måten, se ²må~it, påt, ²påtnik, ²pådar, ²ispådif, i
vo nekolku primeri zad nelabijalen konsonant: ²låka, t²råba (v. 2.1.7.5.)
< sekundarniot 2 zad labijalen konsonant: ²bådnik, ²mågla, ²mågl'if,
²måska, ²måf~e
< *¦ zad labijalen konsonant vo sekvencata /år/: ²bårgu, ²mårdat, ²mårtof, ²pårsti, ²fårl'at
< *þ zad labijalen konsonant redovno vo sekvencata /ål/: ²målyit,
²målynica, vålk, ²vålnen, ²pålno, i vo nekolku primeri zad nelabijalen konsonant: `ålt, ²`åltok, ²tål~it, ²tål~nik
< a vo grupa zad /m/: ²måmit, ²måmec, ²må{t¹a (ma{tea)
o < *% : do{t, ²bo~ka, ²petok
< sekundarniot 2 pred krajnite /m/ i /l/: ²osom, ²sedom, se²domdeset,
²pekol, ²rekol
< *†, *þ vo sekvencata /ol/, *¦ vo sekvencata /or/ vo neakcentiran slog,
sp. mo{²te¹nca, mo²`etina, ²poborgu, moly²nicite (v. 2.1.7.5.)
u < *† vo nekolku oddelni leksemi: ²guska, gust, ²ku}a, ²oru`je, ²ru~ek,
sut, ²sud¹a
< *w vo grupite *cwÞ- i *swÞ- : cut, ²cutje, ²cutit, }e ²osunit, ²osunvit
< sekundarniot 2 vo su (sum)
< o vo oddelni slu~ai: ²ubetka, ²ul'era, u²marnina, ²ugr¹a ²sänce, ²uvde,
²u{te, ²duri, ²doktur, ²jägutka, kun, mnogu ~esto i na krajot vo prilozite: m²nogu, ²bårgu i dr.
78
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, m, n, w, r, p, b, t, d, c, y, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od
soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko vo oddelni slu~ai: ²zemja, ²javjat, ²napravjat
< i zad drug vokal: s²na¹ (snai), vo²de¹nca (vodenica), t²ro¹ca (troica),
²lo¹t (loit < lovit) (2.1.5.5.)
< e vo grupata -ae- kaj broevite: edi²najset, d²vajset (2.1.5.7.) i vo grupite -ea-, -eo- : str¹a (strea), dr¹o (dreo < drevo), ²l'¹onka (l'eonka) (v. 2.1.5.5.)
< hijatsko vo oddelni slu~ai, sp. vi²jul'ica, ²l'ijot (l'iot < l'ivot),
p²reje (pree < pre|e)
< ø kako proteza: ²jätok, ²jä`ica
< analo{ko kaj glagolite od tipot ²izdivjat, se g²lavjat, ²obuvjat,
p²respivjat (: javjat, ozdravjat, ponavjat)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /ä/, /å/ i /a/: ²gältat, ²vålna, ²mal~it
l' < *l´ : kl'u~, ²l'utit
< * : sol', `al', ²bol'ka, ²mol'ba
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < * : ²more
< *¦ vo grupa so /ä/ i /å/: tärn, ²pårsti (v. 2.1.7.4., 2.1.7.5.)
m < b vo sekvencata -bn- : ²demnit, ²zemnit
< v vo sekvencata -vn- : mnuk, ²ramno (2.2.2.9.)
n < w pred preden vokal na po~etokot: ²nego, ²niva
w < *nÞj : ²tärwe, ²jadewe
< jn vo oddelni slu~ai, sp. ²vuwa (vujna), wa (< nja < nea)
f < hv : ²fa{tat, ²fårl'at
< h vo oddelni slu~ai: ²ko`ufi ‡ ko`uf, ²mafnit
< tu|o: ²furna, ²fitil'
< onomatopejsko: ²fu~it, ²får~it
v < *w
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa
< *x pred konsonant: ²evla, z²divna, ²muvla
< hijatsko vo: ²muva, ²ruvo, ²suvar
< o vo sekvencite -oa-, -oe-, sp. kva~ (koa~ < kova~), tva (toa), ~vek
(~oek < ~ovek), g²vädo (goedo < govedo), k²vefne (koefne) (v. 2.1.5.6.)
t < *t´ vo grupa so { ({t) : ²gore{ta (voda), v²re{te, s²no{ti, se²~e:{ti, p²la{tat
< so epenteza vo grupata sr : st²rebro, straf
79
d
< *d´ vo grupa so ` (`d) vo oddelni slu~ai: ²ve`da, p²re`da, ²vi`dat
< so epenteza vo grupite zd, `d, sp. zdrak, zdrel, `d²rebe, i na morfemskata granica: ²izdre~it (izre~it), ²izdr¹et (izriet), bezd²rabota (bezrabota) (v. 2.2.2.6.)
c < * vo grupite * ¦-, * v¦- : ²cärno, c²värsto
< s vo grupata ps : pci, p²cojsan, p²calvit, ²vapcat, ²tepc¹a, kako i mesto -ts- vo primeri od tipot b²racki (bratski), ²bogactvo (bogatstvo)
(v. 2.2.2.4.)
y < *• : ²noye, ²bel'eyi, v²rayi, d²ruyi
< z vo grupite zv, nz, zr, lz : yver, ²munya, ²munyosan, ²nayrit, ²solya,
²målyit (v. 2.2.2.7.) i vo sosedstvo so /d/ kako vo: ²oyadi, pokraj ²oyemi, se-²oyiva
(2.2.2.4.), i vo oddelni slu~ai pred vokal: yist, ²yaden
~ < { vo grupite p{ : p²~e¹nca, p²~enka, {k : ~²kärtat, i mesto -t{- vo
primeri kako ²pe~es (pet{est)
x < ` pred deminutivniot sufiks -e : k²nixe, ²noxe, ²poloxe, ²roxe, s²toxe
< ` vo grupite l` : ²olxica, ²polxaf, i `v, `g : x²vakat, x²gurat, i vo
oddelni leksemi pred vokal, sp. m²noxit, ²xe`ok
< tu|o: xam, ²oxa
{ < *t´ vo grupa so t ({t) : v²re{te, ²ga{ti, ²l'e{ta, ²må{t¹a,
p²ra{ta, s²ve{ta, p²l'e{ti, ja²de:{ti, ²fa{tat, ili samo: ²ga{nik, ²mo{ne,
²no{vi, ²pe{nik, s²ve{talnik
` < *d´ vo grupa so d (`d) : ²ve`da, ²me`da, p²re`da, ²sa`di, ²~u`di, ²vi`dat, ²ro`dat, ili samo: ²me`nik
} < *t´ vo oddelni leksemi i morfemi: ²ve}e, ²ne}it, no}, ²no}eska, ²ku}a,
²po}e (pove}e), }e, ²}erka, ²bo`i}
< *tÞj : b²ra}a, p²rol'e}e, ²rabo}e, c²ve}e
< kj vo vakvi slu~ai: ²ja}ot (jakjot < jakiot), ²ra}a (rakja < rakia)
< tu|o: }ef, ²}o{e, ²}otek, }or, ²}umur
| < *d´ vo oddelni leksemi: ²är|a, ²är|osa, ²me|u, s²ve|ere, ta²ku|ere, g²ra|ani, o²ri|anec
< *dÞj : ²la|a, ²l'iva|e, ²l'u|e, ²vo|e, ²vi|e
< gj vo slu~ai od tipot: b²la|ot (blagjot < blagiot), s²mär|a (smärdja <
smärdea)¹
< tu|o: ²|akon, ²|erdan, |ol
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fiksirawe opi{ano vo 2.3., so isklu~ok na primerite privedeni vo 1.3.2.
80
3.3.2. Nastanale novi fonetski dol`ini so kontrakcija (v. 2.1.5.2.) i so
kompenzacija (v. 2.1.5.4.‡6.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite vo prokliti~kite zborovi mo`at da se zagubat ako
slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. m-²odnese (me-), t-²udri (te-), g²odvede (go-), j-²osta¹ (je ostavi), s-²udri, s-os²ta¹l'e (se ostavil'e), kako i vo
slu~ai od tipot: u{t-²edno (u{te-), dur-²o¹t (duri odit), p-²eden-zbor (po-), n²ugore (na-), n-²udolu (na-), }-²oda n-²orawe (}e oda na orawe).
3.4.2. Od pojdovniot konsonantski sistem se zagubila fonemata /h/. Napolno taa se zagubila na po~etokot na zboroformite i vo intervokalna pozicija,
sp. l'ep, ren, ²arno, ²oro, s²na: (snaa), str¹a (strea), tro: (troa).
3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi na po~etokot pred vokalot /e/: ²eden,
²esen. Vo intervokalna pozicija se zagubil gotovo vo site slu~ai vo sosedstvo
so prednite vokali /i, e/, sp. z²mi: (zmii), z²mio (zmijo), bro¹t (broit), ²izm¹en
(izmien), nap²¹eme (napieme), p¹a~ (pia~), ²sud¹a (sudia < sudija), n¹a // wa (nea),
²p¹e: (piee) i dr.
3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vo
sosedstvo so vokalot /o/, sp. ²l'ebo¹ (l'ebovi), ²däbo: (däbovo), po²lo¹na (polovina), ²ozdra¹t (ozdrait < ozdravit), ²biol, ²~er¹o (~erevo), kva~ (kova~), ~vek
(~ovek), i redovno se gubi vo sufiksite -vski i -stvo, sp. ²Petreski,
²tetoski, ²carstoto, d²rugarsto pokraj d²rugarsvo, i vo drugi oddelni slu~ai,
sp. ²se{to, ²tel'iyi (tevl'izi).
3.4.5. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubat i nekoi drugi
konsonanti (d, s, `, g, m), sp. bogo²ro¹ca (bogorodica), po²ne:lnik (ponedelnik),
gl'¹a~ (gl'eda~), d²vajset (dvadeset), kä (käde), ²da¹t (dadit), ²ja¹t (jadit),
²o¹t (odit), p²re:~it (prese~it), ²ne-mo¹t (ne mo`it), s¹a (sega), ²nekva{
(nekoga{), p²reje (pre|e), p²re:ska, p²rejeska (pre|eska), ²zej-go (zemi go), t²ro¹~ka
(tro{i~ka).
3.4.6. Soglaskata /t/ se gubi vo grupite -{tn-, -stn-, sp. ²ga{nik, ²no{vi,
²pe{nik (: ga{ti, pe{t), ²posno (: post), poretko i vo krajnite grupi -st, {t, na pr.: ²rados, ²bol'es.
3.5. Metateza
So izvr{ena metateza redovno se javuvaat slednive primeri: sve, s²veedno,
g²rojze, ²lojze, ²finxal, potoa imenskite obrazuvawa na -nica (> inca > ¹nca) od
81
tipot vo²de¹nca (vodenica), ka²l'e¹nca (kal'enica), o²ra¹nca (oranica), ²pa¹nca
(panica), g²ra¹nca (granica), kako i ²ko¹ste (kozite), be²l'e¹ste (bel'ezite).
82
9. LAZAROPOLE
LAZAROPOLE, porano op{tina Debar, deneska Rostu{e.
Zapadno nare~je, zapadni periferni govori.
OLA 90, MDA 69.
Naselbata se nao|a na planinata Bistra, na nadmorska viso~ina od 1.300 m.
Vo 1961 god. taa imala 720 `iteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se
zanimavalo glavno so sto~arstvo. Imalo osmoletka. Deneska naselbata e
re~isi potpolno raselena.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
u
e
o
a
1.1.1. Funkcija na silabema vr{at i /…, ¤/ (v. 2.1.7., 2.1.8.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
82
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
s
z
~
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Akcentot e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot vo trislo`nite i vo pove}eslo`nite zboroformi, odnosno na vtoriot od krajot vo
dvoslo`nite zboroformi.
1.3.3. Nema distinktivni fonolo{ki priznaci.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite.
2.1.2. Site vokali vo princip mo`at da stojat vo grupa so sekoj, sp. /ai/:
v²lainka, /oi/: b²roi{, s²voina, /ie/: ²piewe, /ae/: ²zaem, /oe/: b²roevi, ²dostoen, /ue/:
²~uet, /ea/: st²rea, /oa/: s²noa, /io/: ²tiok, /eo/: g²reota, k²reok, /ao/: g²raor,
p²raovi, /eu/: g²reum, ²meur.
2.1.3. Obi~ni se vo ovoj govor i sekvenci od dva isti vokala, sp. z²mii, ²~ii,
²peewe, ²~eel, ²raat, ²poodi.
2.1.3.1. Sekvencata /ii/ koga ne e akcentirana se kontrahira vo dolgo [i:]
bez fonolo{ka vrednost, sp. ²kuti: (kutii), ²{ami: ({amii).
2.1.4. Sekvenci od tri vokali se retki.
2.1.5. Vokalot /i/ zad drug vokal na krajot naj~esto se realizira kako [¹]:
mo¹ (moi), p²riso¹ (prisoi).
2.1.6. Vokalot /o/ vo po~eten zatvoren slog se realizira kako zatvoreno [«],
sp. g«l, k«w, ²k«ga, ²m«lci, ²«gon.
83
2.1.7. Silabi~noto /…/ se javuva vo konsonantskite grupi ¦C- i C¦C : …|a, …{,
²c…no, ²s…na. Vo sosedstvo so vokal e mo`no samo na morfemskata granica so
prefiks vo slu~ai kako ²za…|at, p²re…ti, p²ri…ska.
2.1.8. Silabi~noto /¤/ se realizira vo grupata CþC, sp. ²b¤va, ²b¤skot, v¤k,
²d¤go, `¤t, ²jab¤ko.
2.1.9. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na glasovite /j/ i /v/,
sp. ²{ejeset, g²ruvat, ²muva, ²pazuva.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite.
2.2.3. Osven toa zvu~nite ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite
pred zvu~nite opstruenti.
2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks so korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentski grupi, sp. se
z²goi, ras²tovari, ²nat-porti, ²pod-voda, s²red-reka.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo ako e prv nejzin ~len
/m/: m²jaukat, mrak, m²nogu, mlak.
2.2.4.2. Sonantite /m, n, w, l, l', j/ na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so
opstruent.
2.2.4.3. Od opstruentite najmnogu ograni~uvawa vo distribucijata vo konsonantski grupi poka`uvaat dentalite.
Plozivite /t, d/ ne mo`at da stojat vo sekvencite {t (> {~) i `d (> `x > `),
sp. ²ve{~ica, ²gu{~er, k²l'e{~i, ²pi{~it, {~o, ²do`ot, ²do`ovi.
Vo grupa pred /s, z/ na morfemskata granica tie se slevaat vo afrikatite
/c, y/, sp. ²ocol'i (otsol'i), ²oce~e (otse~e), ²ocpredi (otspredi), ²poceti (potseti), s²recelo (sret selo), ²pocenka (pot senka), ²poyina (podzina), }a
²poyemet (podzemet), a so /{, `/ vo istata pozicija davaat /~ ,x/: ²pe~es
(pet{est), na²xiveet (nad`iveet).
2.2.4.4. Frikativnite /s, {/ ne se javuvaat vo grupa zad /p/ na po~etokot (ps
> pc, p{ > p~): pci, p²cuet, p²covisaj, p²caltir, p²~enica, p²~enka, p²~enkarno
(bra{no).
2.2.4.5. Isto taka /s, {/ ne mo`at da stojat pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica vo vakvi slu~ai: g²lufci, ²mafca, ²mefce, p²rafci (< glusci,
masca, prasci), ²vof~e, ²mof~e, ²kof~e, ²obraf~e, ²pojaf~e, k²laf~e, k²ruf~e,
²~af~e (< vos~e, mos~e, obras~e, kru{~e, ~a{~e).
84
2.2.4.6. Soglaskata /v/ ne mo`e da stoi vo grupata -vn- (> mn), osven vo oddelni slu~ai poradi fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. mnuk, g²lamna,
g²lamnica, p²l'emna, ²odamna, ²ramno, ²ramnica. Isto taka i grupata -bn- (> mn) e
neobi~na, sp. ²demnet, ²zemnet, ²simnet.
2.2.4.7. Grupite sr, zr, `r se otklonuvaat so vmetnuvawe na soodveten dentalen ploziv, sp. st²reda, st²re}a, st²rebro, zdrel, zd²reet, ²nozdri, `d²rebe.
2.2.4.8. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. l'is,
mas, mos, pos, p…s, ~is, ²pakos, bro{, do{, ve{, pri{.
2.2.4.9. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi, koi inaku ne
se brojni, se izbegnuvaat onie {to se sostaveni od frikativnite /s, {/ + t +
pregraden opstruent, kako na primer: ²posno, ²radosni (: post, radost), ²mo{ne,
potoa grupite -zdn-, -`dn-, sp. ²nu`no. Vo ²l'isje, g²rojze (< grozje) se raboti za
ponovi preobrazuvawa sprema l'is, groz (gros).
2.2.4.10. Ne se zabele`ani sekvenci od dva ednakvi konsonanta.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred vokalot /e/ na po~etokot na zboroformite, sp. ²eden, ²el'en, ²esen. Vo intervokalna pozicija pred prednite
vokali mo`e da se sretne fakultativno, sp. ²mo(j)e, ²raki(j)a.
2.2.5.2. Nazalnoto /w/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali na po~etokot,
sp. ²nego, ²niva.
2.2.5.3. Sonantot /l/ ne mo`e da se javi pred prednite vokali i pred /j/, sp.
²bel'i : bel, ²bela, ²belo, ²belko. Vo ovie pozicii doa|a do neutralizacija so izgovorot na fonemata /l'/, sp. ²bel'i (mn. od ²bel'a) : ²bel'i (mn. od bel, -a, -o).
2.2.5.4. Sonantot /r/ se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.
2.2.5.5. Soglaskata /z/ vo grupata -dz- na morfemskata granica se realizira
kako [y], sp. ²podyina // ²poyina (podzina).
2.2.5.6. Soglaskata /`/ vo grupata -d`- na morfemskata granica se realizira kako [x], sp. nadxiveet // na²xiveet.
2.3. Prozodija
2.3.1. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe va`i i za t.n. akcentski
celosti. Ima dve grupi akcentski celosti ‡ so imenka (zamenka) i so glagol.
2.3.1.1. Imenkite akcentska grupa obrazuvaat so atributskite zborovi
(pridavkite, zamenkite, broevite, imenkite), sp. sta²ra-majka, praz²na-vre}a,
`ens²ko-dete, sega{no²vo-vreme, seko²ja-ve~er, na{i²ve-l'u|e, so dve²te-roci, bes
²pet-pari, potoa so predlozite: ²bes-pari, ²vo-voda, ²do-ku}a, ²za-nego, ²zat-ku}a,
me²|u-nivje, ²na-voda, p²ri-roci, ²ot-c…kof, pre²ku-reka. Od ovoj akcentski princip se otstapuva samo koga se saka ne{to posebno da se istakne, so {to se na-
85
ru{uva prirodniot ritam, i vo takvi slu~ai akcentot ne se prenesuva od
imenkite na prethodniot zbor, sp. (mi se rodi) ²`ensko ²dete (ne mo{ko),
(kupif) d²va-²l'eba (ne t²ri), (te vika) na-²ru~ek (ne na ²ve~era).
Akcentot ne se prefrla vrz predlozite i koga e imenkata ~lenuvana, {to
samo po sebe podrazbira i istaknuvawe nejzino, sp. pot-²potot , vo-²viron, kako i vo onie slu~ai koga predlogot so imenkata ne se vo prilo{ka funkcija,
sp. ²ku}ata e od-²d…vo (: padna ²od-d…vo ‡ so prilo{ko zna~ewe).
2.3.1.2. Vo glagolskite sintagmi so pomo{niot glagol sum, so partikulite
}a, }e{a, bi, so kratkite zamenski formi vo prepozicija, kako i so
svrznicite, akcentot redovno pa|a vrz glagolot, sp. si-²do{ol, be{e-²do{l'e,
}a-²nosit, }e{a-²kupef, me-²zede, go-²vikna, da-²nosit, ili vo kombinacii: }aim-²ka`a, si-mu-go-²zela, da-be{e-mu-go-²zel. Ova va`i i za sintagmi od tipot:
(toj) da-je-²`if.
Me|utoa, koga vo vakov vid sintagmi doa|a negacijata ne i/ili pra{alen
zbor, toga{ va`i praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, {to zna~i deka
akcentot se prefrla od glagolot na klitikata, ako e toj dvoslo`en, sp. ne-²sido{ol, ne-be²{e-do{ol, ne-²me-zede, ne-²go-vikna, ne-ste-mu-²go-zel'e, no i: nesi-mu-²go-zel (koga e glagolskiot oblik ednoslo`en). Isto i vo celosti so pra{alen zbor: koga-²si-do{ol, koga-²}a-nosit, koga-ste-²mu-rekl'e.
2.3.1.3. Koga se nao|aat klitikite zad glagol i zad imenka, toga{ va`i
samo praviloto za tretoslo`noto akcentirawe, sp. ²vikni-go, vik²nite-go,
zemi²te-mu-go, nasmej²te-mu se, bra²tu~ed-mu, bratu²~edi-mu.
2.3.2. Posebno treba da se istakne vo ovoj govor specijalnata intonacija
na krajniot slog vo pra{alni i izvi~ni re~enici, sp. Kode-²}a-odí:{? Ne-}a²go-zemé:t? E-da-²g…dó:!
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bik, sin
e < *& : ²vezden, l'en, ²tenok, ²kotel, ²jarem, ²ocet, s²vetec
< *½ : ²oref, ²senka, cel
< *£ : g²reda, ²peda, ²~edo, v²reme
< sekundarno vo ~ere- : ²~erep, ²~ere{na, ²~erevo
86
< a so preglas i so asimilacija vo: ²b…{l'en, ²g…kl'en, ²ko{ere,
e²rebica, ²~el'et
a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²bera, ²se~a (1 l. edn. prez.),
²padnat, ²l'egnat, vo oddelni slu~ai i vo drugi pozicii, sp. ²gulap, ²`elat,
²poprak, nea, ja
o < *% : ²bo~va, do{, ²zolva, ²opinok, ²pesok, ²nizok
< *† vo korenskite morfemi: g²lobok, gnos, ²gobor, g²rodi, k²lop~e, ²lo~it, ²moka, ²motit, prot, ²roka
< *£ vo sekvencata *j£ : ²jogul'a, ²jotro, ²jotka, ²jozik, ²jodro, ²jot…va,
²jo~it, ²jo~men
< sekundarniot 2 : ²bodnik, ²loga, ²lo`ica, ²jagonca, ²mogla, ²moska,
²to{~a; ²sedom, ²osom, ²ogon, ²bistor, ²vetor, ²Debor, ²dobor, ²itor, ²ostor,
²rekol, ²pekol
< a vo sekvenci so nazalen sonant: ²gom`a, z²noet, ²momit, ²mo{~ea,
s²noga, s²noa, ²ombar, potoa vo: ²zoek, ²poek, ²pora{, ²jogotka, ²lokot
u < *† vo oddelni slu~ai: vru}, v²ru}ina, ²guska, gu²senica, ²gusto, grup,
²`eludec, ku}a, ²ru~ek, ²sudija, sut, ²pupunec, s²kuden, ²utroba, ²~ubrica
< * vo: da ²osunet, cut, ²cutit
< o vo zavr{okot -um kaj prilozite: ²vikum, ²ni~kum, z²bogum, na²zatgozum, ²nazorum, ²istum, k²ve~erum, na krajot: ²kol'ku, m²nogu, ²malku, i u{te vo red
slu~ai vo drugi pozicii, sp. ²varu{, ²gulap, ²guvea, ²du`alnik, dur(i), ²jozul, kun,
²puzder, ru²guzina, ²ul'era, ²u{~e
< *þ vo ²bugarin, bu²garija, ²bugarski
¤ < *þ : ²b¤va, ²b¤skot, v¤k, ²v¤na, ²g¤taj, ²d¤go, ²d¤`en, `¤t, ²jab¤ko, k¤k, ²k¤~i{~a, ²k¤net, ²m¤ze{, ²m¤wa, ²m¤~it, ²m¤knet, s²p¤zna, ²p¤`aj, p¤n, ²s¤za, ²s¤nce,
s¤p
… < *¦ primarno i sekundarno.
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /m, n, w, r, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko vo: d²ropja, ²zemja, ²sabja, s²tavjat
< i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. d²vajca, t²rojca, ²lojca (lo`ica), ²mojte, t²vojte (moite, tvoite)
< ø (kako proteza) pred refleksot na po~etnoto *†, sp. ²jogl'en, ²jogul'a, ²jodro, ²jodica, ²jo`e, ²jotok, ²jotor
< sekundarno (po asocijacija so drugi obrazuvawa) vo: ²il'jada, ²nevol'ja, ²pol'jak, ²pol'janka
87
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
l' < *l´ : va²l'avica, ²kodel'a, ²nedel'a, ²postel'a, ²sel'anin, ²ka{l'a, ²f…l'a,
k²l'uka, l'ut, ²l'u|e, ²l'u{pa, ²bil'ka, ²`el'ka, p²rijatel'
< * i/ili analo{ki: bol', `al', sol', ²`al'ba, ²mol'ba, ²kol'ku,
²tol'ku
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
m < b vo sekvencata bn : ²demnet, ²zemnet (2.2.4.6.)
< v vo sekvencata vn : mnuk, g²l'amna, ²odamna, p²l'emna, ²ramno (2.2.4.6.)
n < w vo oddelni slu~ai: ²nego, ²negova, ²vi{na, p²l'emna, ²pustina
< sekundarno vo ²t…penza
w < *nÞj : t…we, p²laniwe, ²sirewe, m¤wa, ²sawa, ²de~iwa
< jn vo ²vuwa (vujna)
f < hv : ²fal'it, ²fa}at, ²f…lat
< *h na krajot i pred konsonant: v…f, vlaf, vraf, graf, praf, ²siromaf, straf, nif, gref, mef, ²oref, ²zaduf, ²ko`uf, ²o~uf, ²rekof; ²buftat,
²kifna, ²mafna, ²nifni, ²pafti, ²tifko, ²rekofme, ²rekofte
< s, { pred afrikatite /c, ~/ na morfemska granica: ²mafca, ²mefce,
p²rafci, ²guf~e (guska), ²mof~e, k²ruf~e, ²puf~e (pu{ka) (2.2.4.5.)
< v zad frikativen bezvu~en konsonant: sfat, sfa}a, sfiwar, sf…{en
< tu|o: fes, ²furna
< onomatopejsko: ²fu~it, ²f…kat
v < *w
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vuwa
< hijatsko vo: ²muva, ²pazuva, ²ruvo, ²suvo, ²uvo (2.1.9.)
t < sekundarno vo grupata -sr- : st²ra~ka, st²rebro, st²reda, st²re}a
(2.2.4.7.)
d < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, ²nozdri, ²nazdri, `d²rebe
(2.2.4.7.)
c < * vo grupite * ¦- i * v¦- : c…n, ²c…ven, c²v…sto
< s vo grupata ps : pci, p²cuiet, ts : b²racki, st²recelo, ²ocpredi, ²pocedlaj (2.2.4.4.)
z < *• : z²vezda, ²nozi, b²lazi
~ < { vo sekvencata p{ : p²~enka, p²~enica (2.2.4.4.)
< t vo grupata {t : ²gu{~er, k²l'e{~i, {~o
< t{ vo ²pe~es, pe²~estina (2.2.4.3.)
{ < *t´ vo grupa so ~ ({~) vo oddelni leksemi: ²l'e{~a, ²lo{~ika, ²mo{~ea, ²pe{~era, s²fe{~alnik, ili samo: ²ga{nik, ²mo{ne, ²pe{nici, p²l'e{ka, ²pomo{, po²mo{nica, si²no{nica
88
` < *d´ vo oddelni leksemi: ²me`nik, po²napre`en, p²re`a
< vo tu|i leksemi: ²a`ija, a²`amija, `am, ²`amia, `ep, ²`ube, ²o`a
} < *t´ : ²bo`i}, ²ve}e, vru}, v²ru}ina, ga}i, ²doma}in, p²lu}a, ²me}ava, mo},
no}, ²no}a, p²l'e}i, s²fa}a, s²fe}a, st²re}a, ²sino}en, ²}erka, ²}a, ²}e{a, ²ve}avat,
v²ra}at, p²la}at, p²ra}at, ²fa}at, ²ne}e{, se²dee}i, so²po}anec
< *tÞj : b²ra}a, b²ru}e, v²ra}e, p²ro}e, ²rabo}e, t²re}i, c²ve}e
< tu|o: ²buba}, ²{e}er
| < *d´ : ²ve|a, zg²ra|a, g²ra|a, g²ra|anin, ²me|a, p²re|a, ²…|a, ²sa|i,
ta²ko|ere, ²tu|o, ²tu|ina, ²vi|at, ²ga|at, ²pa|at, ²ra|at, ²dosa|at, o(f)²ri|anec
< *dÞj : ²vo|e, g²re|e, ²la|a, ²l'iva|e, ²lobo|e, ²popa|a
< tu|o: |ol, ²e|upci, ²kau|er, ²ma|ija, ²pana|ur
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboroformite, sp.
l'ep (: l'ebot), lat (: ladot), no{ (: no`ot) itn.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so negovoto fiksirawe opi{ano vo to~kata 2.3.
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija na vokalite
(v. 2.1.3.1.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. j-²otepa (ja-), g-²izede (go-), s-²izmi (se-).
3.4.2. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²arno, ²esap, ²odit, ²ul'it, l'ep, ren, g²reota, ²l'ea, ²meur, ²mo{~ea, ²raat, s²noa, st²rea, ²~eel.
3.4.3. Sonantot /j/ redovno se gubi pred /i/, sp. b²roi{, s²toit, p²risoi, ²nekoi, ²~ii, z²mii, zad /i/ vo zapovedniot na~in: pi, spi, ²pite, ²so{ite, pred sufiksot -ski vo primeri kako: a²ramiski, is²toriski. Isto taka toj se gubi i
pred vokalot /e/ na po~etokot: e²rebica, a dosta ~esto i vo intervokalna pozicija (pred e), sp. b²roevi, ²zaema, pe²e}i, ²see{, ²pie{e.
3.4.4. Od opstruentite vo pove}e pozicii se gubi /v/: vo grupite -vsk- i
-stv-, sp. Bra²dinoski, ²tetoski, ²kumsto, ²carsto pokraj ²carsvo, s²tori
(stvori), potoa zad /s/ vo zamenskite oblici ²siot, ²sekoj, ²seto, pred /t/ vo
89
²tornik, vo sekvencata vz- na po~etokot vo ²zede, ²zemat, na krajot vo izrazot
²`i-mi ²o~ive (`iv-mi).
3.4.5. Soglaskata /t/ se gubi na krajot vo grupite -st, -{t, sp. mas, pos, ²rados, do{, pri{, potoa vo grupata -stn- : ²radosno, ²posno, vo -{tn- : ²ga{nik,
²mo{ne, po²mo{nica, kako i vo sekvencata -stj- : ²l'isje, ²rasje i pred /d/ vo s²veden (svet den).
3.4.6. Vo po nekolku slu~ai se gubat i konsonantite /d, `/, sp. idi²naeset,
dva²naeset, d²vaeset, t²rieset, k²laen~e, vo glagolite slo`eni so ide : ²doje{,
}a ²na(j)et, vo leksemata ²Petroven (Petrovden); ²lojca (lo`ica), ²moe{e (mo`e{e).
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : ²siot, se, ²sevo, ²seto, ²site, ²sozima, ²sekoj, ²sekoga (so zagubeno v), vo grupata -zj- : vo ²lojze, g²rojze,
potoa vo leksemite: o²lomnani (onomlani), ²~epurka (pe~urka), ²avjar (ajvar),
z²bovrit (zborvit).
90
11. RADOVI[
RADOVI[, op{tina Radovi{.
Jugoisto~no nare~je, {tipsko-strumi~ka grupa govori.
OLA 103, MDA 226.
Vo 1961 god. gradot imal 6.246 `iteli, od koi 5.183 pravoslavni Makedonci, 39 Srbi, 5 Hrvati, 5 Crnogorci, 7 Jugosloveni (neopredeleni), 529 Turci,
2 Albanci... Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i zanaet~istvo. Soseden
pogolem ekonomski centar e [tip. Vo gradot raboti osmoletka i gimnazija.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XI vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.5.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
99
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
h
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite
vokali se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.
1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata.
1.3.3. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo aoristot i prezentot, sp. vi²ka (3 l. edn. aor.) : ²vika (3 l. edn. prez.), i aor. i imperf.: vi²kah (1 l. edn. aor.) : ²vikah (1 l. edn. imperf.), vi²kaa (3 l. mn. aor.) :
²vikaa (3 l. mn. imperf.). Sp. u{te: ²d…ven (adj. od drvo) : d…²ven (n-part. +
‘tepan so drvo’), ²videlo (subst.) : vi²delo (l-part. s.r.).
1.3.4. Dol`inite dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ pred
konsonant ne se fonolo{ki relevantni (2.1.3.1.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo po~etokot, vo sredinata i
na krajot na zboroformite.
Vokalot /»/ ne mo`e da se javi na krajot, a mnogu e redok i na po~etokot,
sp. }e ²»cne (< h¤cne).
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo grupa sekoj so
site, sp. /ei/: d²rei, /ai/: ²kai{, /oi/: ²moi, /ui/: ²bui; /ie/: ²pie, ²~ie, /ae/: ²zaec, z²nae,
/oe/: ²moe, s²toe, /ue/: }e ²~ue; /ia/: z²mia, `²niat, /ea/: ²seam, st²rea, ²bea, /oa/: ²moa,
²soa, b²roat, /ua/: ²bua, ²mua; /io/: ²niskio, /eo/: g²reove, /ao/: s²nao, /uo/: ²suo. Vo materijalot nema primeri so vokalni sekvenci so /u/ kako vtor ~len.
100
2.1.3. Obi~ni se vo ovoj govor i grupi od po dva isti vokala, sp. /ii/: z²mii,
z²mii~ka, ²~ii, /ee/: z²ree, }e za²pee, ²neen, /aa/: ²jaa, s²naa, ²taa, ze²maa, /oo/: sl'epo²o~nica, /uu/: ²juurt (jogurt).
2.1.3.1. Ima tendencija da se razlo`at vo grupi od dva vokala i onie
vokali {to se udol`ile kako rezultat na kompenzacija po gubeweto na /h/
pred konsonant, sp. ²beeme (< be:me < behme), maa²na (< ma:na < mahna), tii²na
(tihna), duu²na (duhna).
2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal po pravilo se pazi neizmenet
so isklu~ok vo nekolku slu~ai kade {to mo`e da se ~ue i kako [¹], sp. ²mo¹te,
t²vo¹te, s²vo¹te.
2.1.5. Silabemata /…/ se javuva vo sekvencite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, c…n. Vo sosedstvo so vokal mo`e da se sretne samo na morfemskata granica so prefiks:
²za…|a, i vo slu~ai kade {to se zagubilo /h/ kako vo ²v…o, ²v…ove.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot i pred bezvu~en
opstruent, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot me|u prefiks i korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska edinica,
sp. z²bere-se, rasto²vare, pot²k'ine, pot-²pat, pod-b²rego.
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta se retki. Konstatirani
se -nn-, -tt-, -jj-, sp. posin²nik (posinenik), v²ratta (vratata), ²naj²jak.
2.2.3.2. Po~etna grupa so dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/: m²l'eko, m²rava.
2.2.3.3. Sonantite, so isklu~ok na /r/, na po~etokot na zboroformite ne se
javuvaat vo grupa so opstruent.
2.2.3.4. Od drugite ograni~uvawa vo po~etokot od dijalekten aspekt treba
da odbele`ime deka plozivot /p/ ne mo`e da stoi pred afrikatite /c, ~/, sp.
²ceto, ²~ela, ~e²larnik, ~e²nica, ~i²ni~ka (pceto, p~ela, p~enica). Vo oddelni
slu~ai se odbegnuvaat i grupite vd-, v~-, mn- : do²vec, ²~era, ²nogo (vdovec, v~era,
mnogo).
2.2.3.5. Dentalno-alveolarnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat vo grupa
zad /{, `/ ({t, `d > {~, `x), sp. {²~ica, {²~urec, {²~ipka, ²gu{~er, k²l'e{~i,
²ni{~o, {~o // {o, pro{²~ava, ²do`xo.
101
2.2.3.6. Soglaskata /s/ ne se javuva vo grupata ps (> pc) : vap²cuva, tep²ci(j)a,
s²tipca, sp. i ²ceta (< pceta < pseta) (2.2.3.4.).
Taa ne mo`e da stoi i pred /~/ na morfemskata granica vo vakvi slu~ai:
²l'i{~e (l'is~e), ²no{~e (: nos), ob²ra{~e, ²p…{~e (: p…st), kako i vo grupata
-tsk- (> ck) : b²racki, go²vecko (meso).
2.2.3.7. Se odbegnuvaat i grupite /bn/, /vn/ do kolku ne se javat nekoi fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. ²demne, ²simni go, ²damna, o²damna, ²oglamnik,
o²samne, ²ramno, ‡ fnuk, f²nuci, ‡ ²natre pokraj u²natre, ‡ p²l'emja (< pl'emwa <
pl'evwa).
2.2.3.8. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t (-{~), sp.
l'is, mas, pos, {es, do{, pri{.
2.2.3.9. Kaj tri~lenite i pove}e~lenite konsonantski grupi ne se mo`ni onie
{to se sostaveni od frikativnite s, { + t + pregraden opstruent, kako vo slu~aite: p²l'e{ka, ²radosno, potoa vo grupite -stj- : ²l'isja, i -stv- : b²rastvo // b²ractvo.
2.2.3.10. Vo vrska so konsonantskite grupi {to imaat zna~ewe za dijalektnata diferencijacija na makedonskiot jazik treba da istakneme deka vo ovoj
govor se pazat plozivite /t, d/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica
vo slu~ai kako b²rat~e, ²`itce.
Sp. i: g²lusci, ²masca, ²mesce; ²bik~e; f²tornik, ftor; ²sestra, zdraf : s²reda, zrel.
2.2.4. Oddelni konsonanti.
2.2.4.1. Sonantot /j/ ne se javuva pred preden vokal na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²eden, ²e`ove, ²ezero, ²~ie, ²pee, z²nae, ²moe, ²~ue, z²mii, po²voi.
Vo drugite slu~ai vo intervokalna pozicija toj se javuva samo koga vr{i morfolo{ka funkcija i koga diktiraat fonetski potrebi, sp. se²ja~ (: ²seam,
²seat). Vo grupata -ia- (-ija-) /j/ se javuva fakultativno, no naj~esto i tuka
otsustvuva, sp. ²~ia, ²k'ia, z²mia, `²niat, no i: ku²ri(j)a, su²dija, pi²jan, pija²l»k.
2.2.4.2. Fonemata /l/ se realizira pred zaden vokal, pred konsonant i na
krajot, i se neutralizira so /l'/ pred preden vokal i pred /j/, sp. bel, ²bela,
²belo, ²bel~o : ²bel'i; zel, ²zela, ²zelo : ²zel'e.
2.2.4.3. Vibrantot /r/ redovno se javuva vo sosedstvo barem so eden vokal.
2.2.4.4. Soglaskata /v/ zad bezvu~en konsonant se realizira kako
poluzvu~no [ª] : sªoj, sªat, tªoj, s²mokªa.
2.2.4.5. Fonemata /y/ e retka i naj~esto se javuva vo grupa so /v/, sp. yver,
y²viska, y²vono, y²vezda, poretko i vo drugi grupi (so n, r): b²ronya, ²janya, y…²cala.
2.2.4.6. Retka e i fonemata /x/; se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i vo morfemata -xi(j)a, sp. xam, o²xak, pen²xerka, lov²xija.
2.2.4.7. Velarnoto /k/ pred vokalot /i/ se realizira kako [k'] : ²k'ia, ²majk'i,
ra²k'ija, se²k'ira, sm²rek'i.
102
2.2.4.8. Fonemata /h/ ograni~ena e, glavno, na krajot na zboroformite, kade
{to e sekoga{ zad vokal, sp. Vlah, vrah, o²rah, prah, siro²mah, sto²mah, greh,
meh, tih, nih, pih, buh, gluh, ko²`uh, pas²tuh, suh, v…h, vo 1 l. edn. aor.-imperf.
beh, si²deh, pad²nah, i samo vo nekolku oddelni slu~ai i vo druga pozicija, sp.
u{te: hram, ²duhovden, gluh²tar, tah²tava, Stra²hil (v. t. 3.4.8.).
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot mo`e da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa na
posledniot otvoren slog, sp. sla²vej, k…²mak, po²tok, p…²`ok, ra²sat, vi²sok, e²den,
ze²l'en, ro²gat, doj²doh, ²orel, ja²sika, to²pola, jalo²vica, se²dalko, ko²l'eno;
²imela, ²jagoda, ²zagrada, ²l'edina, ²ma}ea, p²rikaska, ²sudija, ²u`ina, ²vil'ica,
²ka{l'ica, ²matica, ko²va~nica, ²gori~ka, ²reki~ka, ²tegavec, ²ezero, ²olovo,
²siri{~e, ²jaganca; ²tegaveco, ²jabukata, ²ezeroto, ²Van~ovica, ²ve{~erica,
²katerica, ²kukavica, k²rastavica, ²m»skavica, ²padavica; ²katericata,
k²rastavicata i dr.
2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog akcentot se javuva, glavno, vo tu|i leksemi, sp. du{e²me, xa²de, a od doma{nite zboroformi: vo 2 i 3 l. edn. aor., sp.
doj²de, vi²ka, re²~e, vo formite za `. s. rod. kaj nekoi zamenski zborovi, sp.
ed²na, ed²no, tak²va, i vo nekoi prilozi. Zboroformite: viso~i²na, dlabo~i²na //
divo~i²na mo`at da se sretnat i so prenesen akcent: viso²~ina, dlabo²~ina.
2.3.2. Druga osobina na akcentot vo ovoj govor e negovata paradigmati~nost, sp. ~o²vek ‡ ~o²veko ‡ ~o²veci ‡ ~o²vecite, ze²l'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eno ‡ ze²l'enio // ze²l'enjo ‡ ze²l'enata ‡ ze²l'enoto ‡ ze²l'eni ‡ ze²l'enite, k²ravi~ka ‡
k²ravi~kata, k²rastavica ‡ k²rastavicata, kaj glagolite: ²vikam ‡ ²vika{ ‡
²vika ‡ ²vikame ‡ ²vikate ‡ ²vikat (prez.), ili: ²vikah ‡ ²vika{e ‡ ²vikaame ‡ ²vikaate ‡ ²vikaa, itn.
2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuva mestoto na akcentot vo zboroformite: vo²lovi, po²povi, ro²govi : vol, pop, rog, i vo imperativot, kade {to
imame podvi`en akcent, sp. ²nosi : no²sejte, ²isperi : ispe²rejte, ²izedi : ize²dejte.
2.3.3. Paradigmati~nosta na akcentskoto mesto go ograni~uva prefrlaweto na akcentot i vo akcentskite celini. Sp. vo akcentski celini so imenka i
predlog: na-²voda, za-²raka, vo celosti so glagol: ²on-me-vik²na, ²ti-si-ze²mal, }eza²l'ese (}e za{umi).
Vo negiranite glag. sintagmi redovno se akcentira i partikulata ne, sp.
²ne-se-p²la{am od-²nego.
2.3.4. Dvoen akcent imaat stepenuvanite pridavki, sp. ²po²nov, ²povi²sok, ²najze²l'en, i vo nekoi slo`enki, na pr.: ²l'et²mara.
103
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : ²riba, sin
< sekundarniot 2 vo ²ogin
e < *& : den, ²l'esen, ²pal'ec
< *£ : ²eza, ²eder, e~²men, e²t…va, ²zaec, ²peda, ²seme
< *½ : m²l'eko, ²senka, cel, ²cena
< a (so preglas) vo: k²re{nik, po²l'ena
» < *þ : ²b»skovi~ka, v»k, ²v»na, ²g»ta, ²d»ga, ²`»to, ²`»~ka, ²k»ne, ²k»ca,
²m»ze, ²m»jna (molwa), ²m»ska, ²s»za, ²s»nce
< *† vo oddelni slu~ai: ga²l»p, ²g»nka, ²g»sto, g»s²tak, ²k»draf, ed²n»~
< mesto turskoto : aj²g»r, bal²d»za, pija²l»k, san²d»k
a < *† : ²vadica, ²vagl'en, ²va`e, va²tok, ²gaba, ²gaska, ga²zer, gase²nica, g²radi, ²daga, dap, dla²bok // dl'i²bok, ²zabi, ²kade, ka²del'a, ka²pina, ²ma`ja, pat,
p²ra~ka, rap, ²raka, ²ra~ka, sa (3 l. mn. od ‘sum’), ²sadove, ²sabota, ²sa~ka, ²sekade,
skap, st²raga, sta²palo, trat, (u)²natre, ²obra~, ²pajak, ²peram, ²perat, ²bea
< sekundarniot 2 : ²badnik, ²la`e, la²`ica, la²`i~ka, ²magla, o²samne,
caf, ²cafte, ²osam, ²sedam, sam, ²nesam, ²bistar, ²vetar, ²dobar, ²edar, ²itar, ²modar, ²mokar, ²mudar, ²ostar
< *£ vo sekvencata *j£ vo: ja²zik
< *½ vo primerite: `la²bina, o²rah ‡ o²rasi, ²cal'ina, ²cade, ca²dilko
pokraj ²cede, ce²dilko
o < *% : ²bo~va, do{, ru²~ok, va²tok
< *† vo: klop, k²lop~e, po²pok
< sekundarniot 2 pred /l/: ²rekol, ²sekol
u < *† vo oddelni slu~ai, sp. g²rubo, `e²ludnik, ²ku}a, ²mudar, mu²}ok, pau²`ina, po²nuda, ²pupka, prut ‡ p²rudo, ru²~ok, sut, su²dija
< *þ zad labijalen konsonant vo primerite: ²bua, ²Bugarin, ²jabuka, jabu²kar, ²mu~e, mu²~at, pun, puh
< * vo predlogot u : u ²zimoto, i vo primerite u²natre, u²dene
< o vo neakcentiran slog vo pove}e slu~ai, sp. dvu²ica, tru²ica, su²fal'ka, ku²pito, ku²rito, ku²rija, uj²de // oj²de, ²doktur
… < *¦ primarno i sekundarno.
104
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, ~, {, k, g, h/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < mesto epentetskoto *l´ : ²zemja
< w so anticipacija: ²bajna, ²dejna, kojn, ²sirejne, ²t…jna
< i pred ~lenskata morfema za m.r. -o kaj pridavkite: zd²rafjo,
m²latjo, s²tarjo, ²cel'jo (cel'io)
< e zad drug vokal vo deseti~nite broevi, sp. d²vajse, de²vejse i vo glag.
prilog: vi²kaj}i, no²sej}i
< *x vo: ²k'ijni, ²nijno
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ vo oddelni slu~ai: ²vazel, kral, pri²jatel, u²~itel, ka²dela, do²ilka, u~i²telka, ²mislam, {k²rapla
l' < *l´ : kl'un, kl'u~, ²~e{el'
< * : ²bol'ka, ²bil'ka, ²zel'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < * : ²more
m < b vo sekvencata bn : ²simne
< v vo sekvencata vn vo oddelni slu~ai: ²damna, o²damna, og²lamnik,
o²samne, ²ramno (2.2.3.7.)
n < w : pen, t…²nak, ili vo grupa so /j/: ²bajna, kojn
f < hv : ²falam, ²fa}a
< v vo: fnuk, f²nuci, f²l'eze, f²l'eva, f²tornik
< onomatopejsko: ²fu~e
< tu|o: fes, ²furna
< h vo ²o}of
v < *w
< ø (kako proteza) vo: ²vujko, ²vujna, i pred kontinuantot na po~etnoto
*†, sp. ²vagarec, ²vagl'en, ²vadica, ²vazel, va²tok, ²vator
< hijatsko vo: do²va|a, na²va|a, za²va|a
c < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦- : c…n, ²c…ven, crep, c²revo, c²re{a,
c²v…sto
< s vo grupata ps : vap²cuva, s²tipca (2.2.3.6.)
< -ts- vo primeri kako: b²racki, ²govecko (2.2.3.6.)
y < z vo sekvencata zv : yver, y²vono (2.2.4.5.)
z < *•
~ < t vo grupata {t (> {~) : {²~urec, k²l'e{~a, ²ni{~o, ²pu{~am,
og²ni{~e, ²siri{~e (2.2.3.5.)
105
x < tu|o: xam, boza²xija
{ < *t´ vo p²l'e{ki
< s vo grupata -s~- na morfemskata granica, sp. ²l'i{~e, ob²ra{~e
(2.2.3.6.)
` < *d´ vo sekvencata `x vo: ²~u`xo, ²~u`xi
} < *t´ : ²ve}e, ²ga}i, ²l'e}a, ma²}ea, mu²}ok, no}, ²no}e, ²no}vi, p²l'e}i,
s²ve}a, s²ve}nik, s²re}a, }e, ²}erka, ²}ute, v²ra}a, obe²}ava, p²la}a, ²fa}a, ~is²to}a,
no²sej}i
< *tÞj : b²ra}a, ²gos}e (gostje), t²re}a (ve~er), c²ve}e
< tu|o: ²}el'af, ²}o{e, ²}umbe, beri²}et, {e²}er
| < *d´ : ²ve|i, ²me|a, ²me|u, ²…|a, ²sa|i, tu²|ina, tu²|inec, ²pa|a, ²ra|a, do²va|a, za²va|a, na²va|a
< *dÞj : ²la|a, g²roz|e (< g²rozdje), po analogija posle i ²loz|e pokraj
²loze
< tu|o: ²|on, ²|ubre
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot.
3.2.3. Vo oddelni slu~ai kaj pridavkite bezvu~nite konsonanti se dobile i
po analogija, sp. s²latok (: slatka), zd²rafjo (: zdraf), m²latjo (: mlat), s²lapjo
(: slap), ²tu}jo (: tu}).
3.3. Prozodija
Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,
no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi vo oddelni
slu~ai mo`at da se zagubat, sp. ²borna (borina), v²ratta (vratata), ²jarbica
(jarebica), ²pazva (pazuva), posin²nik (posinenik), v…²teno (vreteno).
3.4.2. Neakcentiranoto po~etno /o/ se ispu{ta vo: ²pa{ka, ²pinci (opinci),
vaj, ²vaa, ²voa (ovaj,...).
3.4.3. Posledniot vokal ~esto se ispu{ta kaj pove}e prilozi, sp. tam,
o²vam, polo²vin.
3.4.4. Sonantot /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred /e/: ²e`o, ²ezero, ²ela, i
vo mnogu slu~ai vo intervokalna pozicija, sp. ²taa, o²naa, ²~ii, ²l'ee, ²pie, s²toe,
²~ue, z²mia, ²~ia, ²moi, po²voi, ²moa, ²koa, ²nikoa, b²roat (2.2.4.1.).
106
3.4.5. Konsonantot /v/ se gubi vo oddelni slu~ai vo po~etnite grupi vd-, v~: do²vec, ²~era, vo grupata sv vo zamenskiot oblik ²site (2.2.3.4.).
3.4.6. Plozivot /p/ se zagubil vo po~etokot vo grupite pc-, p~- : ²ceto, ²~ela,
~e²nica (2.2.3.4.).
3.4.7. Soglaskata /t/ redovno se ispu{ta na krajot vo grupite -st, -{t :
l'is, mos, plas, ~is, do{, pri{, vo ~lenskata morfema za m.r. -o : ~o²veko, kaj
broevite od 11‡19 i vo deseticite: idi²naese, d²vajse, t²rijse, de²vejse, potoa vo
grupata -tsk- : b²racki.
3.4.8. Soglaskata /h/ se zagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija,
sp. ²rana, ren, l'ep, ²aren, ²oro, gre²ota, g²reo, ²meo, ²meove, ²v…ove, ²suo, ²sua, s²naa,
²soa, st²rea, a vo red slu~ai i pred konsonant: mee²l'em, ²muula (muhla), ²veene, }e
i²saane, odn. zad konsonant: ²ela (elha).
3.4.9. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubi i /d/, sp. vo deseticite: d²vajse, t²rijse, ²pejse, de²vejse.
3.5. Metateza
Metateza se izvr{ila vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, i vo zborot ²zejl'e
(zel'je).
107
10. VITOLI[TE
VITOLI[TE, porano op{tina Bitola, deneska Vitoli{te.
Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori.
OLA 102, MDA 187.
Seloto se nao|a vo prilepskiot del na oblasta Mariovo, na nadmorska viso~ina od 830 m. Vo 1961 god. imalo 1.291 `itel, od koi 1.286 pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo. Ekonomski
centri se Prilep i Bitola. Od 1944 god. vo seloto ima osmoletka.
Vitoli{te prv pat se spomenuva vo vtorata polovina od XV vek.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.5.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
r
n
w
91
1.2.2. Opstruenti
p
t
c
~
}
k
b
d
y
x
|
g
v
s
{
z
`
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite
vokali se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.3.) ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
se koristi kaj glagolite za razlikuvawe na 1 i 2 l. mn. vo prezentot (²vikame,
²vikate) i imperfektot (vi²kame, vi²kate).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na vokalot
/»/, koj ne mo`e da se javi na krajot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoi
ograni~uvawa na /i/, sp. ²pie{, ²pia, su²dia, ²l'iot, ²peat, ²sea~, ²meot, ²meur, ²lae,
s²nao, b²roe, s²toat, ²roak, vu²i{~e, so²bue, ²~uat, du²ovden.
2.1.2.1. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len, do kolku ne se javuva vo funkcija na fleksivna morfema, se realizira kako [¹], sp. ²se¹{, osl'e²pe¹{, ²da¹{ (dai{), t²ka¹{, k²ro¹me (kroime), s²to¹{ (stoi{), o²bu¹{ (obui{),
²~u¹me (~uime), i redovno taka kaj glagolite, no: ma²}ei, st²rei, ~i²rei, s²nai,
o²dai, ²mui.
Na morfemskata granica so prefiks vo spomenatava pozicija (kako vtor
~len vo grupata), isto taka /i/ ima normalna artikulacija, sp. za²igra, na²ide.
2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala na morfemskata granica se mnogu ~esti,
sp. su²dii, tep²cii, ²pee, se²ewe, o²daa, s²naa, ²}aa, g²noot (gnojot), ²razboot (raz-
92
bojot), c…no²ok. Samo vo retki slu~ai se vr{i kontrakcija; gi imam zabele`eno primerite: ra²ki:~e (rakii~e), z²mi:~e (zmija), ²na:|a (naa|a < nao|a).
2.1.4. Vokalot /»/ ima mnogu ograni~ena distribucija. Kako {to
spomnavme, ne mo`e da se javi na krajot na zboroformite, mnogu retko se
sre}ava vo po~etna pozicija (sp. se ²»cna), i vo grupa so drug vokal, sp. ²b»a
(bolva), mn. ²b»i.
2.1.5. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,
C¦C, -C¦). Vo sosedstvo so vokal mo`e da se sretne samo na morfemskata granica vo primeri od tipot za²…|a, ²v…ot, v…²ovi.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite. Od ova pravilo se isklu~uva samo fonemata /v/, sp. tvoj, ²`etva, s²vedok, kvas, no i: f~as, ²d…fce, m²rafka.
2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentska grupa.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/: m²ladi, m²rak.
2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, vo po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent.
2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni:
‡ {t (> {~) : ²gu{~er, k²l'e{~i, pil'i{²~ar, pa²si{~e, og²ni{~e, ²ni{~o,
{~o pokraj {o, {²~uka, {²~urec,
‡ `d (> `x) : ²do`xot,
‡ p{ (> p~) na po~etokot: p~e²nica,
‡ sr, zr, `r, koi se popolnuvaat so dentalen ploziv: stram, st²re}a, streda, st²rebro, zdrak, zdrel, ²mezdre, `d²rebe,
‡ `b, `v (> xb, xv) na po~etokot: x²bara, x²vaka,
‡ ps (> pc) : ²vapca, pci, s²tipca, tep²cii,
‡ sk (> ck) vo sufiksot -sk- koga mu prethodi konsonant, sp. ²bitolcki,
z²mijcka ko`a, ²`encki, ²kowcki, pri²l'epcki, ²selcki, s²kopcki,
ne se mo`ni ni grupite:
‡ ts, t{ (> c, ~) vo slu~ai od tipot: b²racki, go²vecko, ²pe~es.
93
Vo brojni slu~ai se odbegnuva i konsonantskata grupa s~ (> {~) na morfemskata granica vo primeri kako ²ve{~e (< fe{~e), k²va{~e (: kvas), ²ko{~e
(: koska), ²p…{~e (: p…s), no i: ne²ves~e, ²mas~e (: maska), po²as~e (: poas).
Vo red slu~ai se odbegnuva i grupata vn (> mn) : ²gumno, o²samne, p²l'emna,
²ramno, ²temno, ili ²natre (< vnatre), no i: vnuk, ²bavno.
Na krajot ne mo`at da stojat grupite -st i -{t, sp. gros (grozd), l'is, p…s,
k…s, ve{, pri{.
2.2.4.4. Sekvenci od dva isti konsonanta mo`at da se sretnat samo na morfemskata granica, i toa -jj-, sp. ²najjak, -tt- : ²potta, ²pette, ot²tade.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred /i/ vo site pozicii, pred /e/ na po~etokot i vo vokalni grupi, potoa vo grupite -oa-, -ia-, vo red slu~ai i vo grupata -aa-, sp. ²el'en, ²esen, ²see, s²pie, kra²i{~a, s²toat, ²moa, ²poas, o²daa, ²vaa, su²dia.
2.2.5.2. Glasot /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. ²dal'e
(: dal, dala, dalo), ²kol'i (: kola), ²kol'je (: kol). Vo spomenative pozicii se neutralizira izgovorot na /l/ i /l'/ vo korist na vtorava fonema.
2.2.5.2.1. Vo nekolku slu~ai /l/ > [×] : ²vo×kaf, ²no×kaf, ²to×kaf.
2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite konsonanti se realizira kako [ ], sp.
²ba ka, ²ma gar.
2.2.5.4. /r/ sekoga{ stoi vo grupa so vokal.
2.2.5.5. Labiodentalot /v/ pred bezvu~en opstruent i na krajot na zboroformite se realizira kako [f], sp. gluf (: g²luva, g²luvo), m²rafka (: mrava).
2.3. Prozodija
2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na penultima.
Taa tendencija najdobro mo`e da se sledi kaj imenskite zborovi vo ne~lenuvanata forma, sp. l'ep ‡ l'e²bovi, ²ezik ‡ e²zici, ²v…snik ‡ v…s²nici, ²razboj ‡ raz²boi, ²kamen ‡ ka²mewe, ²visok ‡ vi²soka, s²tuden ‡ stu²dena, ²po~nat ‡ po~²nato.
Me|utoa, vo ~lenuvanite formi akcentot ne se mesti, sp. l'e²bovite, ²ezikot
(: ²ezik), ²kamenot, vi²sokata. Na posledniot slog akcentot mo`e da se sretne
u{te vo nekoi izolirani slu~ai, glavno slo`eni zborovi od tipot
krivo²vrat, c…no²ok, i sl. Nema slu~aj akcentot da pa|a na posledniot otvoren
slog.
Brojot na primerite so akcent na tretiot slog e isto taka ograni~en, ako
gi isklu~ime ~lenuvanite formi kaj imenskite zborovi. Na antepenultima se
akcentiraat pove}e pridavki {to se obrazuvaat so sufiksot -ov, sp. ²dabovo,
ja²vorovo, ²jasnovo (< jasenovo), ²jaskovo (< jasikovo) d…vo, deseti~nite broevi
94
od 40‡90, sp. ~eti²rieset, ²pedeset, se²dumdeset, o²sumdeset, de²vedeset, kaj
glagolite 1 i 2 l. mn. prezent: ²vikame, ²vikate, ²nosime, ²se~ime, ²nosite, ²se~ite, pove}eslo`nite oblici na imperativot, sp. ²izvadi, ²zapi{i, ²kupite, ²izvajte, i u{te nekolku oddelni slu~ai (sp. ²sabota, ²sekakof, na²istina, ²olovo
i dr.).
2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon za
vtoroslo`no akcentirawe, sp. ²na-pat, ²pod-rit, ²na-glas, sta²ri-svat. Vo
predlo{kite sintagmi mo`e da se sretne po nekoj primer so akcent i na tretiot slog, sp. ²u-mene, ²nat-selo, ²niz-vrata, p²ret-ku}a. Vo negiranite
glagolski formi, ako me|u glagolot i negacijata ne ima kratka zamenska
forma ili pomo{en glagol, redovno se akcentira i negacijata, sp. ²ne-go-²vide,
²ne-mu-²re~e.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : ²riba, ²kitka
< e vo nekolku oddelni slu~ai: pi{²~era, ²{i}er
e < *& : den, ²oves, ²patec
< *£ : g²reda, ²peda, ²ezik
< *½ : ²belo, bre²govi, l'ep ‡ l'e²bovi, ²cefka, cel, ²cena
< sekundarniot 2 pred krajnite r, n : ²dober, ²eder, ²iter, ²moder, ²oster, ²veter, ²ogen
< a so preglas vo nekolku oddelni slu~ai: ²egl'en, ²raet
» < *þ : ²b»a, v»k, ²v»na, ²b»sna, ²g»ta, ²d»go, ja²b»ka, `»t, `»²tica, ²`»{ka
(`ol~ka), (da) ²k»ne, ²m»wa, ²m»~i, ²m»zime, ²m»ska (molska), p»n, ²s»za, ²s»nce,
²t»~e
a < *† : gasa²nica, g²radi, ²zabi, ja²dica, ²jatok, ja²`i~ka, ²gaba, ²galap, ²kakol', ²papok, pat, ²nea, ²bera, ²berat
< sekundarniot 2 vo po~etnite slogovi, sp. ²la`e, la²`ica, ²magla,
²maska, ²tanok, }e o²samne
< *½ zad /c/ vo nekolku slu~ai, sp. ²cade, ca²dilo, ca²pina, p²rocap
< e so asimilacija vo nekolku slu~ai: gasa²nica, ²gazar, `a²ladi, ili
`a²ludec (po analogija)
95
u
tup
<
*† vo nekolku primeri: ²gu`va, ²ku}a, po²nuda, ²pupka su²devi, su²dia,
< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/: ²osum, ²sedum
< o (so redukcija) vo 1 l. edn. aor.: ²vidu, ²dojdu, ²reku, i vo nekoi
oddelni slu~ai, sp. vu²i{~e (voi{te), ku²basi
o < *% : do{, son, ²petok, ²te`ok
< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/, sp. ²mogol, ²pekol, ²sekol
< e pred krajnoto /l/ vo oddelni slu~ai: ²kotol, ²kutol, ²petol,
s²v…dol
… < grupata r + V po elizijata na vokalot vo nekolku slu~ai, sp. va²g…ci
(< vagorci / vagarci = jagorec ‡ jagorci), …²{eto (< re{eto), b…²nica (< brenica), t…a (tria), b…da²vica (brada²vica)
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < ø (kako proteza pred refleksot na inicijalnoto *†), sp. ja²dica, ²jadro, ²jatok, ²jator, ja²`i~ka
< i zad drug vokal vo odredeni slu~ai, sp. bogo²ro¹ca (bogorodica),
s²me¹{ (smei{), s²to¹{ (stoi{) (v. 2.1.2.1.)
< e zad drug vokal kaj broevite od tipot idi²najset, d²vajset, i vo drugi oddelni slu~ai, na pr. zajk, pajk (< zaek, paek)
< *x na krajot na zborot i pred konsonant vo oddelni slu~ai, sp.
²nijno, ²~ejl'i // ²~el'i, grej, mej, ²orej, zmej, suj l'ep
< hijatsko vo 3 l. mn. prez.: ²vikajat
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ vo oddelni primeri, sp. ja²gula, sta²palka, ²lu|e
l' < *l´ : kl'u~, l'ute
< * : sol'
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
m < v vo sekvencata vn : o²damna, ²ramno (v. 2.2.4.3.)
< b vo grupata bn : ²demne, ²simne
n < w na po~etokot pred preden vokal, sp. ²nego, ²niva
w < *nÞj : ²t…we
< n po analogija vo oddelni leksemi, sp. gra²diwa, ka²piwa, ²pewa,
²s…wa
v < *w
96
< h vo oddelni slu~ai, sp. ²buvot : buf (< buv), g²luva, g²luvi : gluf
(< gluv), ²zaduvot : ²zaduf (< zaduv), ko²`uvi : ²ko`uf (ko`uv), ²o~uvot, o²~uvi :
²o~uf, ²kiva
< f vo zaemki: ves, ²vurna, ²vuta, va²nela, ²vudul
< ø (proteti~ko) vo: va²g…ci, ²vizba, ²vujko, ²vujna
t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebro, st²re}a
d < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, zd²reat, `d²rebe
c < * vo grupite * ¦- i * r½- : c…n, ²c…ven, ²c…vi, c²revo, i vo grupata * v¦ :
c²v…sto
< s vo grupite ps : pci, s²tipca, sk : c²kala, ²lancki, ts : b²racki
(v. 2.2.4.3.)
y < z vo grupite zv, zr, nz : y²vezda, y²ve~ka, yver, y²ruki, ²y…cki, b²ronya,
potoa vo grupite dz, zg : od²yadi, oy²gora, vo oddelni primeri i pred vokal: ²yaden, ²yivri, ²yevgar
z < *•
~ < { vo grupata p{ : p~e²nica
< *t´ vo grupa so { vo oddelni leksemi, sp. pa{²~erka
< t vo grupata {t : og²ni{~e, ²u{~e, k²l'e{~i
< t vo grupata {t' : {~o, ²ni{~o
x < vo tu|i zborovi i morfemi: ²xade, xa²mia, lov²xia
< ` vo grupite `b, `v : x²bara, x²vaka
{ < *t´ vo oddelni leksemi vo grupa so ~ : pa{²~erka, s²no{~i
< s vo grupata -s~- na morfemska granica vo slu~ai kako k²va{~e
(: kvas), ²ko{~e (: koska), ²mo{~e (: mos) (v. 2.2.4.3.)
` < *d´ vo grupa so x vo oddelni primeri, sp. ²nu`xa, ili samo: ²me`nik
} < *t´ : }e, ²}erka, no}, ²ve}e, v²re}a, ²ku}a, ²ne}e, ma²}ea, p²l'e}i, s²ve}a,
st²re}a, s²va}a, p²la}a, p²ra}a, ²va}a, piro²}ani, o²de}e
< *tÞj : b²ra}a, t²re}i
< tu|o: ²du}an, }o{
| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|u, p²re|a, p²re|e, ²tu|o, ta²ka|ere, b²ro|ani, ²sa|i,
²va|a, ²pa|a, ²…|a
< *dÞj : ²|avol, ²la|a, ²lu|e
< tu|o: ²|ol, |on, ²|ubre
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni i od
soodvetnite zvu~ni opstruenti.
97
3.3. Prozodija
Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite vo prokliti~kite zborovi mo`at da se ispu{taat ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. s-iz²gore, }-²ima, d-²ode, t-²udri (se, }e,
da, te).
3.4.2. Vokalot /o/ se gubi na po~etokot vo zborovite: ²pa{ka (opa{ka), ²pinci (opinci), voj, ²vaa, ²naa (ovaa, onaa).
3.4.3. Od konsonantite vo odnos na pojdovniot sistem se zagubila
fonemata /h/. Napolno se zagubila vo po~etokot i vo intervokalna pozicija,
sp. l'ep, ²rana, ²mua, o²rei, s²naa, st²rea, a dosta ~esto i vo drugite pozicii na
zboroformite ‡ na krajot: vla, gra, pra, si²roma, ni, pred konsonant: mu²losan,
²~el'i, isa²nalo, doj²dome, doj²dote.
3.4.4. Kaj sonantite zabele`livo e gubeweto na /j/ pred prednite vokali vo
po~etokot, sp. ²eden, ²elka, ²esen, i vo intervokalna pozicija: ²lae, ²pee, ²{ie,
b²roe, ²~ue. Osven toa vo intervokalna pozicija redovno se gubi i vo grupata oa-, sp. ²moa, t²voa, ²sekoa, s²toa, s²toat, b²roat, b²roal, do²a~ka, ro²aci, ²poas,
S²toan, ~esto i vo drugi grupi, sp. g²noot (: gnoj), ²moot kow, ²razboot (:
razboj), ²vaa, o²daa (odaja), ²}aa (}aja), b²lua ‡ b²lua{, ²~uat (~ujat), su²dia.
3.4.5. Soglaskata /v/ redovno se gubi vo me|uvokalna pozicija kaj glagolite
so sufiksot -uva-, sp. bak²nua, obl'e²kua, vo konsonantskite grupi -vsk-, -stvvo sufiksite -vsk(i) i -stv(o) : ²Markoski, ju²nasto, vo po~etokot pred /n/ i
pred /t/ vo primerite ²natre i ²tornik, i vo grupata sv- kaj zamenkite se,
²sekoj.
3.4.6. Vo pove}e slu~ai se zagubil i konsonantot /d/. Vo me|uvokalna pozicija po~esto se gubi kaj glagolite od tipot ²jajme, ²jajte (: ²jada, ²jade, ²jadat),
²ojte (odite), g²l'ea{ // gl'e{ (: gl'edam), daj{ // ²dadi{, ze // zede, vo deseti~nite broevi, na pr. d²vajset, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. bogo²rojca (bogorodica), ²voata (vodata), kaj (kade).
3.4.7. Konsonantot /t/ se gubi redovno vo grupite -st, -{t na krajot: l'is,
mos, ve{, do{, vo konsonantskata grupa -stj- : ²l'isje.
3.5. Metateza
So izvr{ena metateza zabele`ani se zboroformite: al²tica, v²java, v²jane.
98
99
12. FURKA*
FURKA, porano op{tina Gevgelija, deneska Star Dojran.
Jugoisto~no nare~je, tikve{ko-mariovska grupa govori.
OLA 105, MDA 203.
Seloto se nao|a nedaleku od patot Nov Dojran ‡ Valandovo. Vo 1961 god.
imalo 715 `iteli, od koi 694 pravoslavni Makedonci, a 20 Srbi. Naselenieto
se zanimava glavno so zemjodelstvo, pomalku so sto~arstvo. Ekonomski centar
e Gevgelija. Vo seloto ima osnovno u~ili{te od 4 klasa.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
*
108
Koavtor na ovoj opis e K. Peev.
r
n
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
h
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite
vokali se izgovaraat pokratko od akcentiranite i podle`at na redukcija.
1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata
(paradigmatski). Kako distinktiven priznak se koristi kaj glagolite vo prezentot i aoristot, sp. ²v»rte (3 l. edn. prez.) : v»r²te (3 l. edn. aor.), kako i vo
aoristot i imperfektot, sp. t»r²~ah (1 l. edn. aor.) : ²t»r~ah (1 l. edn. impf.).
1.3.3. Dol`inite dobieni so kontrakcija i so kompenzacija ne se fonolo{ki relevantni (v. 2.1.2.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo site pozicii na
zboroformite ‡ vo po~etokot, vo sredinata i na krajot, pred i zad site
konsonanti.
Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na po~etokot i na krajot.
2.1.2. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na morfemskata
granica me|u prefiks i korenska morfema ili me|u dve leksi~ki morfemi,
~esto se kontrahiraat vo eden fonetski dolg vokal, sp. ²mi:{ (mii{ < mie{),
u²da: (udaa < odaja), ²ru:nto (< ruunto < runuto < runoto).
2.1.3. Vokalot /i/ zad drug vokal vo neakcentiran slog, ako ne e na krajot na
zboroformite vo morfemska funkcija i na morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema, se realizira kako [¹], pri {to se obrazuvaat diftonzi, sp. g²re¹{ (grei{), t²ka¹{e (tkai{e < tkae{e), du{²ma¹nto (< du{ma109
nito < du{maneto), s²to¹te (stoite), pu²lo¹ste (< puloizte < pulozite),
d²ru¹ste (druizte < druzite), u²bu¹me (ubuime < obuime). Sp. u{te: ²mu¹te,
s²na¹te, no: ²mui, s²nai (na krajot vo funkcija na nastavka).
2.1.3.1. Ponekoga{ /i/ > [¹] i vo pozicija zad /i/, sp. ²vi¹ (vidi), `²ni¹{, }ir²mi¹te (< }irmiite < }irimidite < }eramidite).
2.1.4. Vokalot /»/ vo sosedstvo so /r/ na po~etokot sekoga{ stoi zad /r/, sp.
r»{, ²r»nk'i, r»²|es»n, dodeka vo sredinata /»/ po pravilo se nao|a pred /r/, do
kolku ne se javat nekoi fonetski pre~ki, sp. ²s»rce, t»rnu²res, g»rk²l'an, duri
i: ²g»rdi (gr»di), s²t»rga (str»ga), ²t»rba (tr»ba), b»r²~et (< bra~et, bratu~ed), v»r²teno (< vreteno), p»r²toka (< protoka), pr»²`ive (< pre`ive), no:
²obr»~, gr»²jal (grejal).
2.1.5. Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog, so isklu~ok na krajot kade
{to se javuvaat vo morfolo{ka funkcija, se realiziraat kako [÷, ƒ, «] ili pak
nivnata opozicija se neutralizira sprema /i, », u/ vo korist na poslednive.
Stepenot na redukcijata osobeno e silen vo slogovite neposredno do akcentiraniot slog, sp. ml'÷²kar, pl'÷{²kat, g'÷r²dan, ²za÷~ko, nƒ²o|e, s²tojƒm, uzdrƒ²vee,
²nivƒta, no i: di²belo, diti²l'ina, ni²vesta, ni²del'a, pi²tel, pi²tok, ²mesic, ²devit, p»²zar, {»²ren, ku²l'eno, u²da: (odaja), u²de}i, bu²`i}, ²jaguda, ²lakut, ²mozuk,
²pomu{.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo po~etna, vo
sredi{na pozicija i na krajot. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na
krajot.
2.2.2. Nema sekvenci od bezvu~en i zvu~en, odn. od zvu~en i bezvu~en opstruent, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /v/ (v. 2.2.3.3.).
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Grupite sr, zr, `r redovno se popolnuvaat so soodveten dentalen
ploziv, sp. st²rebro, strƒ²mota, zdrak, `d²rebe.
2.2.3.2. Frikativnite /s, {/ ne mo`at da stojat pred afrikatite /c, ~/ na
morfemskata granica vo vakvi slu~ai: ²moh~e (< mos~e), ²mehce (mesce),
ub²rah~e (: obras), ²mih~e (: mi{).
2.2.3.3. Opstruentot /v/ vo sekvencite /sv, {v/ preminuva vo /f/, sp. sfat,
sfoj, s²fat»fci, {²fajser, {²f»rka.
2.2.4. Soglaskata /p/ ne mo`e da stoi na po~etokot pred /~/, sp. ²~ela, ~e²larnik, ~i²nica.
2.2.5. Neobi~na e za ovoj govor i sekvencata /ps/ (> pc), sp. p²cal'e, s²tipca,
tip²cia.
110
2.2.6. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st i -{t, sp. g»s
(gust), p»rs, ²radus, pri{, ve{.
2.2.7. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta mo`ni se na
morfemskata granica i vo takvi slu~ai nivnata artikulacija se sleva vo eden
dolg glas, sp. ²naj:ako, ²det:o (detto < deteto), ²vot:a (vodata), ²pet:i,
u²d:amna, ²l'en:o seme (l'eneno).
2.2.8. Oddelni konsonanti.
2.2.8.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal na po~etokot i vo
intervokalna pozicija.
2.2.8.2. Lateralot /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/.
2.2.8.3. /r/ sekoga{ stoi vo grupa so vokal.
2.2.8.4. Konsonantot /y/ se javuva vo grupa so /v/ i zad sonantite /n, r/, mnogu
retko vo druga pozicija, sp. yver, y²viska, ²nayre, ²munya, na po~etokot pred vokal: y»²gar, y»v²gar, ²y»mba.
2.2.8.5. Velarite /k, g/ pred /i/ se realiziraat kako [k', g'], sp. ²vak'i, mu²tik'i, p²l'e{k'i, p»s²tirk'i, ²og'in, ²tog'i (toga{).
2.2.8.6. Glasot /h/ se javuva po pravilo pred konsonant i na krajot na zboroformite, mnogu retko vo me|uvokalna pozicija, nikoga{ ne na po~etokot, sp.
moh ‡ ²mohta, ugluh²nee, ub²rah~e, ²uhce, ²zadih, strah, suh, greh, no: g²re»ve, ²sua,
²suo, ²meut, ²mua, st²rea.
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot mo`e da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa na
posledniot otvoren slog, sp. bu²`i}, pi²sok, ni²vesta, si²delko, ²tatkufci,
²bivul'ica.
2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog vo doma{ni zborovi akcentot se javuva
samo vo 2 i 3 l. edn. na aoristot, sp. duj²de, ka²`a, vo zamenskite oblici: k»k²va,
t»k²va, ed²na, i vo nekolku oddelni leksemi, sp. vuj²na, d»lbu~i²na, slubu²da.
2.3.2. Druga va`na karakteristika na akcentot e negovata paradigmati~nost, sp. ²`ena ‡ ²`enƒta // ²`enta, ²nosum ‡ ²nosi{ ‡ ²nose, nu²sih ‡ nu²si ‡
nu²sime itn.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
111
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bil, sin
< e so redukcija, sp. ni²del'a, pi²tok (v. 2.1.5.)
e < *& : den, ²l'eko
< *£ : ²peda, ²~edo
< *½ : ²vera, y²vezda, v²reme
» < *† vo korenskite slogovi, sp. ²g»ba, ²g»ska, ²r»ka
<
2 sekundarno: ²b»dnik, ²m»ska, ²m»gla, ²c»fte
< *¦ vo sekvencite »r ‡ r», sp. r»{, ²r»|a, ²s»rce, ²p»rsti (v. 2.1.4.)
< *þ vo sekvencite »l ‡ l», sp. ²v»lna, s²l»nce
< turskoto : ²k»{la, ²k»na
< a so redukcija, sp. z»j²~ica, m»²l'e~ko (v. 2.1.5.)
< e neakcentirano (so redukcija) vo sosedstvo so sonant, sp. v»²javica,
z»j²tin, m»j²l'em, ²gu{t»r, ²dev»r, s²to`»r, kr»²vet, p»r²`ive (< pre`ive), ²kis»lo, ²or»l, ²pep»l, ²pet»l, u²~it»l, ugl»²dalo, ²pal»c, ²mol»c, ²ar»n, g²n»s»n, ²`ed»n,
²`en»n, ²kam»n, ²kan»n, m»t»²nica, vud»²nica, k²l'in»c, ²mam»c, gr»`²dan»c, ²ma~»nce, g²reb»nci, i so soglaskata /v/: guv»²dar, y»v²gar, ²teg»v»c
< o vo neakcentiran slog isto taka vo sosedstvo so sonant i so /v/, sp.
²vujk»fci (vujkovci), ²zet»fci, ²tatk»fci, r»²gove (rogove), ²l'eb»ve, ²ko~»ve,
k²rap»ve, ²neg»f, r»²mol'e do{ (romol'e), ²sedl»to, ²ostr»f, ²pin»k (o-pinok),
sir»²mah, ²ded»-mu, ²tatk»-mu
a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. pƒd²nal, ²vikƒt (< ²vikat)
< *½ vo grupata *c½-, sp. ²cava, ²cap»ve, cap, ²cal'ina
o < *% : do{, ²vonka, pi²sok
u < neakcentirano o so redukcija, sp. u²reh, ku²l'eno, ²jaguda, bu²`i}
(v. 2.1.5.)
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od soodvetnite fonemi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < w vo grupa so /n/, sp. kojn, ²bajna, ²pejna
< i zad vokal, sp. g²l'e¹{e (gl'edi{e), ²vi¹te (vidite), ²ja¹{ (jadi{),
²i¹{ (idi{), s²na¹~ka (snai~ka) (v. 2.1.3.), i pred vokal vo ~lenskata morfema za
m.r. kaj pridavkite, sp. g²luhjo, ²nemjo (gluhio, nemio), no: ²~u`dio (poradi fonetski pre~ki)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so », sp. v»lk, ²v»lna, s²l»nce
112
< *l´ vo oddelni slu~ai, sp. pri²jat»l, ru²dit»l
l' < *l´ : kl'u~, l'ut, ni²del'a
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
< *¦ vo grupa so », sp. ²g»rlo, ²r»|a
m < v vo sekvencata vn, sp. ²ramno, u²s»mne
n < w vo grupa so j, sp. kojn, ²bajna (v. kaj j)
f < hv : ²fal'e, ²fa}e
< v vo slu~ai kako fnuk, f²nuka, f²l'eze, i vo sekvencite sv, {v :
sfat, {²f»rka (v. 2.2.3.3.)
< tu|o: ²fuska, ²furka
< onomatopejsko: ²fu~e
v < *w
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†, sp. ²v»tuk,
²v»`e, ²v»dica, ²v»g»r»c, i vo slu~aite kako ²vujko, vuj²~ina
t < *t´ vo sekvencata {t vo oddelni slu~ai, sp. ²ga{ti
< sekundarno vo grupata sr, sp. st²reda, strƒ²mota (v. 2.2.3.1.)
d < *d´ vo sekvencata `d vo oddelni slu~ai, sp. ²nu`da
< sekundarno vo grupite zr, `r, sp. zdrak, `d²rebe (v. 2.2.3.1.)
c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½-, sp. ²c»r»n, ²c»rpe, c²v»rsto, c²revo,
c²re{a
< s vo grupite ps, sp. s²tipca, p²cal'e (v. 2.2.5.), sk zad konsonant:
²`encki, i tsk vo slu~ai kako g²racki, ²sopocki
y < z vo grupite zv, zr, nz, vo oddelni slu~ai i vo drugi pozicii, sp.
y²viska, yver, ²nayre, ²munya, ili yƒ²gar, ²yad»n (v. 2.2.8.4.)
z < *•
x < tu|o: xam, m»²xun
< ` vo grupata `v : x²vake, i vo drugi oddelni slu~ai, sp. xi²l'ezo,
xi²l'et
{ < *t´ vo sekvencata {t vo oddelni slu~ai, sp. ²ga{ti
` < *d´ vo sekvencata `d vo oddelni slu~ai, sp. ²nu`da
} < *t´ : }e, ²}erka, p²la}a, ²fa}e, s²fa}a
< *tÞj vo b²ra}a pokraj b²rat}a i b²ratja
< tu|o: bu²ba}, }ar, }ef
< k na krajot vo oddelni slu~ai, sp. i²zi}
< kj vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite od tipot ²ja}ut (< jakjut < jakiot), ²nis}ut, vi²so}ut
| < *d´ : ²me|a, ²me|u // ²mi|u
< *dÞj vo ²l'u|e
113
< tu|o: |ol', |on, |÷r²dan
h < s, {špred afrikatite /c, ~/ vo slu~ai kako: ²mehce, ²moh~e, ²mih~e
(v. 2.2.3.2.)
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni
kako rezultat na regresivna asimilacija, a bezvu~nite opstruenti od zvu~nite
vo rezultat na regresivna asimilacija i na krajot (v. 2.2.1. ‡ 2.2.).
3.3. Prozodija
3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki
promeni, no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija na sekvenci od
isti vokali (v. 2.1.2.) i so kompenzacija.
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se gubat pred ~lenskata morfema, sp. ²zorta (zorata), ²lo:sto (lozeto), ²zimta (zimata), ²ust:a (ustata), ²det:o (deteto), vo drugi slu~ai, sp. bi²vol'ca (bivol'ica), ²jarbica, ²kijvica, ²kol'de (kol'ede), ²maturca, pun²delnik, sur²vatka,
²vik{e, ud²nesme i dr.
3.4.2. Vokalite ponekoga{ se gubat vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²odum (}e-), }-²ode, g-u²tepa (go-).
3.4.3. Vokalot /o/ se gubi vo neakcentiran slog na po~etokot vo leksemite:
²voa, ²pa{ka, ²pinci.
3.4.4. Sonantot /j/ se gubi redovno na po~etokot pred /e/, i mnogu ~esto vo
intervokalna pozicija, sp. ²~uam (: ~u²jal), s²toam, s²toat (: stu²jal), pu²voe
(: pu²voj), u²daa.
3.4.5. Konsonantot /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. l'ep, ²rana, ren, ²it»r, s²naa, st²rea, st²raut, ²meut, ²uo, ²sua, ²suo, a vo
oddelni slu~ai i pred konsonant, sp. ²tula, mij²l'em, ²mula, ²b»la, vo 2 i 3 l. mn.
aorist: nu²sime, nu²site.
3.4.6. Vo intervokalna pozicija se gubat i drugi konsonanti, a osobeno se
brojni primerite so zagubeno /d/, sp. k²lan~e (kladen~e), m²la¹~ka (mladi~ka),
vo glagolite kako: vi¹ (vidi), ²vi¹te (vidite), g²l'e¹{e (gl'eda{e), ²do¹{
(dojdi{), ²ja¹{ (jadi{), ²ja¹me (jadime), ²i¹{ (idi{), ²o¹{ (odi{), ²ro¹{ (rodi{),
vo broevite kako d²vajse, ²pe»se (pedese). Sp. i: iz²l'e¹{ (izl'ezi{), ²mo¹{
(mo`i{), ²ko¹~ka (koze~ka).
114
3.4.7. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo krajnite grupi -st, -{t : l'is,
²radus, ve{ (v. 2.2.6.) i na krajot vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. tri²najse, t²ri¹se, ²pe»se.
3.4.8. Soglaskata /p/ se ispu{ta na po~etokot vo grupata p~- : ²~ela,
~i²ni~ka (v. 2.2.4.).
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena:
‡ vo zamenskiot koren *wÞs- : s(v)e, s(v)i~ki,
‡ vo sekvencite r + vokal, sp. kur²mit (krumit < kromit), b»r²~et (bra~et < bratu~ed), v»r²teno (vreteno), p»r²toka (protoka), p»r²`ive
(pre`ive), ²g»rdi (gr»di), s²t»rga (str»ga), ²t»rba (tr»ba),
‡ vo brojni slu~ai pred ~lenskite morfemi kaj imenkite i pridavkite, sp.
²ko¹ste (koizte < kozite), ²lo¹sto (loizto < lozito < lozeto).
115
13. BLATEC
BLATEC, Ko~ansko.
Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.
MDA 249.
Seloto Blatec se nao|a vo Isto~na Makedonija, na jugoistok od gradot
Ko~ani, na linijata Ko~ani ‡ Berovo. Vo 1971 god. seloto broelo 1.172
`iteli, site avtohtoni Makedonci.
Naselbata prv pat se spomnuva vo 1341 god.
Opisot e prv pat pe~aten vo Prace Filologiczne XXXII, Warszawa 1985.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.
1.1.2. Za distribucijata na vokalite pokraj polo`bata na jazikot i
mestoto na artikulacijata relevantna e i labijalnosta.
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
116
r
n
w
1.2.1. Fonemata /j/ vo pozicija zad samoglaska se realizira kako [¹] : mo¹,
ma¹.
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
h
1.2.2.1. Fonemata /v/ zad bezvu~en spirant se realizira kako poluzvu~en
alofon [ª]: sªat, sªet.
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani. Nema fonolo{ki razliki me|u samoglaski pod i nadvor od akcentot.
1.3.2. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo
prezentot, aoristot i imperfektot, sp. ²ima (3 l. prez.) : i²ma (3 l. aor.), ²re~e
(3 l. aor.) : re²~e (3 l. prez.), vi²kahme (1 l. aor.) : ²vikahme (1 l. impf.);
sporadi~no akcentot se koristi i za razlikuvawe leksemi, sp. ²rana ‘rana’ :
ra²na ‘hrana’, i dr.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii vo zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na krajot, a na po~etokot e zabele`en samo vo
formite »c²nah, »cka.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo grupa sekoj so
site, so izvesni ograni~uvawa na po~etokot na zboroformata. Sepak, treba da
se podvle~e deka vo nasledeniot leksi~ki fond vokalite sozdavaat grupi samo
na morfolo{kite granici me|u prefiksot i korenskata morfema, me|u osnovata i nastavkata i me|u korenskite morfemi vo slo`enkite. Vo granicite na
117
edna morfema sekvencite od dva vokala se mnogu retki. Sp. /ii/: ko²rii,
ra²}ii~ka, /ie/: pie, /ia/: sudia pokraj sudija, /ei/: ma{²tei, st²rei, /ee/: mee²l'em,
²see, /ea/: dva g²rea, st²rea, ²bea, /eo/: greo²ta, g²reove, o²reo, /ai/: Vla²inka, s²nai,
/ae/: naed²na{, z²nae, /aa/: sna²a, ²taa, ²saat, vi²kaa, /ao/: za²odi, igra²orka, /au/:
²pau`ina, ²paun, /oi/: ²voi{te, po²roi, /oe/: moe, /oa/: po²apok, oti²doa, /oo/: g²root, crno²ok, /ui/: glui, mui, /ue/: o²bue, /ua/: mu²a, su²ar, glu²arka, /uo/: g²luo, ²duovden, suo²dol'ica, per²duo.
2.1.2.1. Vo nasledeniot leksi~ki fond retki se sekvenci so vokalot /»/:
b»²a, ²b»o, ²b»i pokraj ²b»¹, vo zaemkite sp. ja²»r.
2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala ne se kontrahiraat, sp. /ii/: tep²cii, ra²}ii~ka, /ee/: ²vee, /aa/: s²naa, vi²kaa, /oo/: g²root (< grohot), crno²ok.
2.1.4. Dolgite vokali dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ pred konsonant se ras~lenuvaat na dva kratki vokala, sp. tii²na (< tih²na), mee²l'em
(< mehl'em), maa²na (< mahna), duu²na (< duhna).
2.1.5. Vokalot /i/ zad samoglaska obi~no se ~uva, samo vo retki slu~ai se
realizira kako [¹]: mo¹, ²mo¹te, t²vo¹te, b»¹ pokraj b»i ‘bolvi’.
2.1.6. Sekvenci od tri vokali se neobi~ni.
2.1.7. Silabi~noto /…/ se javuva vo grupite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, c…n. Vo sosedstvo so vokal mo`e da se sretne samo vo slu~ai so zagubeno /h/, sp. v…o, v…ove
(: v…h), i na morfemska granica so prefiks: ²za…|a.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Fonemata /w/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne mo`e da stoi na po~etokot nitu na krajot na zboroformata.
2.2.2. /l/ ne mo`e da stoi pred prednite samoglaski i pred /j/; vo taa pozicija toa se neutralizira so /l'/: i²mal'i (: i²mal, i²mala, i²malo), ²bel'i (: bel,
bela, belo), sp. i turskata zaemka bel'a ‡ bel'i.
2.2.3. /j/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne mo`e da stoi na po~etokot na
zboroformata nitu vo sredinata pred predna samoglaska, sp. ²ezero, ²esen,
²see{, ²pie{, t²kae, b²roi (: seja, pijat, tkajat, brojat). Natamu, /j/ ne mo`e da
stoi zad /k, g, h; }, |; c, y, x/ najposle ne se pojavuva vo grupa so /n, w/.
2.2.4. Po~etnata grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/, sp. m²l'eko, mras.
2.2.5. /l'/ i /w/ ne mo`at da stojat vo grupa so drug sonant.
2.2.6. Vo sredinata na zboroformata /m/ ne mo`e da stoi zad /n/, nitu /r/ zad /l/.
2.2.7. Retka e i grupata /mn/. Na po~etokot na zboroformata taa se eliminira so gubewe na /m/, sp. nogu (< mnogu), a vo sredinata so disimilacija na /m/
vo /v/: ²tevno, tev²nica, k…vnak, ²guvno, s²tovna.
118
2.2.8. Od sonantite na po~etokot na zboroformata pred opstruent mo`e da
stoi samo /…/: …bet, …|a, …`i, …ka.
2.2.9. Vo na{iot materijal nema grupa /w/ + opstruent; retki se i grupite
/l'/ + opstruent, ja zabele`avme samo grupata /l'}/ dobiena od /l'k/ po pat na
asimilacija, sp. ²zel'}a (< zel'ka).
2.2.10. Fonemata /w/ se pojavuva glavno vo gramati~kite morfemi, redovno
pred samoglaska, sp. ²bawa, ²m»wa, ²tiwa, `dre²biwa, ja²dewe, ²t…we, kowe ‡ ko²weto (: kon). Ne mo`e da stoi na po~etokot nitu na krajot na zboroformata,
a nitu vo sredinata pred konsonant (sp. ²kowe : kon, ²konski, kon²~e).
2.2.11. Fonemata /l/, kako {to spomnavme (2.2.2.), ne mo`e da stoi pred
predna samoglaska. Vo grupa so opstruent ne se pojavuva a) na po~etokot na
zboroformata pred druga soglaska, b) vo nasledeniot leksi~ki fond na krajot
na zboroformata zad soglaska. Vo sredinata na zborot ne mo`e da stoi pred /j/
(se neutralizira vo taa pozicija so /l'/), sp. kol'je (: kol). Ne mo`e ni da stoi
vo grupa so drugi palatali nitu so /r/.
2.2.12. Fonemata /l'/ vo grupa so druga soglaska mo`e da stoi samo vo sredinata na zboroformata.
2.2.13. Naj{iroka distribucija vo grupa so opstruenti ima /r/, vo nasledeniot leksi~ki fond toa ne se pojavuva samo zad /l, l', w, }, |, h/.
2.2.14. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot i pred bezvu~nite
soglaski, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite. Samo /h/ (koe nema
zvu~en korelat) i vo nekoi slu~ai /v/ (koe ~uva nekoi osobini na sonant) ne
podle`at na toa pravilo. Do asimilacija po zvu~nost doa|a i na granica me|u
prefiks i korenskata morfema i na zborovnite granici vo ramkite na edna
akcentska celost, sp. raz²bere, rasto²vari, pot-²pat : pod-b²rego.
2.2.15. Velarnite /k, g/ vo nasledeniot leksi~ki fond ne mo`at da stojat
pred predna samoglaska; vo taa pozicija tie se neutraliziraat so /}, |/: ²ma}i
(: maka), ²me}i (: meka), b²la|i (: blaga), ²la|i (: laga), ²d»|i (: d»go), sp. i: ma}i :
ma}a < majka, la|i : la|a.
2.2.16. /s, {/ vo pozicija zad /p/ preminuvaat vo afrikati (ps > pc, p{ >
p~): pci, p²ceta, pcuva, s²tipca, tep²cija, p~e²nica.
2.2.17. /s, z, {, `/ zad /t, d/ na morfemskata granica preminuvaat vo soodvetni afrikati, sp. b²rac}i (< bratski), prece²datel (< predsedatel), ²suc}i
(< sudski), pot²ce~e (< potse~e), ²pe~es (< pet{est), pot²~ie (< pot{ie),
od²yadi (< odzadi), nad²xivi (< nad`ivi).
2.2.18. /s, z/ na morfolo{kata granica pred /{, `/ naj~esto se asimiliraat,
sp. be{umen (be{{umen < bez{umen), ra{ie (< raz{ie), ra`abi (< raz`abi).
2.2.19. Ne se mo`ni sekvenci od dva afrikata, od afrikat i spirant, od alveolaren spirant i afrikat i/ili dentalen spirant.
119
2.2.20. Vo nasledeniot leksi~ki fond nema soglasni~ki grupi na krajot, so
isklu~ok na -ft vo noft. Grupite -st, -{t se uprostuvaat so pa|aweto na
okluzivot /t/, sp. l'is, mas, mos, ~is, do{, no{ / no{t, ²pomo{, pri{, ~u{
(< ~u`d).
2.2.21. Geminatite se retki, se pojavuvaat na morfolo{kite granici, naj~esto na granicata me|u prefiks i korenska morfema ili me|u nastavka i
~lenska morfema. Zabele`ani se geminatite /tt/, /dd/, /jj/, koi{to obi~no se
realiziraat kako dolgi soglaski [t:], [d:], [j:], sp. naj:ak (najjak), o²t:uka (ottuka), o²t:am (ottam), po²t:a (potta).
2.2.22. Oddelni opstruenti.
2.2.22.1. /b/ se ~uva vo grupata /bn/ vo slu~aite kako ²debne, ²zebne.
2.2.22.2. /v/ ima od site opstruenti naj{iroka distribucija, se ~uva i vo pozicija pred /n/ vo primerite kako ²ravno, ravni²na, g²lavna, p²l'evna, o²savne,
pokraj o²samne. Samo vo nekolku slu~ai na po~etokot na zboroformata fakultativno alternira so /f/ vo leksemite fed²naga, f²netre pokraj ved²naga,
v²netre. Sp. i: ²tornik, no f²tori, so²fel'ka / so²vel'ka.
2.2.22.3. Dobro se ~uva i /t/, sp. na po~etokot pred /l/: tl'ee, pred /k/:
t²kae, sp. i pred /j/: b²ratja, c²vetje, pred afrikatite /c, ~/ na morfolo{kata
granica: ²`itce, go²vetce, s²vetci, g²rat~e, pat~e, rit²~e, pirot²~anec. Dobro
se ~uva i vo grupata /{t/, kako na po~etokot, taka i vo sredinata na
zboroformata, sp. {²teta, {²tira, {to, k²l'e{ti, i vo grupata /str/:
st²rana, st²ra`a, sest²ra.
2.2.22.4. Dobro se ~uva i /d/, mo`e da stoi na po~etokot pred /n/ i /l/, so isklu~ok na leksemata g²l'eto, se pojavuva vo grupa so /`/: ²do`do, ²~u`di, i vo
grupata /zdr/: zd²ravi. Ne se menuva ni pred /j/: brod²janec, ohrid²janec.
2.2.22.5. /y/ e retko i poziciski ograni~eno. Se pojavuva vo eden broj leksemi na po~etokot pred samoglaska: yit, yeg²vari, pred /v/: yver, yvez²da, isto
taka vo grupa so sonantite /r, n/: p²royre, ²janya.
2.2.22.6. /s/ ima {iroka distribucija, me|u drugoto se pojavuva pred /c, ~/ na
morfolo{kata granica, sp. ras²capi, ras²~isti, yvis~e, klas~e, no sepak i meh²ce, g²luhci, p²rahci.
2.2.22.7. /x/ e retko i distribuciski ograni~eno. Naj~esto se pojavuva vo
zaemki i vo onomatopejski leksemi, obi~no pred samoglaska; ako isklu~ime
nekolku slu~ai na asimilacija, vo grupa so soglaska mo`e da se pojavi samo na
morfolo{kata granica vo sufiksot -xija.
2.2.22.8. Retki se i /}, |/, naj~esto stojat do samoglaska.
2.2.22.9. Za /k, g/ rekovme deka pred predna samoglaska se neutraliziraat
so /}, |/. /k/ naj~esto preminalo vo /}/ i vo pozicija po palatalni ili palatalizirani sonanti, sp. ²vu}o (< vujko), ²zel'}a (< zel'ka).
120
2.2.22.10. Me|u velarite najograni~ena distribucija ima /h/ ‡ toa ne mo`e
da stoi ni na po~etokot ni vo intervokalnata pozicija, sp. g²reo, g²reove : greh,
l'ep, ra²na, ²oxa; se pojavuva edinstveno na krajot i vo sredinata pred soglaska,
sp. nih, beh, meh, o²reh, vrah, ²zaduh, suh, v…h, eh²la, veht, ²boh~a, prahci, ²ohka,
o²reh~e.
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot e sloboden, sp. `e²na, slobo²da, greo²ta, ravni²na, de²te, vin²ce, oras²je, sed²lo, sl'e²pec, pe²tel, do²{el, b…²l'iv; ²d…vo, ²pol'e; ²jazovec, is²tina,
²jagoda, ²ezero, ²pasi{te; ²dabovica, ²jarebica; k²rastavicata, ²lastavi~}ite.
2.3.2. Od morfolo{ka gledna to~ka razlikuvame dva tipa akcent: a) morfolo{ki stabiliziran, sp. ²baba ‡ ²babata ‡ ²babi ‡ ²babite, vi²kah ‡ vi²ka ‡
vi²kahme ‡ vi²kaa, i b) podvi`en.
2.3.2.1. Imenkite poka`uvaat pet tipa na podvi`nost: a) `e²na ‡ `e²nata ‡
`e²nite : ²`eni; sed²lo ‡ sed²loto ‡ sed²lata : ²sedla; de²te ‡ de²teto ‡ de²cata
: ²deca; b) g²lava ‡ g²lavi : gla²vata ‡ gla²vite; ²~elo ‡ ²~ela : ~e²loto ‡ ~e²lata;
v) zap ‡ ²zabi : za²bo : za²bite; dol ‡ ²dolove : do²lo : dolo²veto; ²ve~er : ve~er²ta;
no{ : no{²ta; g) ma{ ‡ ²ma`o ‡ ²ma`je : ma`²jeto; kon ‡ ²kowo ‡ ²kowe : ko²weto;
d) ri²bar ‡ ri²baro : riba²re ‡ riba²reto; ob²ras ‡ ob²razo : obraz²je ‡ obraz²jeto;
ra²kav ‡ ra²kavo : raka²ve ‡ raka²veto; os²ten ‡ os²teno : oste²we ‡ oste²weto;
ko²va~ ‡ ko²va~o : kova~²je ‡ kova~²jeto.
2.3.2.2. Glagolite poka`uvaat dva tipa na podvi`nost: a) prez. ²pija : pi²e{
‡ pi²e ‡ pi²eme ‡ pi²ete ‡ pi²jat; ²bera : be²re{ ‡ be²reme ‡ be²rat; ²gora : go²ri{
‡ go²rime ‡ go²rat; b) ²napija ‡ na²pie ‡ na²pijat; ²izgora : iz²gori{ ‡ iz²gorat;
imperativ: ²zemi : ze²mete, ²rani : ra²nete, i: ²narani : nara²nete kaj prefiksiranite glagoli.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin, sit
< e vo leksemata {i}er
< po pat na analogija vo leksemata di²boko
e < *& : den, l'esen, do²{el
121
< *½ : brek, ²veter, ²senka
< *£ : ²eder, e²t…va, ²e~i, e~²mi~ka
<
2 sekundarno vo primerite: ²bister, ²veter, ²eder, ²iter, pred m :
²osem pokraj ²os»m, osemde²se
< *† vo leksemata u²netre
» < *þ : b»²a, v»k, ²g»ta, ²p»no
<
2 sekundarno vo leksemite ²c»fti, c»f²tok
< *† vo leksemite ²g»l»p, g»l»²barnik, ²s»{to
vo turskite zaemki: a²z»r, ba²k»r, es²t»k, ja²»r, na²l»ni, san²d»k
<
a < *† : ²vadica, ²va`e, va²tok, ²gaska, ²zabi, pad²nal, ²bera, be²rat
< *£ vo sekvencata *j£ vo leksemite: ja²zik, ²zajak, ²zaja~ko
<
2 sekundarno vo ²laga, ²la`e, ²la`i~ka, ²la`i~arnik, ²magla, mag²l'if, ²tanok, o²samne, pred krajnoto /r/ vo leksemite: ²vedar, ²dobar, ²odar, ²ostar, pred /m/ vo sam, ²ne sam, ²sedam, sedam²naese pokraj ²sed»m
< *½ zad /c/ vo primerite: cal, cana, ca²ni, ca²ni se, ²cal'ina, ca²pec, ²capi, capenica, ²catka, ²cafka
u < *† vo leksemite: ²gu`va, ²`el'ut, ²kua, mu²tok, ²pupka, ²pup~e, ²pau`ina, ru²~ok, sut, su²dija, tup, tu²pan, t²ruba, ²sumrak, ~ub²rika
< *þ vo leksemite: ²Bugarin, Bu²garija, ~un
< * / *w vo predlogot u (na pr. u ne²del'a) i vo prilogot u²netre
< vo pogolem broj izolirani leksemi, sp. gu²l'em, gul'e²min ‘januari’,
du²ri, ku²go, ²nekugo, ²nikugo, ²maturica, ²doktur, ²bumba, ku²manda, kumi²sija, i
vo prilozi od tipot ²nogu, ²malku
o < *% : do{, ru²~ok
< sekundarno pred /l/: ²rekol, ²pekol
< *† vo leksemata klop²~e
… < *¦ primarno i sekundarno
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *l´ epentetsko vo primerite kako ²zemja, ²sabja
< *h pred soglaska na pr. vo leksemata nijni
< kako proteza vo leksemata ²jator
< hijatsko vo leksemite }ija (< kiha), ²b…zijo, ²dobrijo
< i zad soglaska vo ~lenskata morfema kaj pridavki od ma{ki rod,
sp. ²bol'enjo, {i²rokjo
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
122
l < *l´ vo izolirani primeri, na krajot na zboroformata, sp. u~itel
l' < *l´ : ²l'uspa, kl'u~, ne²vol'a, ²`al'a, ²misl'a, za²kol'at, ²~e{el'
< * : `al', sol', ²zel'ka, su²kal'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
m < v vo grupata vn vo leksemite g²rimna, o²damna
n < w na po~etokot pred /i, e/: ²niva, ²nego, a vo izolirani slu~ai i vo
drugi pozicii, sp. kon, ²kono, ²duna, ²dina, pe²nuga, svi²narka
w < * vo izolirani primeri: ²bawa, ba²wa~, ²dewa
< *nÞj : ja²dewe, ko²rewe, sire²we, ²t…we, `dre²biwa
f < hv : ²fal'i, ²fane
< v vo izolirani primeri pred /n, l/, sp. f²netre pokraj u²netre, f²nese, f²l'eze, sp. i: fed²naga, so²fal'ka
< h vo leksemite k²refok ‡ k²refko, s²taforec, mof
< k vo formite ²nofti, nof²te, noft
< vo zaemki: fes, ²fira, ka²fe
< onomatopejsko: fu~i, ²f…ka
v < *w
< kako proteza pred *† : va²tok, ²va`ica, ²vazol', va²`e, ²vadica,
²vagl'i{ta
< m vo grupata mn : tev²nica, ²tevno, k…vnak, ²guvno, s²tovna
< h vo formata ²pavni
t < *t´ vo grupata {t : ²ga{ti, ²l'e{ta
< ø vo grupata sr : st²reda
d < *d´ vo grupata `d : gra`²danec, p²re`da, ²~u`di
< ø vo grupata `r : `dre²be
c < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦-, sp. c…n, c²reslo, cv…sto
< s vo grupata ps : tep²cija, i vo grupata ts na morfolo{ka granica
pred sufiksot -sk(i) : b²rac}i (< bratski)
y < z vo grupite zv : yver, yvez²da, nz : b²ronya, isto taka pred vokal ako
vo naredniot slog ima d : yaden
< d vo leksemata y²viska
s < analo{ko vo ²nisok (: ²niska)
z < *•, sp. ²noze, ²polozi
x < vo zaemki: ²baxa, ²manxa, o²xak
{ < *t´ : ²ga{nik, no{, pomo{, s²ve{nik, o²bu{je, p²l'e{ka, i vo grupata
{t : ²ga{ti, ga{te²res, ²ma{tea, no{²teska, o²bu{te, s²no{ti
< s pred ~ vo izolirani slu~ai na morfolo{ka granica, sp. poja{~e
123
` < *d´ : me`²nik, i vo grupata `d : gra`²danec, me`²da pokraj me|a,
p²re`da, ²sa`di, ²~u`do
} < *t´ : bo`i} pokraj bo`ik, ²ve}e, v²re}a, do²ma}in, ²ku}a, s²re}a, s²va}a,
²}erka
< *tÞj : b²ra}a
< k zad palatalna i/ili palatalizirana soglaska: ²vu}o pokraj ²vuj}o,
vuj²}a, ²ma}a, ²bel'}a, ²zel'}a, ²l'ul'}a
< k pred i : ²vo{}i, p²l'e{}i, ²jab»}i, }ija, se²}ira, G…}inka
| < *d´ : ²me|u, p²re|e, ²…|a pokraj …`²da
< *dÞj : ²|avol, ²la|a
< g pred i : b²la|i ¹
< vo zaemki: |ol', ²|ubre, ma²|esnik
g < vo leksemata g²l'eto
h < s vo grupata sc na morfolo{ka granica, sp. meh²ce, p²rahci
< { pred c na morfolo{ka granica, sp. g²luhci
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite i na krajot.
3.3. Prozodija
Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,
no se izvr{ile niza morfolo{ki izmeni, t.e. pomestuvawa na mestoto na
akcentot.
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. /j/ se gubi redovno na po~etokot pred prednite vokali, sp. ²ezero,
²el'en, vo intervokalna pozicija: b²roi{, ²see, t²kae, ²{ie, i na krajot vo imperativot zad i, sp. ²napi se, i sl., i vo morfemata -ji zad ~ vo posesivnite formacii, sp. ²ma~i pokraj ²ma~}in, ²ov~i.
3.4.2. /v/ se gubi vo grupite vt- vo leksemata ²tornik, svr- vo leksemata
s…²be{, pred d : do²vec, do²vica, i sporadi~no vo intervokalna pozicija: ²napraa
(< naprava).
3.4.3. /t/ se gubi redovno na krajot na ~lenskata morfema za ma{ki rod, sp.
~o²veko, ²l'ebo, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²naese, osemde²se, vo
leksemata ²papra i vo krajnite grupi -st, -{t : k…s, mas, {es, do{, pomo{,
pri{.
124
3.4.4. /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. i²l'ada, l'ep, ²oxa, b»²a, ²v…o, ²v…ove, g²reove (: greh), greo²ta, o²reo (: o²reh), s²naa, s²nai,
²ma{tea, ²rea, st²rea, Vla²inka (: Vlah), g²root, mu²a, glu²arka, su²ar, per²duo,
²bea, doj²doa. Vo nekolku slu~ai h se zagubilo i vo drugi pozicii: mee²l'em,
duu²na.
3.4.5. Vo oddelni slu~ai se gubat i: /m/ na po~etokot pred /n/: n²ogu; /l/ pred
/k/ vo prilozite ²toku, o²noku; /g/ vo p²re:ska pokraj pre|eska.
125
14. BEROVO
BEROVO, op{tina Berovo.
Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.
OLA 104, MDA 261.
Vo 1961 god. gradot imal 4.289 `iteli, od koi 3.995 pravoslavni Makedonci, od drugite nacionalnosti najbrojni bile Turcite (134). Naselenieto se zanimava so zemjodelstvo, sto~arstvo, razvieno e zanaet~istvoto. Ima ekonomski kontakti so Strumica, Radovi{, [tip, Vinica i Ko~ani. Od 1946 god. ima
osmoletka.
Berovo prv pat se spomnuva vo XVI v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
r
n
w
125
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
h
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Akcentot e sloboden i podvi`en, sp. `e²na ‡ `e²nata ‡ `e²nite : ²`eni. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo prezentot, imperfektot i aoristot, i kaj nekoi imenski formi, sp. ²vika (3 l. edn.
prez.) : vi²ka (3 l. edn. aor.), ²vikah (1 l. edn. imperf.) : vi²kah (1 l. edn. aor.),
d…²vare (~lenuvana forma) : d…va²re (mno`ina).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite.
Od ova pravilo se isklu~uva vokalot /»/, koj ne mo`e da se javi na apsolutniot kraj, a mnogu e redok i na po~etokot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo grupa sekoj so site, osven na
po~etokot na zboroformite.
2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt po pravilo ne se kontrahiraat.
2.1.3.1. Ima tendencija da se razlo`uvaat i onie vokali {to se udol`ile
kako rezultat na kompenzacija po gubeweto na konsonantot /h/ vo pozicija
pred konsonant, sp. buu²na (< bu:²na < buh²na), duu²na, maa²na (< mahna), tii²na (<
tihna), mee²l'em (< mehl'em).
2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal po pravilo se pazi neizmenet,
osven vo nekolku slu~ai kade {to se realizira kako [¹], sp. s²na¹ (snai), mo¹,
mo¹te (moi).
126
2.1.5. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,
C¦C). Vo sosedstvo so vokal mo`e da se javi samo na morfemska granica vo
primeri od tipot za²…`xa ili ²v…o, ²v…ove (: v…h).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija, so isklu~ok na /w/.
2.2.2. Site opstruenti mo`at da stojat vo po~etna i sredi{na pozicija.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na apsolutniot kraj.
2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.4.1. Prethodnovo pravilo va`i i za me|uzborovna pozicija, sp. predv²rata : zat-²porta.
2.2.5. Od konsonantskite grupi ne se mo`ni: jk (> }), sp. ²ma}a, ²vu}o (majka,
vujko), l'k (> l'}) : ²bol'}a (bol'ka) p²rel'}a, ps (> pc) : pci, p²ceta, p²cuva,
s²tipca (3.2.), p{ (> p~) : p~enica (3.2.), {t, `d (> {~, `x), sp. {²~ica, {~o,
²…{~a (…`ta > …{ta), do`²xe (3.2.), i krajnite -st, -{~, sp. l'is, k…s, pri{,
do{ (3.4.3.).
2.2.6. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta vo materijalot ne se
zabele`ani.
2.2.7. Oddelni konsonanti.
2.2.7.1. /j/ ne se javuva pred prednite vokali na po~etokot. Obi~no ne se javuva pred /e, i/ i vo vokalni sekvenci, sp. ²zaedno, z²nae, ²vee, k²rie, ²moe, ²~ue,
b²roi{, ~i²i, kako i na krajot zad /i/ vo imperativot: spi, {i.
2.2.7.2. /l/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali i pred /j/.
2.2.7.3. /r/ ne se javuva na po~etokot pred konsonant i vo konsonantska
grupa.
2.2.7.4. /n/ pred konsonantite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ma gal, g²ra ka,
²te ko.
2.2.7.5. /w/ ne se javuva na po~etokot i na krajot na zboroformite. Se sre}ava, glavno, vo sostav na morfemite -we, -wa, sp. ja²dewe, ²t…we, ²kamewe,
²p…stewa.
2.2.7.6. /y/ se javuva naj~esto vo grupa so /v, r, n/, sp. yvez²da, y²viska, nay²re,
b²ronya, poretko vo druga pozicija, sp. yi²dar, ²yevgar.
2.2.7.7. Konsonantite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k',
g'], sp. ²k'ita, k'i²ne, ra²k'ia, ²jabak'i, g'i²ne, ²og'in.
2.2.7.8. Konsonantite /}, |/ se retki.
127
2.2.7.9. Fonemata /h/ ne mo`e da se javi na po~etokot i mnogu e retka vo me|uvokalna pozicija, sp. ²suho, g²rohot, no: ra²at, maa²la, so²a.
2.2.7.10. Pred sonantite /l, m, n/ soglaskata /h/ se izgovara kako [$], sp. bu$²na, pi$²na, ²e$la, ²Me$met, pokraj buu²na, pii²na.
2.3. Prozodija
2.3.1. Kaj zborovite so paradigma razlikuvame dva osnovni akcentski tipa:
a) paradigmi so morfolo{ki utvrden akcent: ²dol ‡ ²dolo ‡ ²dolove ‡ ²doloveto, ²baba ‡ ²babi ‡ ²babata ‡ ²babite, ²vikam ‡ ²vika{ ‡ ²vikame, i b) paradigmi
so podvi`en akcent.
2.3.1.1. Gi nao|ame slednive akcentski tipovi so podvi`en akcent:
a) g²las ‡ g²lasove : gla²so ‡ glaso²veto
v²las : vlas²ta
b) o²rel ‡ o²relo : ²orl'i : or²l'ite
ko²nec ‡ ko²neco : ²konci : kon²cite
v) of²~ar ‡ of²~are : of~a²re ‡ of~a²reto
ob²ras ‡ ob²razo : obra²ze ‡ obraz²jeto
g) b²rada ‡ b²radi : bra²data ‡ bra²dite
²meso ‡ ²mesa : me²soto ‡ me²sata
d) `e²na ‡ `e²nata ‡ `e²nite : ²`eni
|) reb²ro ‡ reb²roto : ²rebra ‡ ²rebrata
Kaj pridavkite: m²lat ‡ m²lada ‡ m²lado : mla²die ‡ mla²data
Kaj glagolite: ²re~a : re²~e{ ‡ re²~e ‡ re²~em(e) ‡ re²~ete; ²d…`a : d…²`i{ ‡
d…²`i itn.
2.3.2. Primeri za akcentski celosti: a) so imenka: ²po-glava, ²za-raka, no:
po-za²bi, vres-²kameno; b) so glagol: re²koh-mu, doj²de-si, i²zel-si-me, ne-²sam ²jal
l'ep, ne-²si zna²al za-to²va.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite silabemi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bik
e < *& : den, ²pal'ec
< *£ : g²reda, ²meso, ²seme
128
<
<
*½ : m²l'eko ‡ ml'e²koto
a zad l', ~ vo oddelni leksemi: ²~el'et, ²b…{l'en, ²~e{a, ~er²{af,
~e²k'ia
< sekundarniot 2 pred krajnite r, m : ²bister, ²moder, ²oster, ²veter,
²sedem, ²osem
< o vo ~lenskata morfema zad palatalen i nekoga{en palatalen konsonant, sp. ²kone, k²rae, g²ro{e
» < *þ : v»k, ²v»na, ²d»go, d»`i²na, m»²ze
< turskoto : pija²l»k, san²d»k, ka²d» ka
a < *† vo site pozicii: ²ka{~a, ²gaba, ²gaska
< sekundarniot 2 vo po~etna pozicija: la²`ica, mag²la, caf²tok,
²savne
< *½ zad c : cal, ²cadi, ²cal'ina, ²capi
< *£ vo sekvencata *j£ vo oddelni leksemi, sp. ja²zik, ²zajak, ²jagul'a, no
i: e²~i, e²t…va
u < vo oddelni leksemi: sut, su²dia, ²gu`va, ru²~ok
< o vo sosedstvo so labijalen ili velaren konsonant vo pogolem broj
leksemi: ²vikum, ²ni~kum (kaj prilozite), ²jaguda, gu²l'em, ku²ga, gu²vee, puz²der
(vneseni od govorite {to ja poznavaat redukcijata na neakcentiranite vokali)
o < *% : do{, son, ru²~ok
< sekundarniot 2 pred krajnoto l : ²rekol, ²pekol
… < *¦ primarno i sekundarno
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < *x vo oddelni leksemi: ²nijno
< *l´ epentetsko: ²zemja
< i zad vokal vo ograni~en broj slu~ai: p²ra¹ (pravi), pri²vo¹, ²mo¹
< proteti~ko: ²jadica, ²jator, ²ju`ina
l < *l´ vo oddelni primeri na krajot: ²vazol, pri²jatel, ro²ditel,
u²~itel
< *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
l' < *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
n < w : kon, ²bana, pe²nuga
w < *nÞj : ja²dewe, ²kamewe
129
f < hv : ²fal'i, ²fane
< v vo sekvencite so l', n vo oddelni slu~ai: f²netri, f²l'eze, f²nese
< h vo oddelni slu~ai: ²noftok, ²pafta, k²refko
< vo zaemki: fes, ²fira, ka²fe
v < *w
< kako proteza: ²vagl'en, ²vazol
< m vo grupata mn : ²guvno, tev²nica, o²savne, glav²na
< hijatsko vo oddelni slu~ai: ²ruvo, ²pazva (< ²pazuva)
c < * vo grupite * ¦-, * r½- : c…n, ²c…ven, cren, c²revo
< s vo sekvencata ps : p²ceta, pcovi²sa (2.2.5.)
< sekvencata ts : b²racki
y < z vo grupa so v, r, n i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. yvez²da, nay²re, b²ronya, ²yirka
z < *• : ²noze, bla²ze
~ < *t´ vo sekvencata {t : ²ka{~a, ²l'e{~a
< t vo sekvencata {t : {~o, ²gu{~er, {²~ica
< { vo grupata p{, sp. p~enica (2.2.5.)
x < *d´ vo sekvencata `d : me`²xa, …`²xa, ²nu`xa
< tu|o: xam, sin²xir, ²manxa
< ` vo grupata `g : xgan
{ < *t´ vo sekvencata {t : p²l'e{~i, sve{²~a
` < *d´ vo sekvencata `d : ²ve`xa, me`²xa, ili samo: me`²nik
} < *t´ vo oddelni slu~ai: ²ve}e, }e, bo²`i}, v²re}a
< tu|o: }ef
< jk vo ²ma}a
< k zad l' : su²kal'}a (2.2.5.)
| < tu|o: ²|ubre
< mesto *d´ vo nekolku primeri: ²me|u, p²re|e
< *dÞj vo slu~aite kako ²|avol, ²la|a
h < s vo grupata sc na morfemska granica: p²rahci, ²mahca, ²mehce
< k vo grupata kt vo oddelni slu~ai: ²lahti, ²nohti ‡ ²nofti.
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti nastanale od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivna
asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite isto taka mo`ele
da se dobijat od zvu~nite.
3.3. Prozodija
130
Pojdovniot sistem ne pretrpel potemelni fonolo{ki promeni, no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. /j/ se gubi redovno vo po~etokot pred /e/, mnogu ~esto vo intervokalna
pozicija pred prednite vokali, poretko i vo sosedstvo so drugi vokali, sp.
²ezero, e²l'en, t²rae, pi²e, ko²e, mo²i, ~i²i (2.2.7.1.).
3.4.2. /v/ se gubi redovno vo sufiksot -vski : ²beroski, i vo oddelni slu~ai
vo grupite vd- : do²vec, do²vica, vt- : ²tornik, ponekoga{ i vo intervokalna
pozicija, sp. p²raa, ²ostaa.
3.4.3. Konsonantot /t/ se gubi vo ~lenskata forma za ma{ki rod, sp. ²l'ebo,
bre²go, ²kono, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. pede²se, {ee²se, i vo krajnata grupa -st : mas, {es, ²rados.
3.4.4. Soglaskata /h/ se gubi redovno na po~etokot na zboroformite, sp.
l'ep, ²rana, an, ²oxa, vo intervokalna pozicija, sp. mu²a, st²rea, s²naa, vo nekoi
slu~ai i pred konsonant, sp. mu²la (muhla), ²tula, duu²na.
131
15. ELE[NICA
ELE[NICA, Razlo{ko, Bugarija.
Jugoisto~no nare~je, male{evsko-pirinska grupa govori.
MDA 276a.
Seloto Ele{nica se nao|a vo malata kotlina na rekata Zlatarica jugoisto~no od gradot Bansko (Pirinska Makedonija). Ima okolu 4.000 `iteli.
Administrativno e svrzano so Bansko, koj{to e i pazaren centar za ele{ni~ani. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvoto i sitnoto sto~arstvo.
Ele{ni~ani se pro~ueni i kako vredni yidari. Vo ponovo vreme dobar del od
naselenieto e vraboteno i vo rudnicite {to se nao|aat vo neposrednata
okolina.
Ovoj opis na dene{niot fonolo{ki i prozodiski sistem na ele{ni~kiot
govor e napraven vrz baza na materijalot zabele`an samo od edno lice ‡ \or|i
Pop-Atanasov, nau~en sorabotnik vo Institutot za literatura pri Filolo{kiot fakultet vo Skopje. \or|i Pop-Atanasov e roden vo selo Ele{nica
(1940) i tamu `iveel s# do 1970 godina, koga doa|a vo Skopje. Toj be{e
qubezen da popolni edna op{irna anketa (so okolu 3.000 pra{awa i leksemi).
Toj materijal go imam potoa povtorno prodiskutirano so Pop-Atanasov. Za
negovata pomo{ srde~no mu blagodaram. Zemen e isto taka pod vnimanie i
materijalot od ovoj govor sodr`an vo III tom na Bugarskiot dijalekten atlas
(B†lgarski dialekten atlas, III, IBE na BAN, Sofi® 1974) vo koj s.
Ele{nica se vodi pod brojot 4114.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.
Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN XII, MANU, Skopje 1987.
I. INVENTAR NA FONEMITE I DISTRIBUCIJA
1. Vokali
1.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima sedum (7) vokalni fonemi:
i
132
u
»
e
o
a
ä
Site ovie vokali se realiziraat vo akcentirana pozicija. Vo neakcentirani slogovi poradi neutralizacijata na /ä/ so /e/ vo korist na vtorava brojot
na vokalite se sveduva na {est (6):
i
u
»
e
o
a
Vokalnite fonemi me|u sebe se diferenciraat po distinktivnite priznaci {to proizleguvaat od mestoto na artikulacijata (predni ‡ zadni), od stepenot na otvorot, t.e. od stepenot na izdignuvaweto na jazikot ({iroki ‡
tesni, odn. niski ‡ visoki) i u~estvoto na usnite (labijalizirani ‡ nelabijalizirani). Grafi~ki izrazeni tie ja davaat slednava slika:
zaokru`eni
predni
niski
visoki
i
u
e
+
‡
+
+
+
‡
‡
»
‡
‡
‡
‡
o
+
‡
‡
ä
a
+
+
‡
+
1.2. A l o f o n i i d i s t r i b u c i j a .
1.2.1. Fonemite /i, e, u, o, a/ imaat dolgi alofoni dobieni kako kompenzacija po zagubata na konsonantite /h/ i /`/: [i:] ²pi:me (< pihme), ²vi:`ƒ (< ²vi``ƒ
< ²vi`dƒ), [e:] je:²la, me:²l'em, ²nose:me (< jeh²la, meh²l'em, ²nosehme), me:²`a (< me`²da), [u:] ²~u:me (< ²~uhme), ²~u:`i (< ²~u`di), [o:] ²rek«:me (< ²rek«hme), d«j²do:me,
[a:] ²ja:ne, g²l'edƒ:me (²jahne, g²l'edƒhme), ²da:`e, ²ra:`ƒ (< ²da`de, ²ra`dƒ) i dr.
1.2.2. Op{ta e pojava vo na{ite isto~ni dijalekti vokalite vo neakcentirana pozicija da se izgovaraat ne{to pokratko od nivnite akcentirani alofoni. Taa konstatacija va`i i za ele{ni~kiot govor. Spored toa vo zavisnost
od mestoto na akcentot mo`eme da razlikuvame akcentirani i neakcentirani
vokalni alofoni so kvantitetska diferencijacija.
1.2.3. Fonemata /a/ vo neakcentirana pozicija se realizira ne{to
povisoko vo pravec na glasot /»/ ‡ [ƒ], sp. lƒ²`icƒ, ²itƒr, m²ladijƒ, cƒf²ti.
133
1.2.4. I vokalot /o/ se javuva vo dva osnovni alofona ‡ [o] vo akcentiran
slog, i [«] ‡ zatvoren glas vo pravec na /u/ vo neakcentirana pozicija. Vo oddelni leksemi zavisno od oddale~enosta od akcentiraniot slog i od karakterot na prethodnata soglaska zatvoreniot alofon se dobli`uva mnogu do /u/
ili pak so nego se neutralizira, sp. ²ok« ‡ «k²ot«, ²nos ‡ n«²so / nu²so, ²vos«k /
²vosuk, v²ra« ‡ v²ra«ve, d«²o`ƒ, ²dojd«ƒ, k«²e.
1.2.5. Po odnos na pozicijata vo zboroformite fonemite /i, u, e, o, a/ ne
poka`uvaat ograni~uvawa. Tie mo`at da stojat vo inicijalna, medijalna i finalna pozicija.
Kaj fonemata /ä/ nemame primer samo za inicijalna pozicija, sp. bräk,
~«²väk, präj, ba²xä, glƒv²nä, se²dä.
Fonemata /»/ po pravilo se javuva vo medijalna pozicija. Vo na{iot materijal nema primeri so /»/ na krajot, a vo inicijalna pozicija konstatirana e
vo leksemata »ca (< h¤ca).
Po odnos na akcentot ograni~uvawe poka`uva, kako {to ve}e spomnavme,
fonemata /ä/. Taa se realizira samo vo akcentiran slog, dodeka vo neakcentirana pozicija se neutralizira so /e/, sp. bräk ‡ bre²go, ²mäsi ‡ me²säte, m²l'äk« ‡
ml'e²kot«, ²säkƒ ‡ se²~e{, ²sän« ‡ se²not«, ²räkƒ ‡ re²katƒ, ²särƒ ‡ sere²l'ivƒ (v»na), c²rävƒ ‡ cre²vatƒ.
1.2.6. Po odnos na vokalnoto sosedstvo na{iot materijal poka`uva deka vo
princip site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so nekoi mali ograni~uvawa na vokalite /ä/ i /»/, sp. /ie/: ²mie se, ²pie, ²~ie, /ia/: ²ispiƒ (: ²pijƒ), zgre²{iƒ pokraj zgre²{i¹ƒ, /io/: tri²ow, /ei/: d²rei, ²ma{~ei, /ea/: ²ma{~eƒ, ²neƒ, /eo/:
gre²o, /eu/: k²reuk, /äi/: st²räi, ²l'äi, /äe/: s²mäe se, ²päe, ²täen, /äa/: ²bäƒ, st²räƒ,
²l'äƒ, /äo/: g²rä« ‡ g²rä«ve, /ai/: s²nai, /ae/: ²zaek, ²paek, /a»/: kƒ²»ren ‘ta`en’, /ao/:
v²ra«, ²za«²rok, /au/: ²pau²`inƒ, pƒ²uw, /»a/: k²r»ƒ²vicƒ, /»o/: ²p»« ‡ ²p»«ve (: p»h),
v²r»«ve, /oi/: ²moi, ²näk«i, tr«²icƒ, /oe/: rƒz²boe, p«v«²e, g«e`²l'if, k«²e, /oa/: s«²a,
d«j²doƒ, /ui/: g²lui, ²mui, /ue/: ²~ue{, «²bue, /ua/: ²muƒ, su²ar, /uo/: ²bu« (: buh), g²lu«.
Mo`ni se isto taka i grupi so identi~ni vokali, sp. /ii/: z²mii, z²miin, /ee/:
~ee²ne, ²~ee, {ee²se, /aa/: g²l'edƒƒ, s²naƒ, ²jaƒ, }ƒa²ja, ²taƒ, /»»/: k²r»»vi, /oo/: ²do«²rok,
/uu/: buure²sal.
1.2.7. Po odnos na konsonantskoto sosedstvo nekoi ograni~uvawa poka`uva
vokalot /a/. Imeno, zad (istoriski) palatalnite konsonanti /a/ se neutralizira vo /ä/ vo akcentiran slog, odnosno vo /e/ vo neakcentiran, sp. vƒ²l'ävicƒ,
gr»k²l'än, glƒv²nä, bƒ{²~ä, nu{²~ä (< n«{²~a), el'e{ni²~äne, «hri²~änec, toƒ ²~äs
‘vedna{’, uf²~är, uf²~ärkƒ, ²~äkƒ, bƒ²xä, petl'e²xän ‡ petl'exe²ne, u²xäk, fil'i²xän, ‡ ²poes, ne²däl'e, pus²tel'e, ²~el'et, ²bane (< ²bawƒ), ²tine (tiwƒ), ve²~ere,
pu²ga~e (< p«²ga~ƒ), ~er²dak, ²~e{ƒ (iako pod akcent), bƒxe²nak, ²ko{er, a vo oddelni slu~ai i koga se nao|a /a/ pred /j/, na primer: k²räj ‡ k²räi{~ƒ, puk²räe,
134
p²räj (< p²rai < p²ravi), ²däj, ude²ja (< «dƒ²ja). No vedna{ treba i da istakneme
deka odnosniov preglas ne se vr{i so polna doslednost, pove}e se javuva kako
leksikalizirana pojava.
1.3. Vokalni promeni. ‡ Od aktuelnite vokalni promeni ve}e bea istaknati redukcijata na neakcentiranite /a/ i /o/ i neutralizacijata na /ä/ so /e/
isto taka vo neakcentirana pozicija. Ovde sakame ovie dve pojavi da gi ilustrirame so pobogat materijal.
1.3.1. Neakcentiranoto /a/ bez ogled na negovoto poteklo podle`i na redukcija vo site pozicii na fonetskite zborovi. Me|utoa stepenot na redukcijata e ne{to poblag vo sporedba so poju`nite jugoisto~ni makedonski dijalekti. Vo ele{ni~kiot govor nema primeri so neutralizacija na neakcentiranoto /a/ i vokalot /»/. Sp. primeri: b²radƒ ‡ brƒ²datƒ, vlƒk²no ‡ v²laknƒ,
vrƒ²~ar ‡ vrƒ~ƒ²re, ²zap ‡ zƒ²bo, ²da{ ‡ dƒ:²`e, ²rakƒ ‡ rƒ²katƒ, ²golƒp, ²`alƒt,
²ubƒf, dƒ²bovicƒ, jƒ²zabicƒ, ²jagulƒ, kƒ²del'e, lƒ²`icƒ, ²jabukƒ, ²sabutƒ, m²ladijƒ,
vƒ²`e, klƒ²bo, mrƒ²vuwƒk i dr.
1.3.2. Samoglaskata /o/ vo neakcentiran slog mo`e da se ~ue vo razni stepeni na redukcija, {to zavisi od red okolnosti: od karakterot na sosednite konsonanti, od blizinata do akcentiraniot slog, od tempoto na govorot. Od isto
lice mo`ev da ~ujam varijacii od edno zatvoreno [«] pa do /u/. Ne retko i se
ukinuva korelacijata me|u neakcentiranite /o/ i /u/, sp.: g²noj ‡ gnuj²ta, ²gorƒ ‡
gu²ratƒ, ²kozi ‡ ku²zite, ²kori ‡ ku²ra, ²konci ‡ ku²nec, ²kotl'i ‡ ku²tel, ²momi ‡
mu²mite, ²nogƒ ‡ nu²gatƒ, p²lo{ ‡ plu{²ta, ²sol' ‡ sul'²ta, ²ofci ‡ uf²ca, ²orl'i
‡ u²rel, ²ovni ‡ u²ven, ub²ras, u²räh, uf²~ärkƒ, u²xäk, ude²ja / «de²ja, ²bivulck«,
vud²wak, vdu²vec, gu²l'äm ‡ gu²l'ämu, gu²rä, gu²re{, ²|avul / |av«l, ²`alus, ku²e, ku²rap ‡
kurƒ²be, ku²l'änu / ku²l'än«, k²reuk, k²rotuk, ²matu²ricƒ, ²milus, v²rauve, ²l'äbuve /
²l'äb«ve, i dr.
1.3.3. Ukinuvaweto na opozicijata /ä/ ~ /e/ vo neakcentiran slog e
regularna pojava, sp. bäs ‡ ubes²nel«, ²värƒ ‡ ve²ratƒ, gräh' ‡ gre²o, g²näzd« ‡
gnez²do, däl ‡ de²lo, däcƒ ‡ de²cätƒ, yvär ‡ yve²ro, y²väzdi ‡ yvez²dite, k²l'ä{~i ‡
kl'e{²~ok, ²l'ät« ‡ l'e²tot«, ²mäsi ‡ me²sil, ²räkƒ ‡ re²katƒ, svät ‡ sve²ti,
svä{ ‡ sve{²~a, sän« ‡ se²not«, ²säkƒ ‡ se²~e{, snäk ‡ sne²go, itn.
2. Sonanti
2.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima sedum sonanti:
m
n
l
w
l'
r
135
j
koi spored distinktivnite priznaci {to proizleguvaat od mestoto i na~inot
na obrazuvaweto ja davaat slednava grafi~ka slika:
m
predni
periferni
lateralni
glajdovi
nazalni
+
+
n
+
‡
+
w
‡
‡
+
l
+
l'
‡
r
j
+
‡
‡
+
‡
‡
‡
‡
‡
+
‡
2.2. A l o f o n i i d i s t r i b u c i j a.
2.2.1. Labijalniot nazal /m/ se realizira vo svojot osnoven alofon [m] vo
site pozicii na zboroformite i vo sosedstvo na site vokali. Izvesno ograni~uvawe toj poka`uva samo vo grupata /mn/ koja se razedna~uva vo /vn/ i vo inicijalna pozicija i vo sredinata na zborot, sp. kr»vn²ak, ²povne, s²tovnƒ, ²tevn«,
tev²nicƒ (po analogija posle i vo ²teven, st²r»ven), f²nogu (< v²nogu < m²nogu).
Inaku vo inicijalna pozicija /m/ vo doma{ni zborovi se javuva vo grupa so sonantite /l, r, j/: m²ladi, mrak, m²jakƒ ‘mjauka’.
2.2.2. Dentalno-alveolarnoto /n/ pred velarnite konsonanti /k, g/ se realizira kako velarno [ ], sp. ²sä kƒ, f²ra gƒ.
2.2.3. Palatalniot nazal /w/ po pravilo ne se javuva pred prednite vokali
/i, e, ä/ kako vo inicijalna, taka i vo medijalna pozicija. Vo na{iot materijal
nema primeri so /w/ i pred konsonant. Proizleguva deka /w/ vo ovoj govor
mo`e da stoi pred neprednite vokali i vo finalna pozicija, sp. vud²wak,
vi²wok, e²sew« ²`it«, dew (: dni, de²ne), kow, k«²war (: ²kone, ²konski), ²og'iw (:
²og'ine), siw, ²siwƒ, ²siw« (: ²sini), tr»²wak (: t²r»ne), ƒr²maw (: ƒr²mane ‡ opr.
forma, ƒrma²ne ‡ mno`ina), ti²gaw, fus²taw i dr. O~igledno e deka pred
prednite vokali opozicijata /w ~ n/ se ukinuva. Treba u{te da istakneme deka
vo finalna pozicija ne samo {to se pazi dobro staroto /w/, tuku vo brojni
primeri, osobeno vo tu|i leksemi, se javuva toa i na mestoto na /n/, sp. ƒr²maw,
kƒ²zaw, tƒ²baw, ti²gaw, fus²taw, pi²row, kƒ²uw, rus²tuw.
2.2.4. Fonemata /l/ vo svojot osnoven alofon [l] se realizira pred
vokalite /a, », o, u/, pred konsonant i vo finalna pozicija, sp. ²la`ƒ, vol ‡
v«²love, ²rek»l ‡ ²reklƒ ‡ ²rekl«, ~ul ‡ ²~ulƒ. Pred prednite vokali /i, e, ä/ i
136
pred /j/ negoviot izgovor se neutralizira vo korist na izgovorot na /l'/, sp.
cal ‡ ²calƒ ‡ ²cal« : ²cal'i, ²polski : ²pol'e, dol : ²dol'e.
Osven pred prednite vokali, kade {to /l/ ne mo`e da stoi, toa ima zna~itelno poograni~ena upotreba vo nekoi drugi pozicii; na primer, zad prednite
vokali naj~esto se realizira kako /l'/, se raboti za eden vid asimilacija, sp.
²vil'ƒ, ²mil'u mi e, pil' ‡ ²pil'ƒ, n«²sil', bil' ‡ bi²l'a ‡ bi²l'o, ²bil'u, v«²zil'u,
kri²l'o ‡ k²ril'ƒ, ²sel'u ‡ se²l'ot«, du²{el', mu²`el', nƒ²{el', ku²tel', ²pepel',
pe²tel', säl', vräl' ‡ vräl'u, bäl'kƒ ‡ bäl'k'i, bäl'~u (no: ²vazƒl, ru²kal, vol,
kol, ~ul, ²rek»l).
2.2.5. Fonemata /l'/ poziciono ne e ograni~ena, sp. b²l'uvƒ{, l'ut, ²l'ude,
kl'u~, ²l'uspƒ (pred zaden vokal), ²`el'}ƒ, ²mol'bƒ, k«²{ul'}ƒ (pred soglaska),
`al', pri²jatel', sol' ‡ s«l'²ta, u²~itel' (na krajot).
2.2.6. Sonantot /r/ ne mo`e da stoi me|u dve soglaski i vo inicijalna pozicija pred soglaska. Toj sekoga{ ima vo sosedstvo barem eden vokal. Vo
oddelni leksemi vo sekvencata /r»/ plus konsonant, /r/ mo`e da bide nositel
na slogovnosta ‡ [… ], sp. g… p, k… l'e{, k… s, p… s, p… va, t… ne, c… n.
2.2.7. Glajdot /j/ se realizira kako [j] i kako [¹] so razni stepeni na ~ujnost
i so fakultativni varijacii. Takvata sloboda na artikulacijata na /j/
uslovena e od pove}e faktori, pred s# od negovata funkcionalna
optovarenost, od karakterot na okolnite glasovi, od negovata pozicija po
odnos na mestoto na akcentot, pa i od emocionalnata markiranost i tempoto
na govoreweto. Alofonot [j] pove}e doa|a do izraz vo inicijalna pozicija
pred zadnite vokali, sp. ²jav«r, juz²da, i vo slu~ai kade {to e morfolo{ki
pooptovaren, na primer: bƒ²ja~ka, d²r»vjƒ, ²perjƒ, ili vo sosedstvo na konsonant,
sp. ²zajci, skrƒp²ja, ²gajdƒ. Kako [¹] se realizira naj~esto vo pozicija zad vokal,
sp. zme¹, mo¹, sto¹, pi¹.
Po odnos na distribucijata op{to mo`eme da konstatirame deka e /j/ najstabilno na po~etokot pred zadnite vokali, sp. ²jabukƒ, ²jagne, vo intervokalna
pozicija me|u zadni vokali, sp. bƒ²ja~kƒ, pred konsonant, sp. vuj²na, ²gajdƒ, vo
finalna pozicija: broj, raj, toj, i vo onie slu~ai kade {to e semanti~ki pooptovaren, na primer, vo nastavkite: mij ‡ ²mijte se, sej ‡ ²sejte, vo vokativnata
nastavka -jo : ²ma`j«, ~«²väkj«, z²mij«, ²zemj«, i vo zbirnata -ja : ²perjƒ, d²r»vjƒ.
Najslabo /j/ se izgovara vo intervokalna pozicija vo sekvenci vo koi prviot
~len e preden vokal, sp. zmi²¹a, ²pi¹ƒ. Restrikcii na /j/ se javuvaat prete`no
pred prednite vokali i na po~etokot i vo sredinata na zboroformite, sp.:
²esen, e²l'en, ²edƒr, e²~i, e~eme²nik (no je²la) (vo inicijalna pozicija pred e), z²miin, z²miin« ²bil'e, ²moi, ²koi, b²roi, tr«²icƒ, ²mie se, ²pie, ~i²e, ²päe, ²see, ²zaek, k«²e,
²~ue{. Neobi~ni se isto taka i sekvencite /je/ i /ji/ zad konsonant, sp. ²baze,
²bil'e, ²bore, g²robe, ²dabe, d²räne, ²kol'e, ²loze, s²nope, t²r»ne. Ne se javuva i pred
137
palatalnoto /}/: ²ma}ƒ, ²vä}ƒ, ²te}u, ²u}«, ²{a}ƒ (< majkƒ, väjkƒ, tejk«, ujk«,
{ajkƒ). Po odnos na glasovnoto sosedstvo /j/, kako i /r/, sekoga{ stoi barem do
eden vokal.
2.2.8. Udvoeni sonanti (geminati) se javuvaat samo na morfemska granica.
/jj/ e zabele`ano na granicata so prefiksot naj- : najjak, i na sostavot so vokativnata nastavka -jo vo slu~ai kako raj ‡ ²rajj«.
Vo eden primer e zabele`ano i dvojno /l'l'/: ƒk»l'²l'ijƒ.
3. Opstruenti
3.1. I n v e n t a r. ‡ Ele{ni~kiot govor ima devetnaeset (19) {umni konsonanti (opstruenti):
b
d
|
g
p
t
}
k
y
x
c
~
v
z
`
f
s
{
h
Kako relevantni distinktivni priznaci kaj opstruentite se javuvaat:
zvu~nosta (zvu~ni ‡ bezvu~ni), afrikativnosta (afrikati ‡ eksplozivni),
proodnosta (proodni ili kontinuirani ‡ okluzivni), mestoto na
obrazuvaweto (zadni ‡ predni) i perifernosta (periferni ‡ centralni). Vo
dijagram tie se pretstaveni na sledniov na~in:
zvu~ni
afrikati
kontinuirani
zadni
periferni
b
+
p
‡
v
+
f g
‡ +
k
‡
h
‡
‡
+
‡
‡
+
+
‡
+
+
‡
+
‡
+
+
+
+
+
‡
+
+
d
+
‡
‡
‡
‡
t
‡
‡
‡
‡
‡
y
+
+
‡
‡
‡
c
‡
+
‡
‡
‡
z
+
s
‡
+
‡
‡
+
‡
‡
|
+
‡
‡
+
‡
}
‡
‡
‡
+
‡
x
+
+
‡
+
‡
~
‡
+
‡
+
‡
` {
+ ‡
+
+
‡
+
+
‡
3.2. A l o f o n i i d i s t r i b u c i j a.
3.2.1. Labiodentalnoto /v/ pokraj osnovniot alofon [v] vo oddelni leksemi
se realizira kako bilabijalen fon [×]: ²l'äb«×e, ²bi׫l, mrƒ×²uwƒk, cr»×ul'. Vto-
138
riov se javuva vo intervokalna pozicija vo sosedstvo so labijaliziranite
vokali.
3.2.2. Soglaskite /`, {/, poretko i /x, ~/ se realiziraat so lesna palatalnost [`', {']: `ar', ²`'abƒ, ²~u:`'i, s²no{'~'i, ²no{'~'i, ²ka{'~'ƒ.
3.2.3. Grupata /{~/ ponekoga{ mo`e da se realizira i kako [{'{']:
nu{'²{'a, pl'e{'{'es pokraj nu{'²~'a, p²l'e{'~'es. Na ovaa pojava uka`uva i
Aleksiev (Razlo{kiÔt govor, Makedonski pregled, VI, SofiÔ 1931), spored
kogo procesot u{te ne e zavr{en.
Sli~na tendencija poka`uva i grupata /`x/ > [`'`']: ²nu`'`'ƒ, ²vi`'`'ƒ
pokraj ²nu:`'ƒ, ²vi:`'ƒ.
3.2.4. Fonemite /|, }/ vo ele{ni~kiot govor se izgovaraat so naglasena palatalnost i zasilena frikacija, a mo`at da se realiziraat i kako [x', ~'], sp.
b«²`i~', ²ve~'e, me²~'avƒ, ~'e, ²ne~'e, pokraj b«²`i}, ²ve}e itn.
3.2.5. Velarnite /k, g/ pred prednite vokali /i, e, ä/ se realiziraat kako palatalizirani fonovi [k', g'] ili pak se neutraliziraat so /}, |/ vo korist na
vtorive, sp. m²rafkƒ ‡ m²rafk'i / m²raf}i, ²gaskƒ ‡ ²gask'i / ²gas}i, ²pu{kƒ ‡
²pu{k'i / ²pu{}i, ²niskƒ ‡ ²nisk'i / ²nis}i, ²}isne, s²k'el'e / s²}el'e; b²lagƒ ‡ b²lag'i
/ b²la|i, ²d»gƒ ‡ ²d»|i, ²og'in / ²o|in.
3.2.6. Fonemata /h/ vo na{iov materijal se predava vo tri alofoni: "normalno" [h], zvu~no [$] pred /m/ vo 1 l. mn. na minatoto opredeleno vreme, sp. ²pek«$me, ²sek«$me, pokraj ²pek«:me, ²sek«:me, i palatalizirano [h'], sp. gräh', nih',
pih' ‡ ²pih'te, u²räh', be²rah', dƒ²doh', i²mah'; od BDA (4114): ²met«h, d«²nes«h, mi²nah, i v²r†{eh'a, ²dumah'a, m²r†dah'a.
3.2.7. Po odnos na pozicijata vo zboroformite restrikciite se odnesuvaat
na zvu~nite opstruenti i na /h/.
3.2.7.1. Zvu~nite opstruenti, kako i vo drugite makedonski dijalekti, ne
mo`at da stojat na krajot na zboroformite pred pauza. Vo taa pozicija tie se
neutraliziraat so bezvu~nite parnici, sp. ²zabe ‡ zap, ²`ivi ‡ `if, ²d»gƒ ‡ d»k,
²rod« ‡ rot, ²no`e ‡ no{, baze ‡ bas.
3.2.7.2. Fonemata /h/ ne se javuva vo inicijalna i vo intervokalna pozicija.
Toa zna~i, taa mo`e da stoi vo finalna pozicija i vo sredinata pred konsonant, sp. vr»h ‡ v²r»h~e (: v²r»« ‡ v²r»«ve), veh' ‡ ²veh'ti, nih', vrah (: v²ra«),
grah, mah, prah, gräh' (: gre²o, g²rä«ve), «²räh' ‡ «²räh~e, gluh (: g²luƒ, g²lui),
²zaduh, ku²`uh ‡ ku²`uh~e (: ku²`u«), suh, p»h (: ²p»«), k²rehk«, ²ohkƒ, vo nastavkite
za aorist i imperfekt: gl'e²dah, «²buh, u²rah, pih ‡ gl'e²dahte, ²~uhte, ²pihte,
no: ²oxƒ, ²itƒr, l'äp, gre«²ta, st²räƒ, su²ar, ²muƒ, ²jaƒ, s²naƒ, soƒ, vo oddelni
leksemi i pred konsonant se zagubila: nin, me:²l'em, g²l'edƒ:me.
139
3.2.8. Po odnos na vokalnoto sosedstvo ograni~uvawe poka`uvaat samo /k,
g/, koi pred prednite vokali, vidovme, se neutraliziraat so /}, |/: vi²sok ‡
vi²so}i, jak ‡ ²ja}i, de²}emvri, s²}el'e, b²lagƒ ‡ b²la|i (3.2.5.).
3.2.9. Vo konsonantsko sosedstvo konstatirani se slednive restrikcii.
3.2.9.1. Vo inicijalna pozicija vo doma{ni zborovi ne se mo`ni grupi od
sonant + opstruent, pregradna + frikativna soglaska od ist lokalen red
(bv, dz, pf, ts), od afrikat + pregradna soglaska (c+p, t; y+b, d; ~+p, t, i
dr.), od afrikat + frikativen glas od ist lokalen red (c+s, y+z, ~+{, x+`),
kako ni grupi od po dva afrikata (c+~, y+x, ~+c, x+y).
Vo sekvencite so /p/ + frikativna soglaska se vr{i afrikatizacija na
vtorata komponenta, sp. (p)~e²nicƒ, (p)~e²ni~kƒ, p²cal'i.
Labiodentalot /v/ pred sonantite /l, n, r/ se obezvu~uva vo leksemite:
f²l'äze, f²nese, f²netre, f²nogu (< v²nogu < mnogu), fnuk, fret ‘site’.
3.2.9.2. Vo finalna pozicija na restrikcija podle`at grupite sostaveni od
frikativnite /s, {/ + /t/. Tie se uprostuvaat so ispa|awe na pregradnata komponenta (kako najslaba po zvu~nost) sp. gl'is, l'is, ~is, mos, pos, ²zabes, ²bol'es,
²milos (: ²l'ist«, ²~istƒ,...), ve{, da{, no{, plo{, sva{, gu²re{ (: ²ve{tƒ,
n«{²~a, ²da`e < da`de, itn.).
3.2.9.3. Vo medijalna pozicija ima ograni~uvawe na grupite /{t, `d/, na
sekvencite od palatalen sonant + /k/, na grupite od pregraden i frikativen
opstruent i od eksploziven + afrikativen konsonant.
Grupata /{t/ po pravilo se asimilira vo /{~/: k²l'ä{~i, ²ni{~«, ²nä{~«,
²o{~e, gla²vi{~e, «g²ni{~e, g«²re{~«, ²pe{~urƒ, p²l'e{~es, ²ma{~eƒ, «²bu{~ƒ, pa i
vo inicijalna pozicija: {²~erkƒ, {²~avjƒk. Isklu~ok pretstavuvaat sekundarnite obrazuvawa ²vi{te, ²ja{te (: vi{, ja{) (zapoveden na~in od ‘vidi’, ‘jade’).
Grupata /`d/ e konstatirana samo vo leksemata pre²me`die koja e, verojatno, primena po literaturen pat. Vo drugite slu~ai vo doma{ni zborovi /`d/ >
[``] > [`:] i kako kraen rezultat > /`/, sp. ²vi:`ƒ, g²rƒ:`ƒ²nin, me:²`a, p²re:`ƒ,
²nu:`ƒ, ²da:`e, ili pak taa se izmenila vo /`|/ vo nekoi pridavski obrazuvawa,
sp. g«²ve`|u (mes«).
Grupite /s, z, ` + r/ se odbegnuvaat so vmetnuvawe na pregradnite /t, d/:
st²rädƒ, zdrak, `drebe.
Vo grupite sostaveni od palatalen sonant + /k/ se vr{i palatalna asimilacija na /k/ vo /}/: ²ma}ƒ, ²vä}ƒ, ²u}u, ²{a}ƒ (< ²majkƒ, ²väjkƒ, ²ujk«, ²{ajkƒ), ²bil'}ƒ,
²bol'}ƒ, ²`el'}ƒ, ²l'ul'}ƒ, ru²dil'}ƒ, stu²jal'}ƒ, su²fal'}ƒ, i redovno taka.
Ovaa pojava bi mo`elo da se postavi i poinaku: prvo da do{lo do palatalizacija na /k/ pred /i/ vo mno`inskite formi, pa posle toa da se
generaliziralo i vo edninata, zna~i: ²majki > ²ma(j)}i > ²ma}ƒ. Me|utoa, protiv
vakvata pretpostavka uka`uvaat drugite imenki na -k(a) vo koi vo edninskata
140
forma /k/ se zadr`alo, sp. ²gaskƒ ~ gas}i, ²pu{kƒ ~ ²pu{}i, m²rafkƒ ~ m²raf}i i
dr.
Vo grupata /p + s/ se vr{i afrikatizacija na frikativnata komponenta,
sp. tep²cijƒ, s²tipcƒ, ²opcid«.
Vo sekvencite /t + c, ~/ na morfemska granica procesot na ispu{taweto
na okluzivnata komponenta ne e zavr{en, sp. pokraj g²ra~e, d«²bi~e, ²obeci, d«²bici (so ispu{teno t) zabele`ani se i formi so slabo t : b²rƒt~e, g«²vetce,
²`itce.
Grupite /s + c, ~/ na morfemska granica vo ovoj govor ne podle`at na asimilacija, sp. mes²ce, yvis²~e, mƒs²~icƒ, ²mos~e, k²las~e.
Soglasni~ki grupi (na opstruenti) od tri ~lena naj~esto se javuvaat na
morfemska granica me|u korenska morfema {to zavr{uva na soglaska, odnosno soglasni~ka grupa i sufiks {to po~nuva so opstruent (-k, -nik, -sk, -stv,
ili ~lenskite nastavki), kako i na granicata me|u prefiks i korenska morfema. Vo takvi slu~ai ~esto se vr{i restrikcija na najslabiot po zvu~nost
opstruent, sp. b«l'es²ta (< b«l'est-ta), n«{²~a (< n«{t-ta), vr»s²nik (< v…stnik), s²vä{(t)nik, ²ga{(t)nik, ²pos(t)n«, ²rad«s(t)nƒ, i dr.
Vo ~etiri~lenata grupa /tstv/ na redukcija podle`i /t/: b²rastv« ili
duri b²rasv«.
Vo grupata /tsk/ doa|a do slivawe na /ts/ > /c/: b²racki, g²racki.
Patem da spomneme deka i vo ele{ni~kiot govor, kako vpro~em i na seta
druga makedonska jazi~na teritorija, ne mo`at da stojat vo neposreden dopir
opsturenti so razli~na zvu~nost. Vo takva pozicija se vr{i regresivna asimilacija po zvu~nost, sp. ²zabi ‡ ²zap~e, ²ofcƒ, itn.
3.2.9.4. Udvoeni soglaski (geminati) mo`at da se javat po pravilo na morfemska granica. Vo na{iov materijal konstatirani se slednive geminati:
/tt/: pot ‡ p«t²ta, /gg/: vo ²näggƒ, ²niggƒ, ²seggƒ (< nekogƒ, nikogƒ, sekogƒ).
3.2.9.5. Od oddelnite konsonanti vo ele{ni~kiot govor kako pokarakteristi~ni gi izdeluvame /y/ i /}, |/, prvata poradi distribucijata, a drugite dve
poradi nivnata ~estota i realizacija.
Afrikatot /y/ se javuva pred vokal i toa obi~no na po~etokot, sp. ²yivri,
yit, ²yerye²l'ijƒ, ²yaden, ²yadni{~e, yu²nicƒ, ²yurnƒ, ²yurl'i, vo sekvencata /yv/:
yvär, yvez²da, y²viskƒ, vo oddelni leksemi i vo grupa so /n/: ben²yin, b²r»nyƒ (prete`no vo tu|i leksemi).
Fonemite /}, |/ vo ele{ni~kiot govor se zna~itelno pofrekventni vo odnos na drugite pirinski govori i so po{iroka distribucija, osobeno /}/. Toa
doa|a ottamu {to se tie dobieni ovde na pove}e na~ini: po fonetski pat od /k,
g/ pred preden vokal (pu{}i, o|in), so palatalizacija od starite grupi *- , *(ze}, gosp«} < gosp«|), i na grupite /tj dj/ < *t±j, *d±j (bra}ƒ, sva}ƒ, tre}i,
141
l'is}ƒ, gos}e, |avul); /}/ e dobieno i so progresivna palatalizacija od sekvencite palatalen sonant + /k/, na pr. ²ma}ƒ, ²bol'}ƒ; i osven toa vo brojni slu~ai
tie se dobieni i po analogija vo oddelni sufiksni obrazuvawa, sp. vel'i}ef
pos (: bo`i}ef), vo pridavkite na -{ki > -{}i : ²zae{}i, ²jagne{}i, ²ku~e{}i,
²tel'e{}i, a posle i ²zae{}« (mes«), ²jagne{}«, ku²ko{}ƒ, ²pil'e{}«, ²tel'e{}«,
‡ g«²ve`|« (mes«), ili vo prilozite od tipot d²nes}ƒ, zi²mos}ƒ, ese²nes}ƒ,
²l'ätus}ƒ, nu²{es}ƒ i dr. Frekvencijata u{te pove}e ja zasiluvaat i brojnite
tu|i leksemi so /}, |/, sp. du²}an, mustƒ²}e, ²}orƒf, u}urƒ²vel', }um²be, ²an|el, |ol,
|u²ve~, |ub²re i dr.
3.3. Vo sumaren pregled aktuelnite konsonantski promeni se: regresivnata
asimilacija po zvu~nost (3.2.9.3.), desonorizacijata na zvu~nite soglaski na
krajot (3.2.7.1.) i palatalizacijata na velarnite /k, g/ vo /}, |/ pred prednite
vokali (3.2.5.) i na /k/ zad palatalna soglaska (3.2.9.3.). Po ovoj na~in se obrazuvani brojni alternacii.
Od interes se posebno onie alternacii {to proizleguvaat od soglaskata
/}/ dobiena so palatalizacija pred * , sp. ze} (²ze}«ve, adj. ²ze}«v«) ‡ ²zete, pa} ‡
²pate, ili vo ²gosp«} (< gosp«|) ‡ ²gosp«di. Pred prednite vokali, kako {to
gledame, imame ista situacija kako kaj fonemata /w/ koja pred prednite
vokali se neutralizira so nejziniot tvrd parnik (kow ~ kone, dew ~ dene).
II. ISTORISKI OSVRT VRZ FONOLO[KIOT SISTEM
1. Poteklo na fonemite
1.1. V o k a l i
i
< *i : ²izbƒ
< *y : ²kisel, ²ribƒ, sin
< e vo neakcentiran slog vo leksemite yig²var, rin²de, {i²}er
<
2 sekundarno vo ²o|in
e < *e : ²pol'e, ²sel«
< *& : den', ²bol'en, d«²{el', ²pal'ec
< *£ : e~me²nik, e²~i, ²edƒr, ²zaek
< *½ vo neakcentiran slog: yvez²da, bre²go, se²~e{
< a so preglas zad palatalnite konsonanti vo oddelni leksemi, sp.
²poes, bƒxe²nak, ²~e{ƒ, ~er²dak, pu²ga~e, ²ko{er, ²bane, ²tine, ne²däl'e, ²sel'enin,
²~el'et (I 1.2.7.)
<
2 sekundarno pred m vo ²osem, ²sedem
142
<
2 sekundarno pred r vo ²väter, ²oder
< o so asimilacija vo s²te`er
ä < *½ vo akcentiran slog, sp. bäl, bäh, drän, g²näzd«, ²l'äbuve, ²mäsi,
m²l'äku, ne²västƒ, ²pänƒ, crän
< a vo akcentiran slog zad palatalni konsonanti vo oddelni leksemi,
sp. ²jäjce, glƒv²n'ä, grk²l'än, pu²l'änƒ, e²l'e{ni²~'äne, uf²~'ärkƒ, bƒ²x'ä, u²x'äk
(I 1.2.7.)
< *£ vo 3 l. mn. kaj glagolite od i-grupa vo akcentiran slog, sp. gu²rä,
»
dr ²`ä, se²dä, ~u²~'ä
» < *þ : b»garin, v»k, g»tƒ, ²d»|i, ²`»ti, k»k, m»²~i, p»h, s»p, ²»cƒ, d»²be{
< *¦ vo sekvencata /r»/: r»²|a, ²r»`en, ²r»zƒ
< *† vo leksemite: v»²tok, v»²`e, d»²ga ‡ d»²|i, m»d²rec, ²s»{~u, ²s»{~ijƒ
< mesto turskoto , sp. ƒk»²l'ijƒ, bƒl²d»zƒ, bƒ²k»r, kƒ²d»n~e, sƒn²d»k
a < *a : ²babƒ
< *% ~esto vo korenska morfema, sp. ²va{kƒ, da{, mah, ²daskƒ, i redovno vo ~lenskata morfema za m.r.: ²bäl'ijƒ, vi²so}ijƒ, de²bel'ijƒ, zd²ravijƒ,
s²labijƒ
< *† : ²gabƒ, dap, ²zabi, ²ka{~ƒ, pa}
<
2 sekundarno: ²lagƒ, lƒ²`i~kƒ, mƒg²la, ²savne, ²tanuk, cƒf²ti,
cƒf²tok
i pred krajnite r, l, m vo leksemite: ²edƒr, ²itƒr, ²mokƒr, ²ostƒr, ²pekƒl, ²rekƒl,
st²rigƒl, sam, ²nesƒm
< *½ vo sekvencata *c½- : cal, cƒ²luvƒ
< *þ vo ²baƒ (verojatno preku b»ƒ)
< *£ vo leksemite: jƒ²gulƒ, ²`aden, ²`atvƒ, ²`alƒt, {apƒ
< e vo zavr{okot -al vo: ²an|ƒl, ²vazƒl, ²}isƒl
u < *u : gluh, muƒ
< *† vo primerite: ²pau`inƒ, pr«²lukƒ, ²guxvƒ, ru²~ok, sut, sudi²ja, su²dil'i{~e, ut²robƒ
< *þ vo ²jabukƒ
< o vo neakcentirana pozicija vo zna~itelen broj leksemi, sp. ²bivulcku, gu²l'em, gu²re{, ²|avul, ²`alus, ²pomu{, i dr., vo nekolku slu~ai i pod akcent, sp. ²duri (I 1.3.2.)
< vo nekolku primeri i od drugi vokali po fonetski pat, sp. ²kuku²vicƒ (so asimilacija), |ur²dan, ²pe{~urƒ, ²penxurƒ, ten²xurƒ (so labijalizacija na
e)
o < *o : ²o~i
143
< *% redovno vo prefiksite, sufiksite i ~lenskata morfema, i vo
ograni~en broj leksemi vo korenska morfema, sp. ²zolvƒ, son, v«z²vivƒm,
s«be²ra, pe²tok, k²rot«k / k²rotuk, zƒ²bo, nu²so
1.2. S o n a n t i
m
n
< *m : more, mos
< *n : nos, ²nogƒ
< w vo oddelni leksemi, sp. ²bane ‡ ²bani, ²dunƒ, ²kone (: kow), i redovno
na po~etokot pred -i-, sp. ²nivƒ, ²negu
w < * vo odredeni pozicii, sp. kow
< * vo oddelni leksemi, sp. dew, ²kamew
< n vo brojni leksemi, naj~esto na krajot na zboroformite, sp.
ƒr²maw, kƒ²zaw, ku²~aw, tƒ²baw, tƒ²paw, tƒ²vaw, tu²paw, tu²faw, fus²taw,
{ƒr²law; vr»be²wak, vud²wak, kƒme²wak, mrƒvu²wak, rus²wak, t…»²wak; An²dow,
dr»²mow, pƒrƒ²mow, pi²row, tri²ow; kƒ²uw, rus²tuw; vi²wok, ²kowup, i dr.
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j : g²lavƒ,
vol, cal
< *l´ vo oddelni pozicii i leksemi, sp. jƒ²gulƒ, ku²{ulƒ, ²vazƒl, du²ilkƒ,
ru²dilkƒ, ²solƒ (1 l. edn. prez.)
l' < *l´ : bl'uva{, kl'u~, l'ut, l'ude, l'uspƒ, ne²däl'e, pus²tel'e, pri²jatel', ru²ditel', u²~itel', c…»²vul'
< *l´ epentetsko: d²r»vl'ƒ, ²sabl'ƒ, cr»v²l'ak
< * : `al', sol', ²`el'}ƒ, br»²kal'}ƒ
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< l vo brojni slu~ai zad preden vokal, sp. du²{el', um²rel', ku²tel',
pepel', bil', zƒbu²ril', n«²sil' ‡ nu²sil', pil' (zad preden vokal), kal' (: kƒl²ta),
ku²l'a, ²vil'ƒ, vu²zil'u, ²sel'u ‡ se²l'ot«, k²ril'«
< vo tu|i leksemi, sp. te²mel', fi²til'
r < *r : ²rakƒ, ²ranƒ
< * : ²more
< *¦ vo sekvencata /r»/, sp. vr»h, pr»sti
j < *j : broj, moj, ²jav«r
< *l´ epentetsko vo ²zemjƒ
< *x vo }ij²na, ²pijme, ²rijme (1 l. mn. imperfekt)
< analo{ki vo vokativnata forma kaj imenkite od m.r. na konsonant,
sp. ²ma`j«, ~u²väkj«, pri²jatel'j«
< e vo ²zajci (: zaek)
< i vo rƒ²}ijcƒ
144
<
hijatsko, sp. p«st«²jaƒ, päejƒ
1.3. O p s t r u e n t i
b
p
v
< *b : ²babƒ, bräk
< *p : prah
< *w : ²vodƒ
< so proteza pred kontinuantot na *† : vƒ²tok, ²vazƒl, ²vagl'i{~ƒ, va²`e, ²vadicƒ, ²vagl'en
< m so disimilacija vo grupata mn : kr»v²nak, s²tovnƒ, st²r»vnu,
²tevni, tev²nicƒ, ²povne, i posle so analogija vo ²teven, st²r»ven
f < hv : ²fani, ²fal'i
< v pred sonantite, sp. fnuk, f²netre, f²nese, f²nogu, f²l'äze, f²ret,
poretko i vo drugi pozicii vo oddelni leksemi: fed²nagƒ, su²fal'}ƒ, fo / fuf
(I 3.2.9.1.)
< h vo oddelni leksemi, naj~esto pred /t/: ²nofti, ²noft«k, ne f²tä,
ne f²täh, ²oftikƒ
d < *d : ²däd«, dew
< *d´ vo grupata `d vo pre²me`die
< sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, `dre²be (I 3.2.9.3.)
t < *t : ²tel'e, ²däte
< sekundarno vo grupata sr : st²rädƒ (I 3.2.9.3.)
y < z vo odreden broj leksemi pred vokal, sp. ²yaden, ²yadni{~e, yit,
²yivri, yu²nicƒ, ²yurnƒ, ²yurl'i, vo grupa so v (yv) : yvär, yvez²da, y²viskƒ, i so
sonantite /n, r/: b²r»nyƒ, ²minyi²var, ben²yin, yerye²l'ijƒ (I 3.2.9.5.)
c < *c : cal, cal'inƒ
< * vo starite grupi * ¦-, * r½-, sp. cr»n, cvr»s, c²r»vl'ƒk, c²r»pƒ,
c²räv«
< s vo grupata ps vo oddelni leksemi, sp. tep²cijƒ, i vo nekolku primeri vo grupata sk, sp. ²biv«lcki
z < *z : ²zemjƒ, ²zimƒ
< *• : k²nez«
s < *s : ²sän«, sin
< k so asimilacija vo ml'es²ce (< ml'ek²ce)
| < *d´ vo: ²mu|i (²mu|i nas), ²r»|ƒ, r»²|esƒn, i vo grupa so ` vo g«²ve`|«
(g«²ve`|« ²mes«)
< *dÞj vo ²|avul
< *-d vo ²gospu| > ²gospu}
< g pred prednite vokali: b²la|i, ²d»|i, ²o|in, |e~
145
< tu|o: ²an|el, |ol, |ub²re, |u²ve~ i dr.
} < *t´ vo leksemite: b«²`i}, b«`i²}ef pos, me²}avƒ, ²ve}e, }e, ²}e{e, }äh
< *tÞj : b²ra}ƒ, s²va}ƒ, t²re}i, ²gos}e, ²l'is}e
< *- : ze}, ²komƒ}, ²lak«}, ²nok«}, pa}
< k pred prednite vokali, sp. vi²so}i, ²ja}i, ²nis}ijƒ, ²tan}i, ²}ijƒ, ²}isne, ²}isƒl, }i²pi, k²reh}i, s²}el'e, de²}emvri (I 3.2.8.)
< k zad j, l' : ²vä}ƒ (< väjkƒ), ²ma}ƒ (majkƒ), ²te}u, ²u}u, ²{a}ƒ, ²`el'}ƒ,
pi²ral'}ƒ (I 3.2.9.3.)
< tu|o: du²}an, mustƒ²}e, }um²be, }u²{e, ²}orƒf, u}urƒ²vel'
< po analogija vo primerite od tipot ²jagne{}«, k«²ko{}ƒ (~orbƒ), ²zae{}«, ²pil'e{}«, ²tel'e{}« (: jagne{}i < jagne{ki)
x < tu|o: xam, ²xezve, xƒ²mijƒ, bƒ²xe, ²oxƒ, ²penxer, sin²xir, fil'i²xän, u²xäk
< ` vo oddelni leksemi, sp. ²guxvƒ (gu`vƒ), uxƒs, ²kol'exef, ²tol'exef
< | vo oddelni slu~ai: ²ox'in, x'ak
~ < * : ²~ed«, ²~erep, ~e²re{ƒ
< } vo ²pove~e
< *t´ vo sekvencata {~ : ²ga{~i, ²ka{~ƒ, l'e{~ƒ, s²no{~ƒ
< t vo grupa so { mesto {t, sp. ²ni{~«, ²o{~e, glƒ²vi{~e, ²s»{~«
< { vo sekvencata p{ vo ~e²nicƒ, ~e²ni~kƒ (< p~enicƒ < p{enicƒ)
< } vo oddelni pozicii: ze~', pa~', ²lak«~', ²nok«~'
` < *ž : ²`abƒ, `enƒ
< *d´ : g²ra:`ƒ²nin, me:²`a, ²sa:`i, p²re:`ƒ, ²ra:`ƒ, i vo grupite `| : gove`|« i `d : pre²me`die
{ < *š : du{ƒ, na{
< *t´ vo grupata {~ : v²ra{~ƒ, g«²re{~i, ²ka{~ƒ, ²l'e{~ƒ, «²bu{~ƒ, ili
samo, sp. no{, g«²re{, svä{, s²vä{nik, ²pom«{ i dr.
< s so asimilacija vo {u²`uk (< su²`uk < su²xuk)
< ` analo{ko vo ²te{«k (: ²te{kƒ, -«, -i)
g < *g : ²gos}e, gol
k < *k : koj, kow
h < *x : vr»h, mäh, suh
1.3.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
Bezvu~nite se dobieni od zvu~nite opstruenti i na krajot na zboroformite.
2. Ispu{tawe na oddelni glasovi
2.1. Vokali
146
Vokalite imaat dosta stabilna pozicija vo zboroformite. Vo anketiraniot materijal od ovoj govor mo`evme da gi konstatirame slednive slu~ai.
Op{ta e pojava vo na{ite dijalekti da se ispu{taat vokalite vo prokliti~kite zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal. Vo ele{ni~kiot
govor naj~esto se ispu{ta vokalot vo partikulata }e, sp. }-²ide, }-²ie{.
Dosta e ~esta pojava da se ispu{taat vo nekoi zboroformi celi slogovi,
sp. sti (sveti) Il'ijƒ, sta (svetƒ) Nedel'e, se (sega), ka-si (kako si), ke-e (kako e), {-}e ({to }e).
2.2. Konsonanti
Od konsonantite naj~esto se ispu{ta /h/. Ovoj glas redovno se ispu{ta vo
intervokalna pozicija, sp. ²baƒ ‡ ²bai, ²buh ‡ ²bu«, v²rah ‡ v²rauve, gre²o ‡ g²räuve,
greu²ta, gluh' ‡ g²luƒ ‡ g²lui, ²do«`ƒ, ²za«t, ²jaƒ, k²reuk, ²l'äƒ, ²ma{~eƒ, ²muƒ ‡ ²mui,
u²räu («²rä«), p»h ‡ ²p»uve, s²naƒ ‡ s²nai, st²räƒ ‡ st²räi, ²saen ‡ ²saene, ²soƒ, ²suƒ,
suƒr, potoa na po~etokot na zboroformite, sp. ²oxƒ, l'äp, poretko vo sredinata
pred konsonant, sp. mee²l'em / me:²l'em, jee²la / je:²la, ²jaƒne / ²ja:ne, nin, taen,
²piime, ²~uume / ²pi:me, ²~u:me, a na krajot e konstatiran samo vo leksemata Vla
(bä{e Vla i Vlainkƒ).
Poluvokalot /j/ se ispu{ta vo intervokalna pozicija koga vtoriot ~len na
grupata e preden vokal, sp. z²miin (: zmijƒ), z²meuve (: zmej), ²rae (mn. od raj) i dr.
Od morfemskite pozicii /j/ otsustvuva vo zbirnite formi kaj imenkite od
tipot ²baze, ²bore, ²dabe, d²rene, g²robe, k²lase, ²loze, t²r»ne, i vo posesivnite pridavski obrazuvawa od tipot b«²`a (kravicƒ), l'e²si~i, ²of~i i sl.
Vo intervokalna pozicija pokraj /h/ i /j/ vo eden broj leksemi se ispu{taat
i:
‡ /v/ vo: ²ostƒƒ, ²ostej, ²naprej,
‡ /d/ vo: gu²veƒ, gu²veƒtƒ (: g«²ved«), «g²raƒtƒ, «g²raite (: «g²radƒ), }-²iƒ (}e
²idƒ), d-²iƒ (da ²idƒ), vo broevite: d²vaese, dvƒ²naese,
‡ /`/ vo: ²lae{ (la`e{), ²kae{ (ka`e{), ²moe{ (mo`e{),
‡ /|/ vo: l'u²vae (l'iva|e), i top. L'u²vae,
‡ /m/ vo: ²iƒm (imƒm), ²ziƒm (zimƒm),
‡ /g/ vo: ²seƒ (segƒ),
‡ /k/ vo: ka si (kako si).
Vo konsonantski grupi redovno se ispu{ta -t vo krajnite grupi -st, -{t,
sp. ²bol'es, ²mil«s / ²milus, gr»²bes, cvr»s, ~is, da{, mo{, svä{, gu²re{, i vo sekvencite {tn vo sredinata, sp. s²vä{nik, ²ga{nik, stn : ²rad«sni.
147
Isto taka redovno /t/ se ispu{ta na krajot zad vokal vo deseti~nite broevi sp. dvƒ²naese, d²vaese, t²riese, pede²se, vo leksemata ²paprƒ, kako i vo nekoi
gramati~ki nastavki, na primer vo ~lenskata nastavka za m.r. grƒ²do, i vo 3 l.
mn. na sega{noto vreme: ²imƒƒ, be²ra.
Porano be{e notirano i ispu{taweto na /p/ vo leksemata ~e²nicƒ, i na /v/
vo leksemata sr»²be{.
3. Epenteza ‡ e konstatirana vo grupite /str, zdr, `dr/ vo primeri od tipot st²rädƒ, zdrak, `dre²be.
4. Metateza ‡ e zabele`ana vo leksemite: yig²var (< yev²gar), gƒr²dinƒ,
krƒ²pus ‡ krƒ²puz« (kƒr²pus), kur²mit (< kr«²mit), kur²{um. Kako {to
poka`uvaat primerite, naj~esto na promena podle`at grupi so sonantot /r/.
III. PROZODIJA
1. Kvantitet
Novite dol`ini {to nastanale kako kompenzacija po zagubata na konsonantite /h, d, x/ nemaat fonolo{ka vrednost. Dolgite vokali dobieni po ovoj
na~in se izgovaraat so kontinuirana artikulacija koga ne se na morfemska
granica, sp. [i:]: ²vi:`ƒ (vi`xƒ), [e:]: me:²`a (me`xa), p²re:`ƒ (pre`xƒ), je:²la
(jelha), me:²l'em (mehl'em), [a:]: da:`e (da`xe), ²sa:`i (sa`xi), ²ra:`ƒ (ra`xƒ),
²ja:ne (jahne), jƒ:²nijƒ, [o:]: zƒ²o:`ƒ, [u:]: ²~u:`i (~u`xi).
Na morfemskata granica, kako {to e slu~ajot vo 1 l. mn. vo imperfektot
koga se ispu{ta /h/ vo nastavkata -hme, udol`eniot vokal se razbiva na dva
kratki segmenta taka {to morfemskata granica pominuva me|u niv, sp. ²vikƒhme > ²vikƒ:me > ²vikƒƒme, ²nosehme > ²nose:me > ²noseeme (kako nastavka se
oformila sekvencata -ame, odnosno -eme).
2. Akcent
2.1. F o n e t s k i k a r a k t e r i s t i k i n a a k c e n t o t. ‡ Akcentot vo ele{ni~kiot govor e d i n a m i ~ e n, kako vpro~em vo site dijalekti na makedonskiot jazi~en areal. Negovi osnovni karakteristiki se: zgolemenata sila na
glasot (intenzitetot), podolgiot izgovor na akcentiraniot vokal, resp. slog,
i povi{eniot ton vo sporedba so neakcentiranite vokali. Spored toa vo ortotoni~nite leksemi se javuva na fonetski plan opozicija na akcentiranite i
148
neakcentiranite vokali kako vo pogled na intenzitetot, taka i vo vrska so
vremeto na traeweto i visinata na tonot. Neakcentiranite vokali vo
sporedba so akcentiranite se izgovaraat za nekoj stepen pokratko i poradi
namaleniot intenzitet tie se podlo`eni i na razni stepeni na kvalitativna
redukcija.
2.2. F u n k c i o n a l n a k a r a k t e r i s t i k a n a a k c e n t o t. ‡ Akcentot vo
ele{ni~kiot govor ispolnuva dve funkcii ‡ kulminaciska i semanti~ka. I
dvete funkcii se realiziraat vo ramkite na oddelni leksemi.
Kulminaciskata funkcija se realizira na nivo na leksemite po toj na~in
{to akcentiraniot slog pretstavuva artikulacionen vrv kon koj se prisoedinuvaat neakcentiranite slogovi vo dadenata zboroforma. Vo zboroformite
so dva akcenta, za koi }e stane zbor podocna, situacijata vo ovoj pogled e
ne{to poinakva.
Semanti~kata funkcija na akcentot se realizira preku negovoto mesto vo
omonimni leksemi (zboroformi).
Na leksi~ko nivo toj mo`e da se javi kako faktor za razlikuvawe na zna~eweto na oddelni omonimni leksemi, sp. ²ranƒ (na telo) ~ rƒ²na (hrana).
Negovata gramati~ka funkcija se izrazuva vo razlikuvaweto na omonimni
zboroformi od razli~ni gramati~ki grupi, kako, na primer, vo formite
²vedr« (pridavka vo sreden rod) ~ ved²ro (imenka od sreden rod), i vo
diferenciraweto na razli~ni gramati~ki kategorii, na pr.: rƒz²boe
(~lenuvana forma od razboj) ~ rƒzb«²e (mno`inska neopredelena forma);
isto i vo: ri²bare (~len. f.) ~ ribƒ²re (mn. f.), sƒ²pune ~ sƒpu²ne i dr.
Takva funkcija akcentot ispolnuva i kaj glagolite; kaj nekoi glagoli od egrupa akcentot se koristi za razlikuvawe na 1 l. edn. i 3 l. mn. na seg. vreme,
sp. (}e, da) ²bodƒ, k²radƒ, p²redƒ, ²orƒ, ²perƒ, s²novƒ, ²kovƒ, st²rigƒ, ²pekƒ, ²rekƒ,
²sakƒ, ²tekƒ (1 l. edn.) ‡ b«²da, krƒ²da, pre²da, «²ra, pe²ra, k«²va, sn«²va, stri²ga,
pe²ka, re²ka, se²ka, te²ka (3 l. mn.), potoa za diferencirawe na formite za 3 l.
edn. na seg. vreme i 3. l. edn. na aoristot kaj glagolite od tipot d«j²de, jƒ²de,
re²~e (seg. vreme) ‡ ²dojde, ²jade, ²re~e (aorist), ili zgre²{i (3 l. seg. vreme) ‡
zg²re{i (3 l. aorist), kako i za razlikuvawe na formite za 1 l. edn. na
imperfektot od 1 l. edn. na aoristot kaj glagolite od a-razdel, sp. ²vikƒh,
²imƒh (imperfekt) ‡ vi²kah, i²mah (aorist).
2.3. D i s t r i b u c i j a n a a k c e n t o t.
2.3.1. Po odnos na mestoto vo zboroformite akcentot vo ele{ni~kiot govor vo princip e s l o b o d e n, so {to se podrazbira deka toj mo`e da se javi na
sekoj slog vo fonetskiot zbor ‡ i na po~eten, i na kraen (otvoren i zatvoren),
i na sekoj sredi{en. Zna~i, na fonetski plan nema ograni~uvawe na akcentskoto mesto. Vo red slu~ai i vo odredeni fonetski pozicii vo ovoj govor se
149
javuvaat dva akcenta ‡ pokraj primarniot, koj e osnoven, se javuva i eden sekundaren akcent (v. 2.3.2.).
Na otvorena ultima vo doma{nite zborovi mo`e da se javi akcentot kaj
edna grupa imenki od `enski i sreden rod vo neopredelenite formi i vo
edninata i vo mno`inata, sp. brƒ²na ‡ brƒ²ni, zmi²ja ‡ zmi²i, lƒm²ja ‡ lƒm²ji, se²lo
‡ se²la, ru²no ‡ ru²na, kaj edna grupa dvoslo`ni i pove}eslo`ni imenki isto
taka od `enski i od sreden rod samo vo edninskata neopredelena forma, sp.
`e²na, «f²ca, vesel²ba, srƒm«²ta, slƒbi²na (: mn. ²`eni, ²ofci...), vlƒk²no, je²ce,
gre²be, «rƒ²ne, prƒ²ne (: mn. v²lakna, ²jajcƒ...), vo ~lenskite morfemi za m. i `.r.
kaj imenkite od akcentskiot tip g²rat ‡ grƒ²do, ²ve~er ‡ ve~er²ta, ²sol' ‡
s«l'²ta, vo mno`inskite neopredeleni formi kaj imenkite od m.r. {to
obrazuvaat mno`ina so nastavkata -e, sp. p«v«²e, ribƒ²re, reme²ne, rƒkƒ²ve, kaj
eden broj zamenki vo formite za `. i s. rod, sp. tƒ²va, kƒk²va ‡ kƒk²vo ‡ kƒk²vi,
k«²ja ‡ k«²e, mu²e, tvu²e, i vo istite formi kaj nekolku pridavki, sp. d«b²ra,
b«²`a (b«²`a kravicƒ), kaj glagolite: vo 3 l. edn. i mn. na seg. vreme kaj
akcentskiot model ²jadƒ ~ jƒ²de{, dr»`a ‡ dr»²`i{, sp. jƒ²de ‡ jƒ²da, re²~e ‡ re²~a,
dr»²`i ‡ dr»²`ä, se²di ‡ se²dä, vo 2 i 3 l. edn. kaj edna grupa glagoli vo aoristot,
sp. vi²ka, i²ma, p«st«²ja, vo morfemite za `. i s. rod i vo mno`inskata forma
na l-participot od nekolku glagoli, sp. bi²la ‡ bi²lo ‡ bi²l'i, rek²la ‡ rek²lo ‡
rek²l'i, ze²la ‡ ze²lo, d«{²la ‡ d«{²l'i, s«ti{²l'i, klƒ²la, i kaj nekoi prilo{ki
obrazuvawa, sp. k«²ga, t«²ga, pre²di, lƒ²ni, de²ne, nƒ{²~e i dr.
Zna~itelno e pogolem brojot na primerite so akcent na zatvorena ultima.
Takov akcent imaat golem broj imenki i pridavki od ma{ki rod. Nekoi
sufiksi gotovo redovno go privlekuvaat akcentot vrz sebe, kako {to se, na
primer, imenskite sufiksi -ar, -a~, -ak, sp. v«²dar, v«l«²var, g«ve²dar, dr»²var,
ml'e²kar; bƒ²ja~, be²ra~, g«t²va~; br»²zak, v«d²wak, g«di²wak, gr«z²dak, dre²bak, ili
kaj pridavskite na -av, -l'iv, -at, sp. b«l²naf, `»tu²naf; b»rb«r²l'if, g«e{²l'if, g«r~²(l')if, drem²l'if, kƒmen²l'if, rƒb«t²l'if; b«²gat, b»r²zat, «²kat,
rƒ²kat, ili na -it : vetr«²vit, jƒd«²vit, jƒste²l'it, l'ek«²vit, rƒste²l'it, potoa zna~itelen broj imenski obrazuvawa so sufiksite -ok, -~ok, -e` i dr., sp.
bƒbƒ²rok, klƒ²pok, me²{ok, pl'e²{ok, me²~ok, rƒ²~ok, vrƒp²~ok; bƒ²ve{, gi²ne{, gni²l'e{, grƒ²de{, de²l'e{, l'u²te{, pip²ne{, i dr.; kaj glagolite redovno
oksitonen akcent imaat prilo{kite obrazuvawa od tipot vikƒ{²kom,
n«se{²kom.
Najgolem broj leksemi imaat akcent na penultima. Ogromnoto mnozinstvo
so paroksitonen akcent go so~inuvaat imenki od `enski i sreden rod (dvoslo`ni i pove}eslo`ni), potoa pridavki i glagoli. Ne{to e poograni~en
brojot na imenkite od ma{ki rod. Sp.: b²radƒ, g²lavƒ, k«²silbƒ, v»²~icƒ, brƒ²dicƒ,
tur²k'inƒ; b²lat«, ²neb«, s²r»ce, ²ime, ²pil'e, n«s²l'ence, e²zi~e, itn.
150
Brojot na leksemite so akcent na antepenultima vo imenskata fleksija,
ako se isklu~at fleksivnite nastavki, e dosta ograni~en. Vo ele{ni~kiot govor, i voop{to vo banskoto i razlo{koto govorno podra~je, za stesnuvaweto
na ovoj akcentski tip pridonesol i faktot {to kaj imenkite i kaj pridavkite
koi zavr{uvaat na konsonant i so stariot proparoksitonen akcent dobivaat
sekundaren akcent na ultima (v. 2.3.2.). Taka so proparoksitoneza ostanuvaat
samo leksemi {to zavr{uvaat na vokal.
Kaj imenkite so akcent na antepenultima prevladuvaat obrazuvawa so sufiksite -(...)ica, sp. ²bolnicƒ, vƒ²l'evicƒ, ²vä{~icƒ, ²vil'icƒ, gƒ²sanicƒ, gl'i²bavicƒ, ²g»rl'icƒ, dƒ²bovicƒ, zƒ²zabicƒ, jƒ²senicƒ, ²ka{l'icƒ, }i²javicƒ, ²ko{nicƒ,
lƒ²pavicƒ, mƒ²garicƒ, ²mel'icƒ, ²mosticƒ, n«²gavicƒ, «g²lavnicƒ, pƒ²darnicƒ, ²paticƒ, pi²javicƒ, ²podnicƒ, p«d²gaznicƒ, p²rädnicƒ, ²ral'icƒ, ²sänicƒ, si²navicƒ,
s²tapicƒ, ²tumbicƒ, fe²rugl'icƒ, i dr.; eden broj imenki na -ina, sp. ²bar~inƒ,
²borinƒ, g²ra{inƒ, ²`ivinƒ, ²ko~inƒ, ²nistinƒ, ²novinƒ, p²laninƒ, p²ladninƒ, p²ravinƒ, p²räsninƒ, ²pu{~inƒ, ²rudinƒ, ²tevninƒ, ²u`inƒ, ²{irinƒ, brojni izvedenki
so sufiksot -i~ka od imenki so nepodvi`en akcent, kako na primer: ²babi~kƒ,
²ko`i~kƒ, prefiksiranite imenki od tipot ²za«di, ²naplƒtkƒ, ²podn«gƒ ²pominkƒ, ²popƒskƒ, p²rovƒlƒ, p²risƒtkƒ, p²rotegƒ, i u{te eden broj drugi imenki, me|u
koi kako potipi~ni gi priveduvame: ²jabukƒ, ²jag«dƒ, ²koturƒ, ²lob«dƒ, ²ma{~eƒ,
²ni{tel'}i, ²naf«rƒ, ²oftikƒ, ²ort«mƒ, ²pel'enƒ, ²penxurƒ, ²pe{~urƒ, ²pastr»mƒ,
²rogu{ƒ, ²sab«tƒ, ²tenxurƒ, itn.; od sreden rod: ²variv«, ²kol'iv«, ²mativ«, ²pal'iv«, p²rediv« (so suf. -ivo), ²al'i{~e, v²rati{~e, «g²ravi{~e, ²sä~i{~e,
²sudi{~e, su²dil'i{~e (na -i{~e), ²rapƒl«, ²ol'ev«, ²ol«v«, ²ezer«, ²sirene i dr. Kaj
glagolite proparoksitonen akcent imaat vo prezentskata forma (1 l. edn.)
site trislo`ni prefiksirani glagoli, sp. (da) ²zak«lƒ, ²izl'ezƒ, ²ispekƒ,
²nakupe, ²ozdrƒvi, ²obl'ekƒ, ²razre`ƒ, kako i sufiksnite na -uv(a), sp. zƒ²minuvƒ,
rƒs²pituvƒ, itn.
2.3.2. D v o e n a k c e n t. ‡ Do kolku vo zboroformite so pove}e od tri sloga
akcentot }e se najde ponapred od antepenultima, toga{ na penultima, poretko
na antepenultima, se javuva vtori~en akcent i zboroformata se zdobiva so dva
akcenta. Ova pravilo vo ele{ni~kiot govor e sprovedeno dosledno i vo mera
kako {to e toa vo celoto razlo{ko-bansko govorno podra~je. Od ova proizleguva zaklu~ok deka vo odnosniov govor mo`e da se zboruva za sloboden akcent
samo do kolku se odnesuva na poslednite tri sloga. Sp. primeri: ²biv«³l'icƒ,
²biv«³l'icƒtƒ, ²buk«³vicƒ, ²v»rzƒ³nicƒ, ²gal'e³nicƒ, ²gu{~e³ricƒ, ²igrƒ³nicƒ, ²jare³bicƒ, ²kate³ricƒ, ²kore{³nicƒ, k²rastƒ³vicƒ, k²r»vƒ³vicƒ, ²kuku³vicƒ, ²l'äst«³vicƒ, ²matu³ricƒ, ²morƒ³vicƒ, p²räpe³ricƒ, ²pote³sicƒ, pepe²la{k«³vicƒ, ²pumpƒ³l'icƒ,
s²l'iv«³vicƒ, ²r»`e³nicƒ, ²tigƒ³nicƒ, {²l'akƒ³nicƒ; ²däd«³vinƒ, ²däte³l'inƒ, ²mau³{inƒ, ²mese³~inƒ, p²rägnƒ³tinƒ, ²care³vinƒ, ²pau³`inƒ, ²peru³{inƒ, ²~ukƒ³ninƒ; ²bawƒ³xi-
151
jƒ, ²yerye³l'ijƒ, ²maj~i³nijƒ, ²teti³nijƒ; ²bol'es³ti{~e, p²rivi³di{~e, ²ur«³vi{~e;
²kame³ni~e, ²javu³rov«, ²ose³novi. Site leksemi so proparoksitonen akcent vo ~lenuvanite zboroformi avtomatski dobivaat dvoen akcent, sp. ²babicƒ ‡ ²babi³catƒ, b²radnicƒ ‡ b²radni³catƒ, ²paticƒ ‡ ²pati³catƒ, ²jabukƒ ‡ ²jabu³katƒ,
²pati{kƒ ‡ ²pati{³katƒ, ²`ivinƒ ‡ ²`ivi³natƒ, ²borinƒ ‡ ²bori³natƒ, p²laninƒ ‡
p²lani³natƒ, ²jag«dƒ ‡ ²jag«³datƒ, ²variv« ‡ ²vari³vot«, ²ku~etƒ ‡ ²ku~e³tatƒ,
²gizdƒvƒ ‡ ²gizdƒ³vatƒ, ²noseni ‡ ²nose³nite, vo mno`inskite formi so
nastavkata -ove : ²nos«ve ‡ ²nos«³vet«, -ovci : ²däd«fci ‡ ²däd«f³cite, -i{~a :
²yidi{~ƒ ‡ ²yidi{³~atƒ, g²robi{³~atƒ, kaj pridavkite: ²ubavƒ ‡ ²uba³vatƒ,
k²rastƒf ‡ k²rastƒ³vijƒ, ²maj~in ‡ ²maj~i³nijƒ, kaj prefiksiranite glagoli:
²rast«³vari ‡ ²rast«³varime, ²ispe~i ‡ ²ispe³~äte, ²naberi ‡ ²nabe³räte, itn.
Dvojnoto akcentirawe se odnesuva na celi fonetski zborovi, {to podrazbira vklu~uvawe i na enkliti~kite zborovi, sp. ²odm«ri ‡ ²odm«³ri-se, g²rabƒ³l'i-se, ²isku³bi-se, ²zatv«³ri-me, ²pom«g³ni-mu, ²dad«³a-mi, s²vadba³tƒ-mu, ²uba³vae, ²kol'e~³ki-sƒ, ²zemi-³si-go, i dr.
Sekundaren akcent se javuva osven toa i vo trislo`ni zboroformi so akcent na antepenultima ako e krajniot slog zatvoren, sp. ²ba{~e³nin (`itel na
Bansko), ²Cigƒ³nin, ²kute³l'ec, ²na{e³nec (no: ²na{enci ‡ so otvorena ultima),
²do«³rok, ²zavr»³zok, ²za«³rok, ²zame³sok, ²nagre³bok, ²narƒ³mok, ²poƒ³pok, p²ritu³rok,
²~epe³rok, ²petiv³nik, ²tikve³nik, ²pom«{³nik, ²razg«³vor, s²lob«³den, ²mal'en³xaf,
²ize³den, kaj glagolite na -uva vo 1 l. edn. prez.: ²zinu³vam (: ²zinuvƒ), ²navrƒ³tuvƒm, ²posi³nuvƒm i dr.
Dva akcenta mo`at da se javat i kaj nekoi slo`eni zborovi, sp. s²rät³no{,
~e²tiris³totin, i redovno vo zboroformite so ~asti~kite za stepenuvawe po, naj-, pre-, sp. de²bel ‡ ²pode³bel ‡ ²najde³bel, ²pode³bel'ijƒ, ²najde³bel'ijƒ, ²najzd³ravƒtƒ.
2.3.3. Od morfolo{ki aspekt ele{ni~kiot akcent e podvi`en, kako {to e
toa i vo drugite isto~ni makedonski dijalekti koi{to se nao|aat isto~no od
Kriva Palanka ‡ Ko~ani ‡ Radovi{ ‡ Kuku{ ‡ Solun. Toj mo`e da go menuva
i slogot vo ramkite na edna ista morfema i da se prenesuva od edna na druga
morfema vo ramkite na eden ist ortotoni~en zbor. Me|utoa, ortotoni~niot
zbor go zadr`uva akcentot nezavisno od negovata pozicija vo sintagmata. Toa
zna~i deka promenite {to stanuvaat vo mestoto na akcentot ne izleguvaat
nadvor od ramkite na leksema, odnosno zboroforma. Akcentot mo`e da preminuva od korenska morfema na prefiks, sp. nƒ²bere{ ~ ²naberƒ, pre²se~e{ ~ p²rese~ƒ, od korenska na fleksivna morfema, sp. ²zap ~ zƒ²bo (na ~lenskata morfema) ~ zƒ²bite (na mno`inskata nastavka), ²berƒ ~ be²re{ (na osnovniot vokal),
ili razmestuvaweto da stanuva me|u sufiksi i fleksivnite morfemi, sp.
ri²bar ~ ribƒ²re. Spored toa na morfolo{ki plan vo razgleduvaniov govor
152
mo`eme da izdelime dva osnovni akcentski modela: 1. model so morfolo{ki
fiksiran (stabiliziran, paradigmatski) akcent ‡ koga toj ne go menuva
slogot vo paradigmata, sp. d²vor ‡ dva d²vorƒ ‡ d²vor«ve ‡ (d²vor«³vet«), ²babƒ ‡
²bab« ‡ ²babi ‡ ²babƒtƒ ‡ ²babite, ²imƒm ‡ ²imƒ{ ‡ ²imƒ ‡ imƒme ‡ imƒte ‡ ²imƒƒ,
i 2. model so podvi`en (nestabiliziran, neparadigmati~en) akcent, koga
akcentot go menuva mestoto (slogot) vo formite na paradigmata, sp. ²sin ‡
²sin«ve ~ si²no, ri²bar ‡ ri²bare (~lenuvana forma) ~ ribƒ²re (mno`inska
forma), ²sel« ~ se²lot«, ²berƒ ~ be²re{, itn.
2.4. M o r f o n o l o { k i k a r a k t e r i s t i k i n a a k c e n t o t. ‡ Poln
pregled vo vrska so distribucijata na akcentot mo`e da se dobie preku negovata morfolo{ka distribucija. ]e se obideme da gi prika`eme vo sumaren
pregled akcentskite alternacii, iako sme svesni deka toa izleguva od
ramkite na eden fonolo{ki opis na daden dijalekt.
2.4.1. Imenki od ma{ki rod. ‡ Kaj ednoslo`nite imenki od ma{ki rod akcentot alternira me|u neopredelenata i opredelenata forma. Vo neopredelenata forma toj stoi na korenskata morfema, a vo opredelenata se prenesuva
vo edninata na ~lenskata morfema, vo mno`inata na mno`inskata morfema,
sp. ²zap ‡ ²zabi ~ zƒ²bo ~ zƒ²bite, ²da{ ‡ ²da`«ve ~ dƒ²`e (: ²da`«³vet«).
Kaj edna grupa imenki od m.r. (dvoslo`ni i pove}eslo`ni) akcentot
alternira me|u edninskata i mno`inskata forma. Vo edninskata forma
(opredelenata i neopredelenata) toj pa|a na osnovata, dodeka vo mno`inskata
preminuva na fleksivnata nastavka, sp. rƒz²boj ‡ rƒz²boe ~ rƒzb«²e ‡ rƒzb«²et«,
ri²bar ‡ ri²bare ~ ribƒ²re ‡ ribƒ²ret«. Vaka se akcentiraat site imenki koi
imaat ~lenska nastavka -e i samo nekolku imenki so ~lenskata nastavka -o.
Poseben akcentski model ~inat imenkite na -ec, -el, -en vo koi
sufiksniot vokal alternira so nula (e ‡ ø). Kaj niv vo edninata akcentot
stoi na sufiksot, vo mno`inskite formi toj pa|a na korenskata morfema, sp.
k«²tel ‡ k«²tel« ~ ²kotl'i, «²ven ‡ «²ven« ~ ²ovni, vrƒ²bec ‡ vrƒ²bec« ~ v²rapci. Vo
druga grupa od ovoj tip obrazuvawa vo mno`inata akcentot se prenesuva na
mno`inskata nastavka, sp. mƒd²rec ‡ mƒd²rec« ~ mƒdre²ci ‡ mƒdre²cite.
Isklu~ok pretstavuva imenkata ²kow ‡ ²kone (~lenska forma) ‡ ²kowe (mno`ina) ~ k«²wet«.
2.4.2. Imenki od `enski rod. ‡ Kaj imenkite od `enski rod se izdeluvaat
tri vida akcentski alternacii.
Kaj imenkite na konsonant akcentot alternira me|u neopredelenata i opredelenata forma. Vo opredelenata toj pa|a na ~lenskata morfema, sp. ²no{ ‡
²no{~i ~ n«{²~a ~ n«{²~ite, ²esen ~ esen²ta, ²rad«s ~ rƒd«s²ta.
153
Kaj edna grupa imenki na -a akcentot alternira me|u mno`inskata neopredelena forma, na koja akcentot pa|a vrz korenot, i drugite formi vo koi toj
stoi na fleksivnite nastavki, sp. `e²na ‡ `e²natƒ ‡ `e²nite ~ ²`eni.
Kaj pomala grupa imenki akcentot alternira me|u neopredelenite i opredelenite formi; vo neopredelenite toj pa|a na korenskiot slog, a vo opredelenite na fleksivnite nastavki, sp. g²lavƒ ‡ g²lavi ~ glƒ²vatƒ ‡ glƒ²vite, p²laninƒ ‡ p²lanini ~ plƒni²natƒ ‡ plƒni²nite.
2.4.3. Kaj imenkite od sreden rod se izdeluvaat isto taka tri akcentski
alternacii.
Najbrojna e onaa grupa imenki kade {to akcentot alternira me|u neopredelenite i opredelenite formi od tipot: ²sel« ‡ ²selƒ ~ se²lot« ‡ se²latƒ, ²ok«
‡ ²o~i ~ «²kot« ‡ «²~ite.
Vo modelot cre²vo ‡ cre²vot« ‡ cre²vatƒ ~ c²revƒ, de²te ‡ de²tet« ‡ de²catƒ
~ ²decƒ akcentot alternira me|u mno`inskata neopredelena forma, kade {to
akcentot pa|a na korenskata morfema, i drugite formi vo koi akcentot stoi
na nastavkite od neopredelenite formi.
Mala grupa imenki imaat akcent na korenskata morfema vo edninata na
neopredelenata forma, a vo mno`inata na neopredelenata forma i vo
~lenuvanite formi akcentot pa|a na fleksivnite nastavki, sp. ²l'ice ~ l'i²ca
‡ l'i²cet« ‡ l'i²catƒ, d ²…v« ~ d …²va ‡ d …²vot« ‡ d …²vatƒ.
Kaj imenkite {to obrazuvaat mno`ina so dvoslo`nite nastavki -eta i
-ena akcentot alternira me|u edninskata neopredelena forma, kade {to toj
pa|a na korenot, i drugite formi kade {to akcentot stoi na fleksivnata
nastavka, sp. ²pol'e ~ p«²l'et« ‡ p«²l'etƒ ‡ p«²l'etƒtƒ, ili v²reme ~ vreme²na.
2.4.4. Kaj pridavskite zborovi, kaj broevite i kaj zamenkite akcentot e,
glavno, morfolo{ki stabiliziran. Starite alternacii se zadr`ale vo nekolku slu~ai, sp.: d«²bar ~ d«b²ra ‡ d«b²ro ‡ d«b²rijƒ; e²den ~ ed²na ‡ ed²no ‡ ed²ni; tƒ²kof ~ tƒk²va ‡ tƒk²vo; ²koj ~ k«²ja ‡ k«²e, ²~ij ~ ~i²ja ‡ ~i²e.
2.4.5. Vo oblasta na glagolskata fleksija akcentski alternacii se
javuvaat kaj nekoi glagoli vo prezentot, vo imperativot i vo nekolku slu~ai
kaj glagolskiot l-particip.
Vo prezentskata paradigma akcentot alternira me|u 1 l. edn. i drugite lica, sp. ²berƒ ~ be²re{ ‡ be²re ‡ be²rem(e) ‡ be²rete ‡ be²ra, ²gorƒ ~ g«²ri{ ‡ g«²ri ‡
g«²rim(e) ‡ g«²rite ‡ g«²rä.
Vo prefiksiranite glagolski oblici odnosot vo alternaciite se
zadr`uva so taa razlika {to vo 1 l. edn. akcentot pa|a vrz prefiksot, a vo
drugite lica toj stoi na korenskata morfema, sp. ²ispe~ƒ ~ is²pe~e{ ‡ is²pe~e,
²zak«l'ƒ ~ zƒ²kol'e{ ‡ zƒ²kol'e, ²izg«rƒ ~ iz²gori{.
154
Vo imperativot vo 2 l. edn. akcentot pa|a na po~etniot slog ‡ na korenot,
odnosno na prefiksot ako e glagolot prefiksiran, a vo mno`inata toj stoi na
nastavkata, sp. ²beri ~ be²rete, ²naberi ~ nƒbe²rete, ²sedi ~ se²dete, ²posedi ~
p«se²dete.
Vo glagolskata l-forma alternacii se konstatirani kaj nekolku glagoli i
akcentot alternira me|u edninskata forma za m.r. i drugite formi, sp. ²bil ~
bi²la ‡ bi²lo ‡ bi²l'i, ²rekƒl ~ rek²la ‡ rek²lo ‡ rek²l'i, no i i²{el ~ i{²la ‡
i{²lo ‡ i{²l'i, d«²{el ~ d«{²la itn.
155
16. TREMNO
), Kajlarsko, Grcija.
TREMNO (
Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.
OLA 110, MDA 348.
Seloto Tremno e oddale~eno pomalku od 4 kilometri od patot {to vodi od
Ko`ani za Kajlari, na negovata isto~na strana. Do 1948 god. seloto imalo
okolu 400 `iteli, site bile pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko osnovno u~ili{te.
Ekonomski centar e Kajlari.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
155
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
k'
g'
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokali
se izgovaraat pokratko od akcentiranite i se podlo`ni na kvalitativna
redukcija.
1.3.2. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
se koristi vo prezentot i imperfektot kaj nekoi glagoli, sp. ²vika (3 l. edn.
prez.) : vi²ka (1 l. edn. imperf.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite. Vokalot /»/ ne se sre}ava na po~etokot i na krajot na zboroformite.
2.1.2. Vokalite /i, », u/ se javuvaat i vo akcentiran, i vo neakcentiran slog,
sp. ²ezik, i²zici, ²ob»r~ ‡ o²b»r~i, r»²`eno, l»²`ica, bu²ni{~e, ²u{i.
Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog vo po~etokot i vo sredinata na zboroformite se izgovaraat pozatvoreno [÷, ƒ, «] ili pak nivnata opozicija se neutralizira so /i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata e posilen vo slogovite {to se nao|aat neposredno do akcentiraniot slog.
Na apsolutniot kraj, kade {to spomenative vokali se javuvaat vo funkcija
na fleksivna morfema, tie ne podle`at na kvalitativna redukcija, sp. i²zi~e,
u²{ence, ²s»rce, g²ree, l»²`i~ka, ²m»ska, z²mia, ²g»rlo, ku²l'eno, ²gusto, s²nao (vok.).
2.1.2.1. Vokalot /e/ vo neakcentiran slog se realizira kako [÷] ili preminuva vo /i/, sp. gus÷²nica, l'÷ku²vita (voda), ²el'÷n, ²dev÷t, ²des÷t, ‡ di²vojka,
di²tence, `i²l'ezo, i²l'eni, ni²del'a, ti²l'ence, ~i²re{a.
156
Pred sonantite /l, r, n/ na krajot vo zavr{ocite -el, -er, -en, i vo nekoi
slu~ai vo zavr{okot -ec, redukcijata na /e/ odi nakaj /»/ i se neutralizira opozicijata /»/ : /e/, sp. ²vit»l, ²or»l, ²pet»l, ²vet»r (: vi²teri), ²gab»r (: gƒ²beri),
s²te`»r (: sti²`eri), g²lad»n, g²nus»n, ²es»n, ²kor»n, ²ost»n, k²l'in»c, ²mes»c,
²tan»c, no i: g²lufic, i redovno vo kratkite zamenski formi: m»-²vika, t»²~e{e, s»-s²mee.
2.1.2.2. Neakcentiranoto /a/ se realizira kako [ƒ], sp. sfƒ²toi, slƒ²ninta,
ili se neutralizira negovata opozicija so /»/, sp. z»²pul'e, k»²l'e{a, kr»²vi~ka,
m»²gare, n»²pase, p»r»b²rat, ²paj»k, p»²jaci, r»²bota, tup»²nica, pr»²{ina, ²p»ndƒr.
2.1.2.3. Vokalot /o/ vo neakcentiran slog naj~esto se izedna~uva so /u/, sp.
²biul (bivol), vu²lo¹, gu²vedo, gu²l'emo, ug²ni{~e, u²pa{e, ²v»tuk, ²dobriut, ²ru~uk,
²sekuj, ²rebruto (: ²rebro), i vo akcentski grupi: ²tatku-mu (: tatko), ud-id²no
v²reme, poretko se realizira kako [«]: p«²ja{~e, ~«²rapi, ~«²ve~e (: ²~oek), pokraj
pu²ja{~e, ~u²rapi.
2.1.3. Vo neposredna vrska so redukcijata na neakcentiranite vokali stoi
elizijata na vokalite (v. 3.4.1.) i metatezata (v. 3.5.).
2.1.4. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, sp. mi²e{e, pi²eno, ²via,
ni²ol'ta (nevol'ata), ²biul, ²dobriut, st²rei, st²rea, m»{²~ea, s²meƒt, l'÷²o ka,
l'÷u²nar~e, ²bairut, p²rae, t²kae, s²nao, r»z²boe, ²~o÷k, t²r»e, s»²ir, vr»²ovi, v²raut,
i dr.
2.1.5. Sekvenci od dva isti vokala ne se retki; naj~esto se javuvaat na morfemskata granica, sp. z²mii, ²see, s²naa, c»rn«²ok.
2.1.5.1. Poretko sekvenci od dva isti vokali se realiziraat kako eden dolg
vokal, sp. s²na:, pokraj s²naa, ²~i: (~ii).
2.1.6. Vokalot /i/ vo sekvenci zad drug vokal vo neakcentiran slog se realizira kako [¹], osven na morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema. Po ovoj na~in se obrazuvaat diftonzite [i¹, e¹, »¹, a¹, o¹, u¹]. Kako kompenzacija od devokalizacijata na /i/ vokalnata komponenta vo diftonzite se
izgovara ne{to podolgo, taka {to celiot diftong gi zadr`uva dvete mori.
Sp. ~i²ki:¹, ²pi:¹{, g²re:¹{, st²re:¹, ²sa:¹, pokraj ²sai, bu²ko:¹, k²ro:¹{, i dr.
2.1.7. Vokalot /»/ vo grupa so /r/ vo po~etokot na zboroformata sekoga{
stoi zad sonantot, sp. r»{, ²r»`e, r»²`eno, r»`i²nica, ²r»te. Vo sredinata na
zboroformite ako zad /r/ ima grupa od dva ili pove}e konsonanti, isto taka
/»/ redovno se nao|a zad /r/, sp. tr»n²l'ivo, t²r»ska, c²r» ka, no: t»rn, ²v»rba,
²s»rce.
2.2. Konsonantizam
157
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite (na po~etokot, vo sredinata i na krajot).
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot.
2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en konsonant, vklu~uvaj}i ja tuka i
fonemata /v/, sp. ²ofca, ²cefka, ili: kfas, sfat, tfoj (so progresivna asimilacija).
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na koga e prv nejzin ~len /m/:
mras, m²l'eko.
2.2.4.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so
opstruent.
2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi relevantni vo dijalektnata diferencijacija na makedonskite dijalekti gi odbele`uvame slednite:
a) ne se mo`ni vo ovoj govor:
‡ sr, zr, `r (> str, zdr, `dr) : stram, st²reda, st²rebro, zdrak, zdrel,
`d²rebe;
‡ {t, `d (> {~, `x) : p²l'e{~i, bu²ni{~e, ²ni{~o, {²~ica, k²l'e{~i,
d«`²xovi;
‡ sk (> ck) zad pregraden konsonant: v«²dencko, ²`encki, s²tarcki, s²kopcki,
²morcko;
‡ zv (> yv) : yver, y²vezda, y²viska, y²vone.
b) Poziciono ili na oddelni primeri se ograni~eni grupite:
‡ mn- (> øn) : ²nogu,
‡ bn, vn (> mn) vo: ²demne, g²lamna, ²gomno, ²ramno, mnuk,
‡ ps (> pc > øc) : ci (pci), cu²visa,
‡ p{ (> p~ > ø~) : ²~enka, ~ini~²keno,
‡ ts (> c) na morfemskata granica: gu²vecko (meso), bu²gacvo,
‡ s~ (> {~) na morfemskata granica so sufiksot -~e : p«²ja{~e, ²fe{~e,
²mo{~e.
2.2.4.4. Poradi metatezata i elizijata na neakcentiranite vokali pred
~lenskata morfema i vo drugi slu~ai ovde se ~esti slu~ai so geminatata -tt, sp. ²petto, ²detto (deteto), ²vo:tta (vodata), ut²tuka, ut²tamo. Ima po
nekoj primer i so udvoeno /d/: ud²deka, udd÷²l'il s».
2.5.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Po odnos na vokalite ograni~uvawe vo distribucijata poka`uva
glajdot /j/. Toj ne mo`e da stoi pred prednite vokali na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²el'÷n, ²edno, b²roe, ²see, z²nae, ²{ie; pred /e/ duri i vo sufiksot -je : zd²rave, s²nope.
158
2.2.5.2. Sonantot /l/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali i pred /j/. Vo taa
pozicija se neutralizira opozicijata so /l'/ vo korist na vtorava fonema, sp.
²bel'i (: bel, bela, belo) ~ ²bel'i (mn. od imenkata bel'a ‘beda, pakost’).
2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ] : ²se ka,
f²ra ga.
2.5.4. Sonantot /r/ sekoga{ se javuva vo sosedstvo so vokal, sp. r»{, ²r»te,
²s»rce, pr»s.
2.2.5. Fonemite /k', g'/ se retki i imaat mnogu ograni~ena distribucija. Vo
grupa so drugi konsonanti ne se javuvaat, osven so /j/, sp. ²kujk'a, ²l'ujg'a, pokraj
²l'ug'a.
2.3. Prozodija
2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi akcentot ne se javuva na posledniot otvoren slog, osven vo 1 l. edn. na imperfektot, kade {to toj vr{i morfolo{ka
funkcija (v. 1.3.) i vo slu~ai kako siru²ma (< siromah), kade {to se zagubilo
/h/.
2.3.2. Kaj dvoslo`nite imenki akcentot po pravilo pa|a na penultima. Na
ultima (vo zatvoren slog) toj se zadr`al kaj eden broj pove}eslo`ni imenki
(na -ar, -~an) i vo slo`enkite, sp. vudini²~ar, l'ipi²~an, bratu²~et,
l'istu²pat, i dr. Kaj pridavskite sufiksni obrazuvawa brojot na slu~aite so
akcent na ultima e zna~itelno pogolem, sp. ka{l'i²~af, pisuk²l'if, pi²jan,
vi²sok, itn.
2.3.3. Po odnos na mestoto na akcentot vo paradigmata ovoj govor poznava
dva modela: a) so paradigmatski (morfolo{ki utvrden) akcent, sp. vi²sok ‡ vi²soka ‡ vi²soki ‡ vi²sokite, ²nosam ‡ ²nosi{ ‡ ²nose ‡ ²nosime ‡ ²nosƒt, i b) so
stabiliziran akcent na penultima vo neopredelenata forma kaj imenskite
zborovi i vo nekoi glagolski formi. Stabiliziran dvoslo`en akcent imaat,
glavno, imenkite {to vo osnovnata forma se akcentiraat na pretposledniot
slog, sp. ²petuk ‡ pi²toci, p²raznik ‡ praz²nici, ²vet»r ‡ vi²teri, ²majst«r ‡
mƒjs²tori, ²r»kaf ‡ r»²kai, potoa vo mno`inskite formi na -ovi od
ednoslo`nite imenki, sp. ze²to(v)i, k'ur²kovi, a kaj glagolite vo paradigmata
na aoristot, sp. v²l'egu ‡ vl'e²gome ‡ vl'e²gote ‡ vl'e²goa.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
159
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin
< e so redukcija vo neakcentiran slog: di²bel, `i²l'ezo, i²l'eni
e < *& : den
< *£ : ²ezik, ²peda, vo nekolku primeri i vo grupa so nazalot /n/: ²endro
< *½ vo site pozicii: cel, ²cedi{
<
2 sekundarno pred /r/: vi²teri
< a vo: ²~e{a, ²~e{ka, pu²l'enka (pol'janka)
< sekundarno vo grupata ~ere- : ~i²re{a // ~÷²re{a
» < *† vo korenska morfema: ²z»bi, p»t, ²r»ka, i vo nekolku slu~ai pred
zvu~nite okluzivi vo grupa so nazal, sp. kr» k, ²p»nd»r, ²g»mba, t²r»mba
<
2 sekundarno vo slu~ai kako: ²b»dnik, ²l»`e, l»²`ica, ²m»ska, ²m» gla
(so sekundarno n)
< *¦ vo sekvencata /»r/, odn. /r»/: ²d»rvo, t»rn, tr»n²l'ivo
< *þ vo grupa so /l/: v»lk, ²`»lto, ²s»lza
< a so redukcija: sl»²bina, m»²gare (v. 2.1.2.2.)
< e vo neakcentiran slog vo slu~ai kako: ²pet»l, ²vet»r, ²ost»n
(v. 2.1.2.1.)
< mesto turskoto : ²z»mba, ²s»k»s, ²k»na
a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi: ²barem, ²berat, pƒd²nat, sa
(3 l. mn. prez. od ‘sum’)
<
2 sekundarno vo ²ogan
u < *w vo slu~aite: ²cute, u²sune
< *† vo: ²kujk'a, sut, su²dia
<
2 sekundarno vo: ²sedum, ²osum, sum
< o vo neakcentiran slog: gu²l'em, ku²l'eno (v. 2.1.2.3.)
o < *% : do{, son
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
m < v vo grupata vn : ²ramno, ug²lamnik (v. 2.2.4.3.)
< b vo grupata bn : ²simne (v. 2.2.4.3.)
< *† vo grupa so /»/ pred zvu~en labijal vo oddelni leksemi: ²g»mbaf,
t²r»mba, i vo grupa so /o/ vo k²lomko
n < w : ²bana, ²l'una i vo grupa so /j/: kojn, ²dejne
< *† vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai: kr» k, ²p»nd»r, `÷²l»ndr÷k
160
< *£ vo grupa so /e/ vo ²endro, i vo grupa so /a/ vo ƒ ²gul'a
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/: v»lk, ²p»lno (v. 3.1.)
l' < *l´ : kl'u~, ni²del'a
< * : sol', ²`al'ba
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < * : ²more
< *¦ vo grupa so /»/: ²s»rce, t»rn, tr»n²l'if
j < i zad vokal: g²re¹{, ²pe¹{, p²re¹te (predite)
< i pred ~lenskata morfema kaj pridavkite vo m.r.: ²bel'jut,
zd²ravjut
< e kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²najset, d²vajset
<
so dekompozicija: kojn, v»g²l'ejna, si²rejne
< *x pred konsonant vo oddelni leksemi, sp. ²nijno, ²~ejl'i
< sekundarno vo grupa so /k'/ i so /x/ vo oddelni slu~ai, sp. v²rejk'a,
²vejxa
< sekundarno vo 3 l. mn. aor.-imperf.: vi²kaja, u²raja
f < hv : ²fane, ²fa{~a
< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni leksemi, sp. mef, mof,
²oref, buf, ²lopuf, ²o~uf, ²perduf ‡ per²dufi, ²nofti, pif²tia
< tu|o: fes, ²furna
< onomatopejsko: ²f»rka
v < ø (kako proteza) pred kontinuantot na inicijalnoto *† : ²v»tuk,
²v»gl'in, i vo: ²vujko, ²vujna, ²vosa
< hijatsko vo vokalni sekvenci zad /u/: ²muva, ²suvo
t < sekundarno vo grupata sr : st²rebro, st²reda, st²rek'a (v. 2.2.4.3.)
d < sekundarno vo grupata zd : zdrak, zdrel, i vo `d : `d²rebe (v. 2.2.4.3.)
c < * vo grupite * ¦-, * v¦-, * r½- : c»rn, c²v»rsto, c²revo
< s vo grupata ps : p²cala, tip²cia (v. 2.2.4.3.)
< s vo sufiksot -sk(i) zad konsonant, sp. ²volcko, v«²dencki, vil'ig²dencki (posti), ²morcko (v. 2.2.4.3.)
y < *• : ²noyi, pu²loyi
< z vo sekvencite lz, nz, dz, zv, sp. ²m»lye, ²s»lya, s»-²g»nya, ud²yadi,
y²viska, yver, i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. ²yegvar, y»r²cala, ²buya i dr.
~ < *t´ vo gupa so { : ²l'e{~a, ²ga{~i, ²no{~a, p²e{~a, s²fe{~a, sfi{²~elnik, s²no{~i, ²fa{~a, vi²ka{~em
< t vo grupata {t : {~o, k²l'e{~i, ²ni{~o, {²~ica
x < *d´ vo grupa so /j/ vo oddelni leksemi, sp. ²vejxa, ²mejxa, ²sajxi, ²~ujxo,
~uj²xina, ²bijxa (biduva), ²vijxa, ²rojxa
161
< d vo grupata `d : d«`²xovi // d«j²xovno (vreme)
< mesto ` vo oddelni slu~ai, sp. d»r²xava, d»r²xal'e, ²d»rxe, du²vajxa (< dova`a), d»l²xina, pu²loxe
< tu|o: xam, ²oxa
{ < *t´ vo grupata {t : p²la{~a, ²fa{~a, p²l'e{~i (v. kaj ~), ili bez ~ :
²ga{nik, ²mo{ne, no{, ²no{ka, ²no{fi, ²pe{nik, ²pomu{
< s pred ~ vo slu~ai kako: k²la{~e, ²l'i{~e, ²mo{~e (v. 2.2.4.3.)
k' < *t´ vo oddelni leksemi, sp. k'e // k'i, ²nejk'i{, v²rek'e, ²pojk'e, ²kujk'a,
²k'erka, s²fajk'a // s²fak'a
< k vo oddelni leksemi, sp. ²majk'a (zad j), ²jak'ut (jakjot), vi²sok'ut
< tu|o: ²k'o{e, ²k'urk, ²{ek'er, ²k'eral
g' < *d´ vo oddelni slu~ai, sp. ²r»g'a, r»g'«²sano
< *dÞj vo oddelni slu~ai: ²l'ug'a // ²l'ujg'a
< tu|o: ²g'ozmo, ²g'ubre
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboroformite.
3.3. Prozodija
Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,
no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se
ispu{taat, osobeno pred ~lenskite morfemi kaj imenskite zborovi, sp.
²`ente, mi²surte, ²bel'te, ²pul'me (pul'ime), ²de:tto, ²kol'da (kol'eda), ²gumto
(gumnoto), ²pil'to (pil'eto), ²pol'to, ²semto, c²refto (crevoto), k»²dijta
(kadijata), mu²tikta, ni²ol'ta (neol'ata), ²r»kta, ²~upta, bugur²dica
(bogorodica), ²oklu (okolu).
3.4.2. Elizijata na neakcentiranite vokali se vr{i i vo prokliti~kite
zborovi koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. k'-²ojme (}e odime),
d-iz²mie (mi²surte).
3.4.3. Neakcentiranoto /o/ se gubi vo po~etokot vo primerite: vo, va:
(ovaa), ²pa{ka, pinci.
3.4.4. Fonemata /j/ redovno se ispu{ta pred prednite vokali, sp. ²ezik, ²pee,
²loze, zd²rave i dr. (v. 2.2.5.1.).
162
3.4.5. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija, a vo red slu~ai i vo drugi pozicii na zboroformite (na krajot, pred
konsonant), sp. ²arno, ²oro, l'ep, ²rana, s²na:, st²rea, m»{²~ea, vla²inka, gr÷²ota,
²meut, vra, siru²ma, stra, gre, ni, vi²ka (1 l. edn. imperf.), sti²du (sveti duh),
²b»la, ²ma:ne, ²me:l'em.
3.4.6. Od drugite opstruenti vo pove}e primeri se zagubile /v, d, t/.
Soglaskata /v/ naj~esto se ispu{ta vo mno`inskata nastavka -ovi kaj imenkite, sp. sfa²toi, ru²goi, i vo nekolku drugi leksemi vo intervokalna pozicija, sp. ²biul, d²jaul (|avol), r»²kai (rakavi), ²~o÷k, a vo konsonantsko sosedstvo
vo grupite v~- (²~era), vs- vo zamenskite oblici ²sekuj, ²s»to i dr.
Plozivot /d/ vo brojni slu~ai se zagubil vo intervokalna pozicija kaj glagolite (i toa po pravilo se gubi vo 2 l. edn. i 1 i 2 l. mn. prez.), sp. vij{ (vidi{), jaj{ (: jadat), sej{, ²sejme, ²sejte (: sedat), p²rejte (: predi), g²rejme (: grede), ²ojme (: ode), p²rejte (: predat), kako i vo deseti~nite broevi: d²vajs÷t, ²pejs÷t i dr. Vo konsonantski grupi, sp. i²no (edno), s²f»rl'e (sv»rdl'e).
Soglaskata /t/ po~esto se ispu{ta na krajot vo grupite -st, -{t, odn. -{~,
sp. buya²res (~oek), ²rad«s, tes, {es, ~u{ (: ~u`xo, ~ujxo), no i: gost, l'ist; redovno se gubi vo grupite -{tn-, -{tk-, -{tv, -sln-, sp. ²pe{ni, ²no{fi, ²radusno.
Vo po~etna pozicija se gubi i: /m/ vo ²nogu, /n/ pred afrikatite /c, ~/: ci
(pci), cu²visa, ²~enka, ~in²keno.
3.5. Metateza
Metatezata e ~esta pojava vo sekvencite od r + vokal, kako vo: b»rd»²vica
(bradavica), g»r²{ina, ²g»rdi (gr»di), «²b»r~i, p»rt, s²t»rga, v»r²teno (vreteno), p»r²deno (predeno), pur²dava (prodava), vo pove}eslo`nite imenski obrazuvawa, sp. ²vo:tta (< voadta < vodata), ²m»:¹{te (m»`ite), ²de:tto (deteto), i vo drugi oddelni leksemi, sp. ²yegvar (yevgar), ²pojur (poroj), n»rk»²vica
(nar»k²vica).
163
17. EMBORE
EMBORE (
), Kajlarsko, Grcija.
Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.
MDA 349.
Seloto Embore se nao|a na dvaesetina kilometri severozapadno od gradot
Kajlar. Spored K'n~ov, vo 1900 god. toa broelo 1.520 `iteli, od koi 1.320 Makedonci hristijani i 200 Turci (Vasil K†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II,
Sofi®, 1970). Podocna turskoto naselenie e zameneto so gr~ko, preseleno od
Mala Azija. Spored statistikata od 1940 god., vo taa godina Embore imalo
1.175 `iteli, od koi dve tretini bile Makedonci.
Dobar del od makedonskoto naselenie po revolucijata 1949 god. emigriralo vo Jugoslavija i vo drugite socijalisti~ki zemji vo Evropa, a ne{to malku
i vo Kanada, Avstralija i Soedinetite Amerikanski Dr`avi.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.
Opisot e prv pat pe~aten vo Zbornik radova povodom 70-godišnjice života akademika Jovana Vukovi a, ANU BiH, Sarajevo 1977.
1. INVENTAR NA FONEMITE
1.1. Vokalizam
Vokalniot sistem go so~inuvaat {est vokalni fonemi:
i
»
u
e
a
o
od koi se:
predni +
labijalni tesni +
164
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
n
l
l'
r
j
od koi se:
nazalni +
kontinuirani +
periferni +
lateralni +
predni +
m
n
l
l'
j
r
1.2.2. [umni konsonanti:
1.2.2.1. Periferni:
b
g
p
k
v
f
od koi se:
kontinuirani predni +
zvu~ni +
165
1.2.2.2. Centralni:
d
|
t
}
y
x
c
~
z
`
s
{
od koi se:
kontinuirani zadni okluzivni +
zvu~ni +
d
t y
c | } x
~ z
s ` {
1.3. Prozodija
Dinami~niot akcent e ograni~eno sloboden. Naj~esto pa|a na dvata posledni sloga. Ne mo`e da stoi podaleku od antipenultima.
Nema kvantitativni razliki fonolo{ki relevantni.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalnite fonemi e glavno slobodna pred i zad
pooddelni konsonanti.
2.1.2. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so isklu~ok na /i/ vo
nekoi pozicii (2.1.6.).
2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt se kontrahiraat.
166
2.1.4. Hijatot vo grupite so /u/ kako prva komponenta obi~no se otklonuva
so vmetnuvawe na /v/: ²suva, ²muva, pa²zuva.
2.1.5. Niskite vokali /e/, /a/, /o/ vo neakcentiran slog se reduciraat vo soodvetni zatvoreni glasovi [÷], [ƒ], [«] ili preminuvaat vo soodvetnite visoki
korelati: /e/ > /i/, /a/ > /»/, /o/ > /u/. Ova ne va`i vo pozicijata na apsolutniot
kraj na zborot, kade {to tie vr{at i morfolo{ka funkcija.
2.1.5.1. /e/ (>) /i/ neregularno: di²bel (debel), g»si²nica (g»senica), l'ivi²~ar
(l'evi~ar), ~i²re{a (~ere{a).
2.1.5.2. /e/ (>) /»/ pred sonant, poretko pred drug konsonant, neregularno:
²an|»l (an|el), g²l'ez»n (gl'ezen), ²ost»n (osten), ²gab»r (g»²beri).
2.1.5.3. /a/ (>) [ƒ]: ²kapƒk ‡ kƒ²paci.
2.1.5.4. /a/ (>) [»]: ²l'i{»j, sl»²bina.
2.1.5.5. /o/ (>) [«]: n«²`ovi.
2.1.5.6. /o/ (>) /u/: nu²sovi (: nos), ²mozuk ‡ mu²zoci, gu²l'em, ku²l'eno.
2.1.6. /i/ > [¹] zad vokal ako ne e na sostavot me|u prefiks i korenska morfema: smei{ > sme¹{, o²rei > o²re¹, snai > sna¹, stoi{ > sto¹{, ~ui{ > ~u¹{.
2.1.6.1. /i/ > /j/ pred vokalite /o/, /u/ kaj pridavkite vo ~lenskite formi za
ma{ki rod: bel'iot > bel'jot > bel'jut.
2.1.7. /e/ (>) [¹] vo neakcentiran slog zad drug vokal kaj broevite od 11‡19 i
vo deseticite: idi²na¹set, dva²na¹set, d²va¹set, ²pe¹set.
2.1.7.1. /e/ > /j/ vo glagolskiot prilog: vi²kajke, nu²sejke.
2.1.7.2. /e/ (>) ø vo neakcentiran slog vo oddelni leksemi: ²kol'da (kol'eda).
2.1.8. /o/ (>) ø vo neakcentiran slog vo pove}eslo`ni zborovi, vo oddelni
leksemi: bugur²dica (bogorodica).
2.1.9. /»/ ‡ ne mo`e da stoi na apsolutniot po~etok i na apsolutniot kraj
na zborot.
2.2.0. /»/ ‡ ne mo`e da stoi zad /r/; starata grupa r» > »r : p»rt, p»r~ka,
d»rk, st»rga (< pr»t, str»ga).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonanti
2.2.1.1. /l/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali i pred /j/. Vo taa pozicija
se neutralizira opozicijata so /l'/ vo korist na vtorava fonema, sp. ²bel'i (:
bel, bela, belo) ~ ²bel'i (mn. od imenkata bel'a ‘beda, pakost’).
2.2.1.2. /j/ ‡ ne mo`e da stoi pred /i/, /e/: ²bo`i (bo`ji), ²edno, zd²rave, ²loze.
2.2.2. [umni konsonanti.
2.2.2.1. Korelacijata po zvu~nost vr{i distinktivna funkcija samo vo pozicija pred vokal.
167
2.2.2.2. Zvu~nite pred bezvu~nite konsonanti ne mo`at da stojat: ²l'ep~e, ²ofca.
2.2.2.3. Bezvu~nite pred zvu~nite konsonanti se ozvu~uvaat.
2.2.2.4. Zvu~nite konsonanti na apsolutniot kraj se obezvu~uvaat: l'ep
(l'eb), rit (rid), ²obr»s (: ub²razi), no{ (dva no`a), brek (breg).
2.2.2.5. /v/ > /f/ zad /s/: sfat (svat), sfoj, s²fe{~a, s²fekur.
2.2.2.6. /v/ (>) ø vo mno`inskata nastavka -ovi (-evi), neregularno: p»²to¹
(patovi), u²re¹ (orevi).
2.2.2.7. /t/ ‡ ne mo`e da stoi vo grupa so /{/; vo takvi slu~ai {t > {~ :
²l'e{~a, s²fe{~a, {~ica, {~o.
2.2.2.8. /d/ ‡ ne mo`e da stoi vo grupa so /`/; `d > ` : ²do`ot (do`dot), du²`arka (do`darka), gl'u²`o¹ (gl'u`dovi).
2.3. Prozodija
Akcentot ne mo`e da stoi na posledniot otvoren slog, osven vo nekolku
oddelni leksemi (x»²de, siru²ma) i vo 1 l. edn. na imperfektot, kade {to toj vr{i morfolo{ka distinkcija: u²ra ‡ u²ra{e, `ni²e ‡ `ni²e{e. Ima tendencija da
se povle~e i od posledniot zatvoren slog i da se stabilizira na pretposledniot. Toa e dosta postignato kaj imenkite, sp. ~ir ‡ ~i²rovi, ²tatko ‡ tat²kovi,
²ko`uf ‡ ko²`ufi, ²bivul ‡ bi²vol'i, ²ime ‡ i²mina. Ograni~en e brojot na primerite so akcent na antepenultima (sp. ²osnuva, ²u`ina). ^lenskite morfemi
ne vlijaat vrz mestoto na akcentot (sp. ²ma~ur : ²ma~urut, ma²~ori : ma²~orite).
Mo`at da se sretnat i slu~ai so sekundaren akcent: ²nesu³l'eno, ²popi³jan.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
i
e
168
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
*i
*y
*j
u vo oddelni leksemi: l'ibi²nica (lubenica).
*e
*£ : ²~edo
*& : den
*½ : bel, ²l'eto, cel, ²cefka
a so preglas: ²~e{a (~a{a)
sekundarno vo grupata ~ere : ~e²re{a > ~i²re{a.
»
a
u
o
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
<
*† vo korenska morfema: r»ka, p»t
ili vo grupa so /m/, /n/: kr»nk, p»n²dar, tr»mba
2 vo korenska morfema: b»dnik, l»²`i~ka
*¦ vo grupa so /r/: p»rsti, s»rce
*þ vo grupa so /l/: v»lk, p»lno
vo tu|i zborovi: z»mba, s»k»s.
*a
*† vo sufiksni i fleksivni morfemi: pad²nal, ²beram, ²berat.
*u
*w vo slu~aite: ²cute, u²sune (osune)
o vo oddelni leksemi: ²sedum, ²osum.
*o
*% : do{, son.
3.2. Konsonantizam
3.2.1. Sonanti.
m < *m : majka
< *n pred labi(odent)al.
n < *n
samo ili vo grupa so /j/: kojn
<
< *nÞj samo ili vo grupa so /j/: ja²dejne
< *†, *£ so dekompozicija vo oddelni leksemi: kr»nk, ²endro, »n²gura
< sekundarno: m»ngla.
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/: p»lno.
l' < *l´ : l'ut, kl'u~.
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *r
< * : more
< *¦ vo grupa so /»/: s»rce.
j < *j
< * so anticipacija: kojn, si²rejne
< sekundarno vo grupa so /}/, /x/ vo oddelni leksemi: v²rej}a, ²vejxa,
²mejxa
< hijatsko
< e vo glagolskiot prilog: vi²kajke, i kaj nekoi broevi: ²pejset
(pedeset)
< h vo oddelni leksemi: ²~ejl'i.
169
3.2.2. [umni konsonanti.
p < *p.
b < *b.
f < hv : ²fane
< h na krajot na zborot vo oddelni leksemi: mof, oref, gluf, i pred
bezvu~en konsonant: ²oftika, ²nofti, g²lufci
< onomatopejsko: f»rka
< tu|o: fes, ²furna, ²sofra.
v < *w
< hijatsko: ²muva, suv
< kako proteza pred kontinuantot na inicijalnoto *† : v»gl'en, v»tuk, v»zul'; i vo oddelni leksemi pred inicijalnoto /o/: ²vosa (osa).
t < *t
< sekundarno vo grupata sr : st²reda.
d < *d
< sekundarno vo grupite zd, `d : zdrak, `d²rebe.
c < *c : cel
< * vo * r½- / * ¦- : c²revo, c»rn
< s vo sufiksot -sk(i) : bi²volcki, ²`encki.
y < *• na po~etokot na zborot vo oddelni leksemi: ²yegv»r, ²yivri, y»r²yala, i vo grupite z + v, n, r : yver, yvezda.
s < *s
< { vo oddelni leksemi: l'e{ka (l'eska).
z < *z
< *•.
~ < *
< t vo grupa so { : p²l'e{~i, ²gu{~er.
x < vo grupa so j mesto *t´ vo oddelni leksemi: ²vejxa, ²mejxa, r»jxa, ili
vo grupa so ` : ~u`xo, ²vi`xa
< vo tu|i zborovi: xam, ²sinxir.
{ < *š
< *t´ vo grupa so ~ : p²l'e{~i, p²la{~a
< s pred ~ so asimilacija: pu²ja{~e (pojas~e).
` < *ž
< *d´ vo grupa so x : ~u`xo.
} < mesto *t´ vo oddelni leksemi: ²}erka, }e, ili vo grupa so j : ²}ujka, v²rej}a
< *tÞj vo oddelni leksemi: cve}e
< k vo grupata jk vo ~lenskata forma za m.r. kaj pridavkite na -k : ²ja}ut, vi²so}ut (jakiot > jakjot)
170
|
k
g
<
<
<
<
<
vo tu|i zborovi: }er»l, }o{e, }aja.
*dÞj : l'u|a
vo tu|i zborovi: ²an|el, ²|ozmo.
*k.
*g.
171
18. ^EGAN
^EGAN (“
), Vodensko, Grcija.
Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.
MDA 341.
Seloto ^egan se nao|a vo Vodenska okolija. Raspolo`eno e vo severnite
padini na planinata Kajmak~alan. Vo 1930 god. imalo 1.395 `iteli, site
Makedonci. Vo vremeto na gra|anskata vojna pogolem broj familii go
napu{tile seloto i preminale vo Jugoslavija i vo drugi socijalisti~ki zemji.
Vo 1971 godina vo seloto imalo 703 `iteli (Todor Simovski, Naselenite
mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978).
Seloto prv pat se spomnuva vo 1481 godina.
Opisot e prv pat objaven vo Makedonski jazik XXIX, Skopje 1978/79.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
Vokalniot sistem go so~inuvaat {est fonemi, od koi se:
predni +
labijalizirani visoki +
1.2. Konsonantizam
Konsonantskiot sistem e sostaven od 24 fonemi, od koi 6 se sonanti i 18
opstruenti ({umni).
171
1.2.1. Sonanti se:
nazalni +
kontinuirani +
periferni +
lateralni +
predni +
m
n
l
l'
j
r
1.2.2. Opstruenti se:
periferni +
predni +
kontinuirani +
afrikati zvu~ni +
v f b p g
k z
s d t y
c ` { | } x
~
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani.
Neakcentiranite vokali fonetski se pokratki od akcentiranite i se podlo`ni na redukcija.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kompenzacija i so kontrakcija ne se fonolo{ki relevantni (v. 2.1.5.).
1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (2.3.). Kako distinktiven priznak
se koristi samo kaj glagolite vo 1 l. mn. na prezentot za diferencirawe od 1
l. mn. na imperfektot kaj nekoi glagoli, sp. ²vikame, ²vikate (prez.) : vi²kame,
vi²kate (imperf.).
172
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ vo po~etokot, vo sredinata i na krajot.
Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na krajot, a vo po~etna pozicija se javuva samo
vo grupa so sonantite /r, l/, sp. »rbe, »rt, »lcna.
2.1.2. Vokalite /i, », u/ mo`at da se javat i vo akcentiran, i vo neakcentiran slog, sp. ²ime, i²mijna, ²ezik, g»ba, k»²pina, ²u~e, u²~ime.
2.1.3. Vokalite /e, a, o/ vo svoite osnovni alofoni vo neakcentiran slog
mo`at da se javat samo na krajot na zboroformite, kade {to ispolnuvaat
funkcija na gramati~ki morfemi, sp. ²ime, ²pol'e, si²rejne, zd²rave, ²moe, ²mene,
²{ejse, ²bere, ²be{e, i²mal'e, ²utre; ²mesto, ²boso, ²do{lo, ²selto; ²`ena, ²dobra,
²do{la, ku²l'ipta.
Vo drugite pozicii na zboroformite neakcentiranite /e, a, o/ se izgovaraat pozatvoreno i davaat alofoni [÷, ƒ, «], ili pak nivnata opozicija se neutralizira sprema /i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata osobeno e silen vo slogovite {to se nao|aat neposredno pred i zad
akcentiraniot slog. Sp. /e/ > [÷] > /i/: p÷²nu{ka, v÷²l'igden, l'÷snu²tija,
s÷²ga{in, ili: ²el'in ‡ i²l'eni, i²zici (: ²ezik), s²te`ir ‡ sti²`eri, ²zel'in ‡
zi²l'eni, ²ve~ir, ²gu{tir, ²kamin, ²venic, izmi²l'al', tin²xere, tinxi²rijna. Pred
sonantot /l/, a vo oddelni slu~ai i pred /r/, zatvoreniot izgovor na
neakcentiranoto /e/ kloni kon /»/, ili pak se neutralizira vo negova korist,
sp. ²vit÷l, ²kot÷l, ili ²vit»l, ²kot»l, ²or»l, ²pet»l, sv»rd»l, ²pep»l, sp. i g»z»r;
/o/ > [«] > /u/: b«ja²xija, «gl'i²dalo, i bru²jovi (: broj), u²ra~i ~ ²ora~, ²bivul ~
bi²vol'i, ²kakuf, ²ru~uk, vi²so~uk, gu²dina, du²bituk, ku²l'eno, ku²bila, u²daja. Na
redukcija vokalot /o/ podle`i i na krajot dokolku ne se javuva vo funkcija na
morfema za rod, kako {to e slu~ajot vo opredelenata forma za ma{ki rod:
²volu, d²voru, ²konu, ²moju, zi²l'en¹u, ²lo{¹u (< volo, mojo itn.), i vo 1 l. edn. vo
aoristot: ²reku, is²peku, ²dojdu; /a/ > [ƒ] > /»/: ƒrƒ²mija, ƒ²bolko, kƒrƒ²nica,
mƒ²garka, nƒr»k²vica, nƒmƒ~²kano, nƒpƒd²nal'e, lƒdu²vinta, ili r»²bota, r»²kija,
j»lu²vica.
2.1.4. Vo neposredna vrska so redukcijata na vokalite stojat u{te dve pojavi ‡ elizijata (v. 3.4.1.) i metatezata na vokalite (v. 3.5.).
2.1.5. Neakcentiranoto /i/ vo pozicija zad drug vokal, koga ne e na morfemskata granica so prefiks, ~esto se realizira kako [¹] obrazuvaj}i pri toa
diftong, sp. z²mi:¹ (zmii), ku²ri:¹ (korii), su²di:¹ (sudii), ²lo:¹sto (< loizto <
173
lozito < lozeto), g²ro:¹sto (grozeto : grozde), vu²lo:¹te (voloite <
volovite), ²vo:¹te (vodite), ²ko:¹ste (kozite), ²za:¹dno (< zaidno < zaedno),
m²la:¹te (< mlaite < mladite), b²ra:¹te (bradite), ²pe:¹se, ²{e:¹se (pedese,
{eese), d²ru:¹ste (druiste < druzite).
2.1.5.1. Kako kompenzacija od devokalizacijata na /i/ do{lo do
udol`uvawe na vokalnata komponenta na diftongot, taka {to celiot diftong
gi zadr`uva dvete mori, {to nao|a potvrda i vo zadr`uvaweto na akcentot vo
slu~aite kako ku²ri:¹, su²di:¹ (< ku²rii, su²dii).
2.1.5.2. Neakcentiranoto /i/ > [¹] i vo sekvencata -iu- (< io) vo ~lenskata
forma kaj pridavkite od ma{ki rod, no bez kompenzacija na kvantitetot:
²bel'¹u (bel'iu < bel'io), zi²l'en¹u, gu²l'em¹u, s²tar¹u, s²lab¹u, z»b²l'es¹u, ²va{¹u
(va{io).
2.1.6. Vokalite /i, e, a, o, u/ po pravilo mo`at da stojat vo grupa site so sekoj. Vokalnite sekvenci se realiziraat naj~esto na morfemskata granica
me|u prefiks i korenska morfema, odnosno me|u fleksivnite morfemi i
osnovata na zborot. Vo ista morfema vokalni sekvenci se javuvaat, glavno, vo
slu~aite kade {to se zagubilo /h/. Sp. /ii/: priima, ~i²i, /ie/: ²pie, ²~ie, /ia/: da
pri²apne, z²mia (pokraj zmija), /iu/: pri²u~e, ²dobriu // ²dobr¹u (retko), /io/:
pri²odva, gri²ota, /ei/: ²sei{, /ee/: ²vee, ²see, /ea/: ²bea, st²rea, nu²sea; /ai/: za²igra,
²zaim (zaem), /ae/: z²nae, t²kae, /aa/: za²arni, ²raat, /au/: zƒ²u~e, /ao/: zƒ²ode (<
za²ode), s²nao; /ui/: ²~ui{ // ²~u:¹{, /ue/: ²~ue, /uu/: pu²u~e (pou~e), ²~uuto (~uduto <
~udoto), /uo/: du²ora (doora); /oi/: ²boi, ²moi // mo:¹, /oe/: ²koe, ²moe, /oa/: duj²doa,
ri²koa, ²voata (vodata).
2.1.7. Dosta se retki primeri so kontrakcija na sekvenci od dva isti vokala.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Od konsonantite samo zvu~nite opstruenti imaat ograni~ena distribucija: tie ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite.
2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, kako i od bezvu~en i zvu~en opstruent, so nekoi isklu~oci na fonemata /v/.
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/, sp. m²l'eko, m²ravja.
2.2.3.2. Sonantite na po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent.
2.2.3.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni:
‡ mn (> øn) na po~etokot vo ²nogu;
174
‡ bn, vn (> mn): ²demne, g²rimna, g²lamna, ²zemne, p²l'emna, ²ramno, u²amna, }i
us»mne, no: fnuk, f²nuka;
‡ ps (> pc): p²cue, p²cala, (p)cu²visa, s²tipca, tip²cija;
‡ p~ (> ø~): ²~enka, ~i²nica, ²~el'a;
‡ ts (> c): b²racki, ucp²redi, da u²ce~e (otse~e);
‡ sk zad konsonant (> ck): ²volcki, ²polcki, ²selcki, i²sencko `ito, ²lancki,
z²mijcki, s²kopcki;
‡ zv (> yv): y²vezda, yver, y²viska, y²von~e;
‡ `b, `v (> xb, xv) vo oddelni slu~ai: x²bara, x²vaka;
‡ -st, -{t (> -s, -{) na krajot: gros, pros, l'is, ~es, {es, ²bol'÷s, ²radus,
do{, pri{.
Grupite sr, zr, `r redovno se popolnuvaat so plozivite /t, d/, sp. stram,
st²reda, st²rebro, zdrak, zdrel, `d²rebe.
2.2.3.4. Konsonantski sekvenci od dva isti konsonanti po pravilo se javuvaat na morfemska granica. Naj~esti geminati se -tt- i -vv-; prvata se javuva
na morfemskata granica so ~lenskite nastavki, sp. v²ratta (> vrat:a) (:
vrata), r»²botta (rabotata) ~ r»²bota (ne~lenuvana), ku²ritto ~ ku²rito
(ne~lenuvano), sm»rtta, ²detto (deteto), ili ²gostte (gostite) ~ ²goste
(glagol), ²ustta (ustata); /vv/ se javuva kaj izvedenite glagoli so sufiksot va od osnovi {to zavr{uvaat na -v, sp. zab²ravva (: zabravi), nƒp²ravva (:
napravi), rƒsp²ravva (: raspravi). Po eden primer imam zabele`ano i za
udvoeni /m/ i /j/, sp. ²imma (imame), ²najjak.
2.2.3.5. Poradi elizijata na vokalite pred ~lenskite morfemi ovde se javuvaat konsonantski grupi od po tri konsonanti koi se neobi~ni vo govorite
{to ne ja poznavaat redukcijata na neakcentiranite vokali. Eve nekolku primeri: ²majkta (majkata), vuj²kovcte (vujkovcite), ²kojnte (kojnite), v»lcte
(v»lcite), k²rotkto (krotkoto), ²petl'te (petl'ite) pokraj ²pet»lte.
2.2.4. Oddelni konsonanti.
2.2.4.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal vo po~etokot i vo
me|uvokalna pozicija, sp. e{, ²esin, ²pie, ²pee, z²nae, ²~ii. Isto taka pred /e/ ne se
javuva ni vo sufiksot -je, sp. ²zel'e (zel'je), ²il'e (il'je), zd²rave, s²nope, t»rne,
no i s²nopja, t»rnja. Vo grupata -ia- se javuva fakultativno, sp. z²mi(j)a,
su²di(j)a.
2.2.4.2. Sonantot /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/: ²bil'e (:
bil, bila, bilo), ²sil'en (: silna), ²kol'i (: kola), ²orl'i (: or»l), ²kol'ja (: kol).
Vo ovaa pozicija artikulacijata na /l/ se neutralizira so izgovorot na /l'/, sp.
ni²del'a ‡ ni²del'i, ²bel'a ‡ ²bel'i.
2.2.4.3. Vibrantot /r/ ne mo`e da se javi vo poziciite rC- i CrC.
175
2.2.4.4. Konsonantot /y/ e dosta redok. Redovno se javuva samo vo grupata yv
: y²vezda, y²viska (v. 2.2.3.3.), vo nekoi primeri i vo sosedstvo so sonantite /r,
n/: ²manyer, pred vokal na po~etokot: ²yadin, ²yevgar, i pred mno`inskata
nastavka -i vo slu~aite od tipot ²noyi, bi²l'eyi, pu²loyi (: noga, bel'eg, polog),
ili vo b²layi (: blag).
2.2.4.5. Fonemata /x/ e isto taka retka. Osven vo tu|i zborovi i sufiksot
-xija, mo`e da se javi u{te samo vo grupite `v- i `b-, sp. x²bara, x²vaka
(2.2.3.3.).
2.2.4.6. Fonemite /}, |/ se retki po brojot na primerite i naj~esto se javuvaat vo grupa so /j/, sp. b²raj}a, v²rej}a ‡ v²rej}i, ²kuj}a, ²nej}e, s²faj}a, st²rej}a,
nest²rej}a, c²vej}e, ²l'uj|a, poretko bez /j/, sp. }i (}e), ²}erka, ²}ut, ²|avul (na po~etokot), vi}e, ²me|u, r»|a, r»²|esa, la|a, pokraj ²laj|a.
2.3. Prozodija
2.3.1. Spomnavme deka e akcentot ograni~eno sloboden. Toj ne mo`e da
stoi na posledniot otvoren slog voop{to. Retki se i slu~aite so akcent na
posledniot zatvoren slog. Tie se eden broj pove}eslo`ni imenki na -ar :
vudini²~ar, guvi²dar, izmi²}ar, pove}eslo`ni pridavki na -av, -l'iv, -it, es(t), sp. zil'in²kaf, guri²laf, ka{l'i²~af, kƒminl'if, `ƒlu²vit, bra²des, i
nekoi slo`enki od tipot belug²laf, bilu²l'ik, gluvu²nem, c»rnu²ok.
Ne se brojni ni slu~aite so akcent na tretiot slog. Tie se prete`no zborovi {to ne vleguvaat vo paradigma (zamenski i prilo{ki zborovi) ili
~lenuvani zboroformi, sp. ²nekƒkuf, ²sekƒkuf, ²nikƒkvo, ²nekuja, d²vap»ti,
²esinta i sl.
2.3.2. Ovde silno e izrazena tendencijata akcentot da se stabilizira na
penultima i vo golema mera taa tendencija e realizirana vo zborovnite grupi
so paradigma. Kaj imenskite zborovi vo neopredelenata forma, so isklu~ok
na pogore spomenatite obrazuvawa, vtoroslo`noto akcentirawe e ve}e
regularna pojava. Sp. kl'u~ ‡ kl'u²~ovi, l'ep ‡ l'÷²bovi, rit ‡ ri²di{~a, ²ribar
‡ ri²bari, s²te`ir ‡ sti²`eri, ²orƒ~ ‡ u²ra~i, ²bivul ‡ bi²vol'i, ²kamin ‡
kƒ²mejna; ²gol'im ‡ gu²l'ema ‡ gu²l'emo ‡ gu²l'emi, ²visuk ‡ vi²soki, ²zel'in ‡
zi²l'ena. ^lenskite morfemi po pravilo ne vlijaat vrz akcentskoto mesto.
Me|utoa, vo opredelenite formi tendencijata za vtoroslo`noto akcentirawe
se postignuva preku skratuvaweto na zboroformite {to se vr{i naj~esto so
elizija na vokalot neposredno pred ~lenskata morfema, ili po nekoj drug
fonetski na~in, kako, na primer, desilabizacijata na /i/, obrazuvawe na
diftonzi, preku metateza i kontrakcija. Sp. ²mozuk ‡ ²mosku (< mozuku <
mozoko), ²ezik ‡ ²esku (eziku), ²~ovik ‡ ²~ofku (< ~oviku), p»tic ‡ p»tcu,
176
²razbuj ‡ ²razbju (< razbuju), ku²movi ‡ ku²mofte, ²oblak ‡ ub²laci ‡ ub²lacte,
m»`i ‡ m»{te ili m»:¹{te (m»`ite), ²`ena ‡ ²`enta (`enata), ²`eni ‡
²`ente (`enite) ili ²`e:¹nte (< `einte < `enite), vit²ri{ta ‡ vit²ri{t:a
(vetri{tata), ²mesto ‡ ²mest:o (mestoto), b²rada ‡ b²ra:ta // b²rat:a
(bradata), b²radi ‡ b²ra:¹te (bradite), ²kotl'i ‡ ²kotl'te // ²kot»lte, ²rebro ‡
²reb»rto, v²lakno ‡ v²laknto // v²lak»nto; ²zel'in ‡ zi²l'en¹u (< zil'eniu),
du²ma{in ‡ du²ma{n¹u. Vo glagolskata paradigma isto taka se vr{i po
razli~ni pati{ta skratuvawe na zboroformite, sp. ²ja:¹me (jadime), ²da:¹te,
s²tojme (stoime), ili ²vikma, ²vikta (vikame, vikate), pla~me, p²la~te
(pla~ime, pla~ite).
2.3.3. Po ist na~in ‡ so elizija ‡ vtoroslo`noto akcentirawe se postignuva i vo akcentskite grupi sostaveni od imenka i kratka zamenska forma od
tipot ²vujkti (vujko ti), ²majkmi (majkami), ²sest»rti (sestra ti), ²tetti
(teta ti).
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
i
< *i
< *j , * j
< *y
< e so redukcija vo neakcentiran slog: ²el'in, ²esin (v. 2.1.3.)
e < *e
< *& : den, l'en
< *½ : bel, cena
< *£ : ²meso, pet
< a so preglas vo oddelni slu~ai, sp. ²~e{a (~a{a)
» < *† vo korenska morfema: v»gl'in, v»zel', g»ba, g»ska, d»bja, z»bi,
ili vo grupa so nazal: tr»mba, g»ng²l'if, g»n²galo
< sekundarniot 2 : b»dnik, l»`e, l»²`ica, m»gla, m»ska, ƒg»nca,
pas»mce
< *¦ vo grupa so /r/: d»rvo, s»rp, r»{
< *þ vo grupa so /l/: b»la, v»lna, m»l~i{, p»ln, p»l`uk (‘pol`av’),
s»lza, ili sl»nce
< a pred m vo oddelni slu~ai: tƒm»m
< a neakcentirano so redukcija, sp. r»²bota, r»²kija
177
< e vo neakcentiran slog so redukcija pred /l/: ²vit»l, ²pet»l,
sv»rd»l
< turskoto : z»mba
a < *a
< *† vo sufiksni i fleksivni morfemi i vo nekolku slu~ai vo osnovata, sp. ²padnal, ²berat, be²rea, ²nea, sa (3 l. mn. od ‘sum’), ²obra~, ²poprak, ²jatuk
< sekundarniot 2 pred n i pred l : ²ogan (> ogƒn), ²rekal, ²tekal (> ²tekƒl)
< *£ vo sekvencata *j£ vo: ²zajak, ²pajak, paja²`ina, jat»rva, an²gul'a
(‘jagula’)
u < *u
< *† vo: ²kuj}a, sut, su²dia, pu²nuda, i vo dubletite ²gusto, ²pupka, kus,
u²ru`ve (< oru`je)
<
2 sekundarno pred m vo: ²sedum, ²osum
< *w vo cut, ²cute, s» u²suna
< o vo neakcentiran slog so redukcija, sp. gu²dina, ku²bila
o < *o
< *% : do{, son
< *† vo k²lop~e
3.2. Konsonantizam
m
< *m
< b vo sekvencata bn : ²demne, ²zemne
< v vo sekvencata vn : g²lamna, p²l'emna, ²ramno, ug²lamnik (v. 2.2.3.3.)
< *† vo grupa so vokal vo oddelni slu~ai, sp. tr»mba
n < *n
< * : ²nego, i vo grupa so /j/: kojn, ²bajna, pus²tijna, kƒ²mejna, u²rajne,
di²~ijna
< *† vo an²gul'a
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/: v»lk, m»l~i{, p»ln, s»lza, sl»nce
l' < *l´ : ²mol'at, kl'u~, ²l'ute
< * : ²bol'ka, `al', sol'
< *l pred preden vokal i pred /j/: ²bil'e (: bil, bila), ²pol'i (: pola),
²kol'ja (: kol)
r < *r
< * : ²more
< *¦ vo grupa so /»/: g»rkl'in, p»rsti, r»{
j < *j
178
< *l´ epentetsko: ²zemja, ²sabja
< i zad vokal: zmij (< zmii), ²ko:¹ste (< koizte < kozite) (v. 2.1.5.), i
od i pred u (< o) vo ~lenskata morfema za ma{ki rod, sp. ²bel'ju, vi²sokju,
zi²l'enju
< e zad vokal vo glagolskiot prilog: vi²kaj}i, si²dej}i
so dekompozicija na palatalnosta: kojn, ²bajna, ²dejna
<
< }, | so anticipacija vo sekvencite j}, j| : ²kuj}a, ²nej}e, c²vej}e, ²l'uj|a
v < *w
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *†- : v»gl'in, v»tuk (‘jaglen, jatok’), pred /u/ vo: ²vujko, ²vujna, i pred /o/ vo ²vosa (‘osa’)
< *x pred konsonant vo oddelni slu~ai: ug²luvna (ogluvna)
< u kaj glagolskite obrazuvawa od tipot: ²kupva{, ²ka`va{, s²tanva
< hijatsko vo vokalni sekvenci so /u/: g²luvo, ²suvo, g²ruva, ²muva, pa²zuva, ²ruvo, g²rovut (< grohot), ²mevur
f < hv : ²fati, se ²fal'e, f»rl'i
< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni slu~ai: ²pafka, ²pafna,
²mafna, ²pofti, k²refko, pif²tija, ²nofti, ku²`uf~e, pir²duf~e, ²mafca,
²mefce, p²rafci, g²rof~e, p²raf~e, ²l'if~e, ²mof~e, buf, gluf, ²ko`uf ‡
ku²`ufi, mef, mof
< v vo grupata sv : sfet, s²faj}a, i vo slu~ai kako fnuk, f²nuka,
f²l'eze
< onomatopejsko: ²fu~e, f»rka
< vo tu|i zborovi: fes, fira, ²furna
b < *b
p < *p
z < *z
< *•
s < *s
< z po analogija kaj pridavkite od tipot ²nisuk (: niska)
d < *d
< sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, zdrel, `d²rebe
< *d´ vo grupa so /`/: ²ve`da, ²me`da, p²re`da, ²sa`di, ²vi`da, ²ro`da,
²~u`di
t < *t
< sekundarno vo grupata sr : stram, st²reda, st²rebro, st²rej}a
< *t´ vo grupa so /{/: ²ga{ti, ²l'e{ta, mƒ{²tea, p²la{ta, s²fe{ta,
²fa{ta
< d po analogija vo slu~ai od tipot ²retuk, s²latuk (redok, sladok :
retki, slatki)
179
y
< *• : ²noyi, b²layi, pu²loyi
< z vo grupite zv : y²vezda, yver, yvonci, zr : ²nayre, ny : manyer, i pred
vokal vo oddelni primeri: ²yadin, ²yegvar, ²yafir
c < *c
< * vo grupite * ¦- i * r½- : c»rn, c»rvic, c»rpe, c²revo, c²repna, cv»rsto
< s vo sekvencite: ps, sp. ²vapca, s²tipca, tip²cija, sk : grƒd²jancki,
²`encki, ²volcko, ts : u²ce~e (otse~e), ucp²redi (otspredi), bracki (bratski)
` < *ž
< *d´ vo grupa so /d/: ²ve`da, ²me`da (vidi kaj d)
{ < *š
< *t´ vo grupa so /t/: ²ga{ti, ²l'e{ta, p²ra{ta (vidi kaj t), ili samo:
²ga{nik, p²l'e{ka, no{, ²no{en, ²polnu{, s»nu{, ²mo{ni (mo{ne), ²no{vi,
²pomu{, pu²mo{nik, pe{
< s vo grupata -s~- na morfemska granica: (da) i{²~iste, i{²~e{a
< po analogija vo slu~ai kako ²te{uk, ²`e{uk (te`ok, `e`ok)
x < tu|o: ²manxa, xa²mia
< ` vo grupite `b, `v : x²bara, x²bura, x²vaka
~ < *
< *t´ (so asimilacija) vo ²~u`do, ~u`²dina
| < *d´ vo oddelni slu~ai: ²me|u / mi|u, r»|a, r»²|osan
< *dÞj vo ²|avul, la|a, ²l'uj|a // ²lu|a
< tu|o: |ol', |ak, ²|akun
} < *t´ : ²bo`i} / ²bo`ik, ²vi}e, }i (}e), ²}erka, du²ma}in, }ut, i vo grupa
so /j/: v²rej}a, ²kuj}a, ²poj}e, ²nej}e, strej}a, vi²kaj}i
< *tÞj sekoga{ vo grupa so /j/: b²raj}a, s²faj}a, c²vej}e
< tu|o: }ef, ²}el'af
g < *g
k < *k
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobile od soodvetnite zvu~ni opstruenti, sp. l'ep (: l'ebu), grat (: gra²dovi), mras (mra²zovi), m»{ (: m»`i),
brek (: bre²govi).
3.3. Prozodija
180
Pojdovniot prozodiski sistem pretrpel zna~itelni morfolo{ki promeni
(v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali ~esto se gubat napolno, osobeno vo pove}eslo`nite zborovi, a gotovo i regularno pred ~lenskite morfemi. Sp. (pred
~lenskite morfemi) ²esku (eziko), ²mosku (< mozuku < mozoko), ²pojsu (pojasu),
p»tcu (p»tecu), ²~ofku (< ~oviku < ~oveko), ²kuj}ta (²kuj}ata), ²`enta (`enata), g²lafta (glavata), ²kosta (kosata), ²majkta (²makata), gu²dinta, plƒ²ninta, ²pol'to (pol'eto), ²pil'to (pil'eto), ²orto (oroto), zi²l'ento (zil'enoto), p»lnto // p»l»nto (polnoto), vit²ri{t:a (vetri{tata), bri²gofte
(bregovite), kaj pridavkite: ²carva nivis²tul'ka, bla²gunvo d»rvo, jƒ²senvo,
sm²rekvo ili ²Markvi (Markovi), Bu²`invi, Ni²kolvi (Nikolovi); vo 1 i 2 l.
mn. na prezentot: ²vikma, ²vikta (< ²vikama, ²vikata), ²berme, ²berte (bereme,
berete), i vo drugi slu~ai: vudin²~ar (vodeni~ar), v»r²tena (vretena),
val'²vica (val'avica), bug²ro¹ca (bogorodica), suvdu²l'ica (suvodol'ica),
²Petrivca (Petrevica), ²Savni (Savini), ²Radni (Radini), pƒj²`ina (paja`ina),
tur²pe~i (turipe~i), na²pijtca (napijte sa).
3.4.2. Redovno se gubi /o/ na po~etokot na zborovite: ²pa{ka (opa{ka), ²pinci (opinci), voj (ovoj).
3.4.3. Sonantot /j/ se gubi redovno pred /e/ na po~etokot: e{, el'in, vo
intervokalna pozicija pred prednite vokali: z²nae, vee, vie, ²koe, ²~ue, ²moi,
s²toi, ²~ii. Me|u vokalite se gubi i vo drugi slu~ai: ²vaa, ²taa; potoa vo
sufiksot -je : ²zel'e (zel'je), zd²rave, ²loze. Vo oddelni slu~ai se gubi i na
po~etokot pred /a/: ƒb»lko.
3.4.4. Konsonantot /h/ se zagubil napolno na po~etokot i vo intervokalna
pozicija, sp. ²ajde, ²arno, ²odi, ²it»r, ²ladno, l'ep, ²rani, s²naa, gri²ota, st²rea, a
vo red slu~ai i na krajot, pa i pred konsonant, sp. Vla, vra, stra, v»r, gre,
si²roma, ²buna, ²duna, iz²dina, ²mana, mu²l'osan, ²beme, re²kome, kako i: b»la
(bolva), p»l (polv).
3.4.5. Vo intervokalna pozicija osven /j/ i /h/ vo brojni slu~ai se gubi i /d/,
sp. ²vi:¹te (vidite), ²ja¹me (jadime), ²da:¹te (dadite), da:¹{ (: da²di{), g²re:¹{,
g²re:¹me, g²re:¹te (: grede), }i ²ro:¹te (: rodat), ²o¹me (odime), ²se¹te (sedite),
p²re:¹me (predime), ²pejse, di²vejse (devedese), st²reata (stredata), ²deuto
(dedoto), ²voƒta (vodata), b²ra:ta (bradata).
3.4.6. Vo konsonantski grupi se gubat vo oddelni slu~ai:
‡ /p/ vo grupata p~ : ~i²nica, ²~enka, ²~ela (p~ela), ~i²larnik (p~elarnik), i
pc vo oddelni slu~ai: cu²isan (psovisan);
181
‡ /m/ vo ²nogo (mnogo);
‡ /v/ pred po~etnoto /n/ vo n»tre (vnatre), vo grupata c»rvl'- : c»r²l'ivo, i
vo grupata sv vo zamenkite: se, ²sekuj;
‡ /t/ se gubi na krajot vo grupite -st, -{t, sp. l'is, {es, ²radus, ve{, do{,
²pomu{, pe{, vo grupite stn, {tn : ²radusno, ²no{vi, -stv- : b²rasvo, ²carsvo,
prija²tel'svo, i osven toa na krajot vo ~lenskata morfema za ma{ki rod:
g²lasu, ²kojnu, m»`u, vudin²~aru, ²~ojku.
3.5. Metateza
Metatezata vo ovoj govor zasegnuva cela serija zboroformi vo vrska so redukcijata na neakcentiranite vokali. Sp. b²ra:ta (< braata < bradata), ²voƒt:a (< voatta < vodata), ²koƒsta (< kozata), ²koƒ{ta (ko`ata), ²loƒsta
(lozata), b²ra:¹t:e (< braite < bradite), ²ko:¹ste (kozite), ²lo:¹sto (lozeto),
²no:¹ste (nozite), ili ²ig»lta (iglata), ²ik»rta (ikrata), ²met»lta (metlata), ²|ub»rto (< |ubreto), ²ses»rta (sestrata), ²jag»nto (jagneto), k²ros»nto
(krosnoto), kaj glagolite: ²kup»fta (kupvata), s²tan»fta (stanavta < stanavte), ub²l'ek»vma (< ubl'ekvama < obl'ekvama = obl'ekvame).
Na metatezata ~esto podle`i grupata -ra- vo neakcentiran slog vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. b»rd»²vica (bradavica), k»rst»²vica (krastavica),
g»r²{ina (gra{ina), b»r²~edi (bra~edi), m»r²vanka (mravanka ‘mravka’), v»r²teno (vreteno).
Metateza redovno se vr{i kaj glagolite: zve, ²zeva (zema), vo formite na
glagolot v²jaa // v²java, v²jani, kako i vo leksemata ²yegvar (yevgar).
182
19. KRONCELEVO*
KRONCELEVO (
), Vodensko, Grcija.
Jugoisto~no nare~je, solunsko-vodenski (dolnovardarski) govori.
OLA 111.
Do 1948 god. seloto imalo okolu 500 `iteli, pove}eto od niv bile pravoslavni Makedonci, triesetina Grci se doselile vo 1922 god. od Mala Azija.
Do 1923 god. vo seloto `iveele golem broj Turci koi{to se otselile vo
Turcija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko
osnovno u~ili{te.
Kroncelevo prv pat se spomnuva kon krajot na XV v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
*
Koavtor na ovoj opis e K. Peev.
183
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
h
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokali
fonetski se pokratki od akcentiranite i se podlo`ni na redukcija.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija i so kompenzacija ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran vo paradigmata.
Kako distinktiven priznak se koristi kaj glagolite vo aoristot i imperfektot, sp. ig²rah (1 l. edn. aor.) : ²igrƒh (1 l. edn. imperfekt).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ i na po~etokot, i vo sredinata, i na krajot. Vokalot /»/ ne se javuva na
krajot, a na po~etokot e redok.
2.1.2. Vokalite /i, », u/ se javuvaat i vo akcentiran, i vo neakcentiran slog.
Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog, so nekoi ograni~uvawa na /e/, se izgovaraat pozatvoreno [÷, ƒ, «] ili pak nivnata opozicija se neutralizira sprema
/i, », u/ vo korist na poslednive. Stepenot na redukcijata osobeno e silen vo
slogovite {to se nao|aat neposredno pred i zad akcentiraniot slog.
2.1.2.1. Vokalot /e/ vo neakcentiran slog se realizira kako [÷] > /i/, osven
na krajot kade {to se javuva vo morfolo{ka funkcija, sp. v÷rvi²ricƒ,
÷rim²bicƒ, ili: i²zi}, i~i²men (e~men), iv²dovic (< evdovec < vdovec), g»si²nicƒ,
di²bel'i, `dri²bak, pi²nu{kƒ, si²delu (sedelo), ‡ ²jarim, ²v»gl'in (jagl'en),
184
g²rozin, ²jasin, ²gabir, ²gu{~ir, ²devir, l'i²gavic (‘gol pol`av’), ²c»rvic, ²divi~
(< dive~ ‘divja~’).
Pred sonantot /l/, vo oddelni slu~ai i pred /r/, zatvoreniot izgovor na /e/
kloni kon /»/ ili se neutralizira so izgovorot na /»/, sp. ²v»z»× (< v»zel
‘jazol’), ²det»× ‘klukajdrvec’, ²kot»×, ²or»×, ²pet»×, u²~it»×, ²~e{»×, ²ve~»r, i
redovno vo kratkite zamenski formi m», t», s», kako i vo partikulata n», sp.
m»-²kan»t, s»-s²me(j)e, n»-mu²`ah.
Na krajot /e/ ne podle`i na redukcija, sp. v²reme, ²ime, ²jagne, ²pol'e, ²seme,
²kojn~e, ku²~ence, ²perce, z²drave, ²l'iste ‘lisje’, ²z»be, ²r»ce, ²la(j)e, ²pe(j)e, ²bil'e,
²nosime.
2.1.2.2. Vokalot /a/ vo neakcentiran slog se reducira vo site pozicii, so
toa {to e stepenot na redukcijata najslab na krajot, sp. ²vodƒ, v»²dicƒ, ²kuj}ƒ,
ku²bilƒ, m»²l'inƒ, no: »r»²mijƒ, z»²oj|ƒ, l»²puj, ²naz»t, ²sak»t, ²sek»×.
2.1.2.3. Neakcentiranoto /o/ isto taka vo site pozicii se reducira i se
izedna~uva so /u/, sp. u²lovu (< o²lovo), u²reh, vu²lovi, ku²bilƒ, ku²`uh, pu²l'ijnƒ (<
po²l'ijnƒ : ²pol'e), ²vosuk, ²tonuk (tanok), ²ma~ur, ²jaluf, ²medut, ²sokulut,
g²l'etu, ku²pitu, ²peru, ²situ, ²raltu (raloto), ²do×gu (dolgo), ²suu (suo),
sm²rekuvu ²d»rvu.
2.1.3. Vo neposredna vrska so redukcijata na neakcentiranite vokali stoi
elizijata na vokalite (v. 3.4.1.) i metatezata (v. 3.5.).
2.1.4. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj.
2.1.5. Sekvenci od dva isti vokala naj~esto se javuvaat na morfemskata
granica, sp. z²mii, s»-s²mee, s²naa > s²naƒ, ²suu (< suo), ²luutu (ludoto),
sl»bu²umnu (slaboumno).
2.1.6. Vokalot /i/ zad drug vokal vo neakcentiran slog se realizira kako
[¹], osven na morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema. Na toj
na~in se obrazuva cela serija nadolni diftonzi [i¹, e¹, »¹, a¹, o¹, u¹]. Kako kompenzacija od devokalizacijata na /i/, vokalnata komponenta od diftongot
ne{to malku se udol`uva, taka {to celiot diftong gi zadr`uva dvete mori.
Sp. ²vi:¹{ (< vii{ < vidi{), st²ri:¹{ (< strii{ < stri`i{), u²re:¹ (< urei <
orevi), ²ve:¹{ (vei{), iz²l'e:¹{ (< izl'ei{ < izl'e`i{), ²l'e:¹{ (l'e`i{), ²pe:¹{
(pei{ < pee{), ²se:¹{ (< sei{ < see{), ili ²se:¹{ (< sedi{), z²n»:¹{ (znai{),
d²va:¹sit (dvaeset), ²za:¹c (zaec), s²na:¹ (< snai), b²la:¹{ (bla`i{), ²da:¹{
(dadi{), iz²va:¹{ (izvadi{), ²ja:¹{ (jadi{), ²za:¹dnu (< zaidnu < zaedno),
p²ra:¹stu (praistu < praseto), ²mu:¹ (mui < muvi), ²mo:¹te, ²mo:¹tu (moeto),
²lo:¹stu (loistu < lozeto), ²ko:¹ste (< koizte < kozite), ²o:¹{ (odi{).
2.1.6.1. Isto taka /i/ > [¹] i pred /o/ vo ~lenskata forma za ma{ki rod kaj
pridavkite, no bez kompenzaciona dol`ina na vokalnata komponenta, sp.
²bel'¹ut (< bel'iot), zi²l'en¹ut (< zel'eniot), ²lo{¹ut (lo{iot).
185
2.1.7. Vokalot /»/ vo grupa so /r/ vo po~etokot na zboroformite sekoga{
stoi zad sonantot, sp. r»{, ²r»`in, r»`i²nicƒ, ²r»j|ƒ. Vo sredi{na pozicija ako
zad /r/ ima grupa od dva ili pove}e konsonanti, /»/ stoi zad /r/, sp. k²r»mn»k,
p²r»stin, p²r»{~e, t²r»skƒ. Taka se javila grupata r» i vo gr»s (< gr»st), pr»s
(< pr»st). Vo drugite slu~ai /»/ se javuva pred sonantot, sp. v»rf, t»rn, s»rp,
²d»rvu, ²z»rnu, pa duri i g»r²dinƒ (< gr»²dinƒ), s²t»rgƒ (< str»gƒ), p»rt (<
pr»t).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat na po~etokot, vo
sredinata i na krajot na zboroformite.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot.
2.2.3. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en konsonant, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /v/.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etna grupa od dva sonanti e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/: m²laku (mlako), m²ravƒ.
2.2.4.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so
opstruent.
2.2.4.3. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni voop{to ili samo vo
nekoi pozicii vo zboroformite:
‡ mn (> øn) na po~etokot vo ²nogu (mnogu);
‡ bn, vn (> mn): ²demne, ²zemne, g²rimnƒ, g²lamnƒ, ²gomnu, p²l'emnƒ, ²ramnu, ug²lamnik, us»m²na, no: fnuk, f²nukƒ;
‡ sr, zr, `r (> str, zdr, `dr): st²rebru, stram, st²rednu, zdrak, zd²re(j)e,
zdre×, `d²rebe, `d²rebnƒ ku²bilƒ, `dri²bak;
‡ {t, `d (> {~, `x): ²gu{~ir, guri{²~inƒ, k²l'e{~i, ²pu{~i{, {²~icƒ, ²na{~e (< na{te < na{ite), no: ²~e{te (< ~e{ite ‘~a{ite’), kade {to asimilacijata e zaprena poradi po~etnoto /~/, du`²xovi;
‡ ps (> pc): p²cuje, ²vapcƒ, s²tipcƒ, tip²cijƒ, no cu²visƒ (psovisa);
‡ p{ (> p~ > ø~): ~i²nicƒ, ~i²ni~kƒ;
‡ ts (> c) na morfemskata granica: u²ce~e (otse~e), uc²krije (otskrije),
ucp²redi (otspredi), gu²vecku (govedsko), b²racki (bratski);
‡ ns (> nc) vo oddelni slu~ai: ²donci-gu (donsi gu < donesi go), z»n²ceh (<
zanseh < zaneseh);
‡ sk (> ck) zad pregraden konsonant, sp. ²|upcki (< |upski), s²kopcki (skopski), ²zimcki, ²dencki, ²`encki, ²kojncki, ²lancki, s²tarcki;
186
‡ zv (> yv): yver, y²viskƒ, y²von~e, no rƒz²vije (na morfemskata granica),
-dz (> dy) na morfemskata granica, sp. udyƒ²ran (odzaran), ud²yat (odzad), d» s»
ud²yeme, }i pud²yine;
‡ -st, -{t (> -s, -{) na krajot: mos, pr»s, ~is, ²radus, ²bol'es, ve{, do{
(most, bol'est, ve{t, do`d).
2.2.4.4. Se zabele`uva tendencija za ograni~uvawe na distribucijata na /j/
vo odnos na konsonantite. Se odbegnuvaat konsonantski grupi so /j/ kako vtor
~len, sp. i²l'adƒ, s²nope (snopje), zd²rave (zdravje), `i²nejte (`inetje),
p»d²najte, ²sijnut (< sinjut < siniut), ²nejnut (< nejnjut < nejniut).
2.2.4..5. Od druga strana, poradi elizijata na neakcentiranite vokali pred
~lenskite morfemi, ovde se sozdale red konsonantski grupi koi vo drugite
makedonski govori vo taa pozicija ne se obi~ni, sp. st²rej}tƒ, ²noj}te,
²koskte, ²nejnte (noj}ite, koskite, nejnite).
2.2.4.6. Elizijata na neakcentiranite vokali pridonesla i da se zgolemi
brojot na slu~aite so udvoen konsonant, osobeno na primerite so udvoeno /t/,
sp. v²rattƒ > v²rat:ƒ, ²detto (deteto), ²l'etto > ²l'et:o (l'etoto),
ut²t»de, ut²t»din, ²imme (imame), ²zimme (zimame), ²naj²jƒk.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Sonantot /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal vo po~etokot na
zboroformite, sp. e{, ²edin, ²esin. Vo me|uvokalna pozicija pred /e/ se javuva
fakultativno, sp. ²bi(j)e, ²~i(j)e, zd²re(j)e, ²pe(j)e, ²la(j)e, z²na(j)e, ²~u(j)e, no i:
u²mee. Fakultativno /j/ se javuva i vo grupite -i»-, -ia-, -ea- (-e»), sp. z²mi(j)ƒ,
ku²ri(j)ƒ, pu{²~i(j)ƒ, ²mi(j)»m, ²ne(j)ƒ. Ima tendencija da se javuva i zad
konsonant (i vo taa pozicija dokolku ne se gubi, toa se metatezira): `i²nejte
(< `enetje), stƒ²najte (stanatje), ²lo{ut pokraj ²lo{jut.
2.2.5.2. Lateralot /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. vi²kal'e (: vika×, vikala, vikalo), ²kol'i (: kola). Vo spomenatava pozicija toa se
neutralizira so /l'/, sp. ²bel'i (: be×, bela) ~ ²bel'i (: bel'a ‘pakost’).
2.2.5.2.1. Na krajot na zboroformite i pred konsonant /l/ se realizira
kako [×], sp. do× (: du²lovi), da× (: dala, dalo), ²vo×nƒ, k²ri×ce (: krilo).
2.2.5.3. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ]: ²ba kƒ, ²se kƒ,
f²ra gƒ, ²ma gƒr.
2.2.5.4. /r/ ne mo`e da se javi me|u dva konsonanta i na po~etokot pred
konsonant.
2.2.5.5. Opstruentite /t, d/ ne mo`at da stojat vo grupa so /{, `/, sp.
k²l'e{~i, ug²ni{~e, du`²xovi.
2.2.5.6. Konsonantot /y/ ima dosta ograni~ena distribucija. Se javuva
redovno vo grupa pred /v/, yver, y²von~e, i zad /n/: ²enyƒ.
187
2.2.5.7. Ograni~ena distribucija imaat i opstruentite /}, |/. Naj~esto tie
se javuvaat vo grupa so /j/, sp. ²kuj}ƒ, noj}, ²noj}ni, ²noj}vi, p²l'ej}i, s²fej}ƒ, ²vej|ƒ,
z»²oj|ƒ, iz²vaj|ƒ, ²mej|ƒ, ²r»j|ƒ, ²saj|i, no: }i, ²}erkƒ, |ol', ²|ubre (vo po~etna pozicija) ili i²zi} (< ezik), dru} (< druk < drug) (v. 3.2.).
2.2.5.8. Konsonantite /k, g/ pred vokalot /i/ se realiziraat kako [k', g']:
²k'itkƒ, r»²k'ijƒ.
2.2.5.9. Glasot /h/ ne se javuva na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp.
²arnu, ²oru (oro), l'ep, ²ranƒ, s²naƒ ‡ s²na:¹, st²reƒ, ²muƒ (v. 3.4.4.).
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot po mestoto e sloboden so slednite ograni~uvawa: ne mo`e
da stoi na posledniot otvoren slog so isklu~ok vo 2 i 3 l. edn. na aoristot, kade {to se javuva so morfolo{ka funkcija, sp. pl'i²te, no²si, i vo nekoi oddelni zamenski zboroformi, sp. k»k²vi, t»k²va, »d²no, mo`ebi i u{te vo nekoj prilo{ki zbor. Sp. ju²nak, ~u²vek, i²zi}, vi²sok, uf²~ar, zi²l'en, ‡ ²pesuk, ²»nd»r, ²korin, ²razum, ug²lamnik, ‡ ²babi~kƒ, ²maj~ini, ²sekujƒ, ²sek»de, ²vik»me, ²u~ite.
2.3.2. Druga osobina na akcentot e negovata paradigmati~nost (morfolo{ka stabiliziranost), sp. ²`en-a, ²`en-i, ²`en-ta, ²`en-te; vi²sok-ø, vi²sok-a,
vi²sok-u, vi²sok-i, vi²sok-j-ut, vi²sok-te; p²l'et-»m, p²l'et-i{, p²l'et-e, p²l'etme, p²l'et-te, p²l'et-»t; pl'i²teh, pl'i²te, pl'i²te, pl'i²teme, pl'i²tete,
pl'i²teƒ.
2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuvaat slednive zboroformi: (kaj
imenkite) mno`inskite formi so dvoslo`nite nastavki -ovi, -i{~a, -ijna, sp.
stu²lovi, ru²govi, ri²dovi, ri²di{~ƒ, p»²ti{~ƒ, t÷²l'ijnƒ, pi²l'ijnƒ. Vo ~lenskite formi akcentot go zadr`uva mestoto od neopredelenite oblici, sp. ²p»tut
: p»t, p»²ti{~»tƒ : p»²ti{~ƒ, ²selto : ²selo, ti²l'ijntƒ : ti²l'ijnƒ; (kaj glagolite) imperativot, sp. ²ka`i : k»²`ejte, ²nosi ‡ nu²sejte, i so prefiks: ²raskƒ`i
‡ r»sk»²`ejte.
2.3.3. Akcentski celosti obrazuvaat imenkite so predlozite i brojot
‘eden’ vo funkcija na neopredelen ~len, sp. n»-²r»kƒ, pud-²mi{kƒ, k»tu-ku²ko{kƒ, »dnƒ-²`enƒ, »dnu-~u²vek, i akcentot sekoga{ pa|a vrz imenkata. Isto taka
akcentot se zadr`uva na glagolskiot del i vo akcentskite celosti so glagol
od tipot m»-²nose, s»-utki²na, d»-²vikƒ, }i-²nose, duri i vo celosti so
partikulata ‘ne’: n»-mu²`a, i taka e naj~esto, i mnogu retko so prenesen akcent
vrz negacijata: ²ne-zn»m, ²ne-pra:¹, pokraj: n»-z²n»m, n»-p²ram.
3. ISTORISKI IZVOD
188
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : bik, sin
< e so redukcija vo neakcentiran slog: i²l'en, di²be×, ri²men, ni²vestƒ,
²jasin (v. 2.1.2.1.)
e < *& : den, pen
< *£ : g²redƒ, ²pedƒ, i vo grupa so /n/ vo oddelni slu~ai: ²enyƒ, ²end»r
< *½ : ²l'etu, ²se kƒ
» < *† vo korenskite slogovi: : ²g»skƒ, g»²l»p, ²g»bƒ, i vo grupa so /n/ vo
oddelni slu~ai: b²l»ndi, g»ng²l'if, ²g»ng»m, `»²l»ndruk (`eludec), ²m»nd»r, ili
so /m/ pred labijalen ploziv vo t²r»mbƒ (traba platno)
< sekundarniot 2 vo site pozicii, sp. ²l»gƒ, ²l»`e, l»²`icƒ, ²m»glƒ,
²m»skƒ, ²c»fte, ²vet»r, ²it»r, ²og»n
< *¦ vo grupite »r // r» : ²d»rvu, ²z»rnu, kr»f, pr»s, r»{, t²r»skƒ
< *þ vo grupite »l // l» vo oddelni slu~ai, sp. ²b»lƒ, ²k»×ne, p»×²{ok,
²t»×~e, s²l»nce
< turskoto : ²k»nƒ (t. na)
< a so redukcija vo neakcentiran slog, sp. l»²puj (lopuh), m»²l'inƒ,
²nay»t (v. 2.1.2.2.)
< e so redukcija vo neakcentiran slog vo fonetskite uslovi opi{ani
vo 2.1.2.1., sp. s» s²mee, n» mu²`ah, ²or»× (orel), ²ve~»r
a < *† vo sufiksite, fleksivnite morfemi i vo drugi oddelni slu~ai,
sp. pƒd²na×, ²berat (> ber»t), sa (3 l. edn.)
< *½ zad *c vo oddelni slu~ai: ca× ‡ ²calƒ, ²cape, ²cavƒ, ca²l'inƒ (> c»²l'ina)
o < *% : do{, pi²tok
< *þ vo grupa so /l/ vo oddelni slu~ai, sp. ²vo×nƒ, ²go×tƒ, ²do×gu, `o×t,
²so×zƒ
u < *† vo oddelni slu~ai, sp. ²kuj}ƒ, sut, su²dijƒ, pu²nudƒ
< o so redukcija vo neakcentiran slog: u²reh, vu²lovi, ku²`uh, ²vosuk,
²medut, ²seltu (seloto), ²~estu (~esto)
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot makedonski sistem. Osven toa:
189
< * so dekompozicija na mekosta, sp. kojn, ²bajnƒ
< h vo oddelni zborovi: ²nijni, ²~ejl'i, l»²puj
< vo grupa so }, | (so anticipacija na mekosta), sp. ²kuj}ƒ, s²fej}ƒ, ²mej|ƒ, ²r»j|ƒ
< i zad drug vokal, sp. za¹c, ²mo¹te, ²mu:¹, s²na:¹, u²re:¹ (v. 2.1.6.), i koga se
nao|a /i/ pred vokalot /u/ vo ~lenskata forma za m.r.: ²bel'jut (v. 2.1.6.1.)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/ ili so /o/, sp. ²k»×ne ‘kolne’, p»×²{ok ‘pol`av’, ²t»×~e, s²l»nce, ko×k, ²mo×~e, ²so×zƒ
< *l´ vo oddelni slu~ai: ²v»z»× (jazel), u²~it»×, ²~e{»×, »n²gulƒ (jagula)
l' < *l´ : ²l'uti, kl'u~, ni²del'ƒ
< * : sol', `al', ²`al'bƒ
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < * : ²more
< *¦ vo grupa so /»/: s»rp, r»{
m < v vo grupata vn : ²simne, g²rimnƒ, ug²lamnik, ²ramni, us»m²na (v.
2.2.4.3.)
< *† pred labijalen opstruent vo grupa so /»/ vo t²r»mbƒ i
izvedenkite
n < * : pen, i vo grupa so /j/: kojn, ²bajnƒ
< *† vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai, sp. b²l»ndi, ²g»ng»m, g»ng²l'if,
`»²l»ndruk, ²m»nd»r
< *£ vo grupa so /e, »/ vo oddelni slu~ai: ²enyƒ, ²end»r, »n²gulƒ
f < hv : ²faj}ƒm, s» ²fal'e
< v vo slu~aite fnuk, f²l'eze
< x na krajot na zboroformite i pred konsonant vo oddelni slu~ai,
sp. ²baf~ƒ, ²pafkƒ, ²noftuk, v»rf, ²o~uf
< tu|o f : ²futƒ, ²furnƒ, fes
< onomatopejsko: ²f»r~e, ²fu~e
v < ø pred kontinuantot na po~etnoto *†- : v»²dicƒ (jadica), ²v»z»× (jazel), pred u : ²vujku, ²vujnƒ, i pred o vo ²vosƒ (osa)
t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebru (v. 2.2.4.3.)
d < sekundarno vo sekvencite zr, `r : zdrak, zd²reje, zdre×, `d²rebe,
`dri²bak (v. 2.2.4.3.)
c < * vo grupite * ¦- i * r½- : ²c»rvin, c²revu
< s vo grupite ps, ns, ts, sk, sp. ²vapcƒ, z»n²ceh (< z»n²seh < zani²seh),
b²racki, ²`encki, ²lancki (v. 2.2.4.3.)
y < z redovno vo grupata zv : yver, y²vezdƒ, zad n : ²enyƒ, i vo red oddelni
slu~ai vo drugi pozicii, sp. ²yastrƒ, udyƒ²ran, ²nay»t, ²yivri, ²y»ng»m (v. 2.2.4.3.)
j
190
z
~
x
< *•
< t vo grupata {t : k²l'e{~i, ug²ni{~e, ²na{~e (< na{te < na{ite)
< tu|o: xam, xƒ²mijƒ
< ` vo grupite `b, `v, sp. x²barƒ, x²vakƒ
{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²ga{~i, ili samo: ²ga{nik, ²no{nu v²reme,
²mo{ne, p²l'e{ki, pumu{²nicƒ, s²fe{nik
< s vo grupata s~ na morfemskata granica, sp. k²va{~e (: kvas), ²m»{~e
(: m»ska)
` < *d´ vo grupa so d ili x, sp. ²~u`di // ²~u`xi, duri i ²~uzdi
} < *t´ : }e / }i, ²}erkƒ, i vo grupa so j : ²kuj}ƒ, m»j²}eƒ, noj}, ²noj}ni, p²l'ej}i, ²pomuj}, st²rej}ƒ, s²fej}ƒ, ²faj}ƒ
< *tÞj vo grupa so t : b²rat}ƒ
< k na krajot vo oddelni slu~ai, sp. dru} / druj} ‘drug’, i²zi} (< izik
‘jazik’)
| < *d´ : mi|u, p²re|e, i vo grupa so j : ²vej|ƒ, ²mej|ƒ, ²r»j|ƒ, ²saj|i, iz²vaj|ƒ,
z»²oj|ƒ
< tu|o: |ol', ²|ubre
k < h vo 1 l. edn. aor.-imperf.: ~i²tak, vi²dek, bek
g < d vo g²l'etu
h < s, { pred afrikatite c, ~ vo oddelni slu~ai, sp. ²noh~e (: nos),
ub²rah~e (: obraz).
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivna
asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobile od soodvetnite zvu~ni opstruenti.
3.3. Prozodija
3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki
promeni, no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se
gubat, osobeno pred ~lenskite morfemi, sp. gr»²dintƒ (gradinata), ku²{ul'tƒ
(ko{ulata), ²na{~ƒ (na{ata), ²niftƒ (nivata), st²rantƒ (stranata),
v²remtu (vremeto), ²imtu (imeto), ²pil'tu (pil'eto), ²r»cte (r»cete), ²raltu
191
(raloto), ²arntu (arnoto), ²lo{tu (lo{oto), ²`ente (`enite), zi²l'ente
(zel'enite), ili ²peskut (pesokot).
3.4.1.1. Elizijata na neakcentiranite vokali se vr{i i vo prokliti~kite
zborovi koga sledniot zbor po~nuva so vokal, sp. z-²arnu (za arno), n»-d²n»{ (na
edna{), d-uf²~arut (du uf²~arut < do of~arot).
3.4.2. Neakcentiranoto /o/ se gubi na po~etokot vo primerite: ²pa{kƒ
(opa{ka), ²pinci (opinci), voj, ²vaƒ (ovoj, ovaa).
3.4.3. Sonantot /j/ se gubi na po~etokot pred /e/: e{, ²esin (v. 2.2.5.1.), vo sufiksot -je vo zborovite kako g²rozde, ²loze, ²l'iste, c²vete, zd²rave, i vo
nekolku slu~ai vo po~etokot pred /a/ vo pove}eslo`ni zboroformi: »²bo×ku
(jabolko), »²g»ncƒ (jaganca) : ²jagne.
3.4.4. Od opstruentite vo pove}e pozicii se gubi fonemata /h/. Napolno se
zagubila na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²arnu, ²oru, l'ep, ²ranƒ,
s²naƒ, st²reƒ, ²bu»× (buhal), ²muƒ, ²suƒ, i vo red oddelni slu~ai i vo drugi fonetski pozicii, sp. ²b»lƒ, ²beme (behme), u²~ime (u~ihme) (v. 2.2.5.9.).
3.4.5. Od drugite konsonanti vo red slu~ai se zagubile /v, `, z, d/. Naj~esto
tie se gubat vo intervokalna pozicija, sp. /v/: v²l'e»m (vl'evam), ²da»m (davam),
²ze:m (zevam), k²re»m (krevam), p²ra:m (pravam); /`/: b²la:¹{ (bla`i{), ²ka:¹{ (ka`i{), ²l'e:¹{ (l'e`i{), ²mo:¹{ (mo`i{), ²ni:¹{ (ni`i{), st²ri¹{ (stri`i{);
/z/: ²ve:¹{ (vezi{), v²l'e:¹{ (vl'ezi{), iz²l'e:¹{ (izl'ezi{); /d/: b²ra»tƒ
(bradata), l'i²va»tƒ (l'ivadata), i²l'a»tƒ (il'adata), ²vo»tƒ (vodata),
g²re»t:ƒ (gredata), g²raut (gradut), ²l'eut // ²l'edut (l'edot), gu²veut:u
(govedoto), ²deut:o (dedoto), ²l'u¹tu (l'udeto), m²lautu (mladoto), d²va¹sit
(dvadeset), i osobeno ~esto kaj glagolite: ²vi:¹{ (vidi{), ²da:¹{ (dadi{),
iz²va:¹{ (izvadi{), ²ja:¹{ (jadi{), ²ja:¹me (jadime), ²ja»t (jadat), o:m (odam),
²o:¹me (odime), ²o»t (odat), ²re:¹{ (redi{), ²se:¹{ (sedi{).
3.4.6. Vo konsonantski grupi redovno se gubi /t/ vo grupite -st, -{t na
krajot: mos, l'is, mas, ~is, ²radus, ~u{ (: ~u`xo), potoa vo grupite -{tn-, {tk-, -stn-, sp. s²fe{nik, s²no{ni, p²l'e{ki, ²radusni; a vo oddelni slu~ai se
gubat i /v/ vo grupite vt- : ²tornik, v~- : ²~erƒ, sv- : kaj zamenkite ²sekuj, ²sekujƒ,
s»t, -a, -e, i vo drugi obrazuvawa od korenot *sÞw-, sp. ²s»noj}; /p/ se zagubilo
vo nekoi slu~ai vo grupite p~- : ~i²ni~kƒ (p~eni~ka), pc- : cu²visƒ (pcovisa), i
/m/ vo grupata mn- vo ²nogu (mnogu).
3.5. Metateza
Metatezata vo ovoj govor e ~esta pojava. Naj~esto taa se javuva vo pove}eslo`nite ~lenuvani imenski obrazuvawa, sp. ²lo:¹stu (< loizetu), ²no:¹ste (<
noizte < nozite ‘nozete’), p²ra:¹stu (< praistu < prasitu = ‘praseto’), vo
192
sekvenci od r + vokal: g»r²dinƒ (gradina), ²p»r~kƒ (pr»~ka), pirpi²l'icƒ (< pripil'ica < prepel'ica), tri²zijƒ (< tirzija < terzija). Osven toa so metateza
redovno se javuvaat obrazuvawata so korenot *jax-(> jav-): vj»j²na, vo zborot
yeg²var (< yevgar), vo ÷jnu²ari (januari, so preglas na ja > je).
193
20. VISOKA
), Solunsko, Grcija.
VISOKA (
Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.
Lagadinsko-bogdanski govor.
OLA 112, MDA 306.
Vo 1933 god. seloto imalo okolu 2.000 `iteli, od koi 113 Grci doseleni vo
1922 god. od Mala Azija, ostanatite pravoslavni Makedonci. Naselenieto se
zanimavalo so zemjodelstvo i sto~arstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te.
Materijalot e ekscerpiran od rabotite na M. Ma ecki Dwie gwary macedo skie.
Sucho i Wysoka w So skiem: I. Teksty, Kraków 1934, II. S ownik, Kraków 1936.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
1.1.1. Vo akcentirana pozicija
i
u
e
»
ä
a
o
1.1.2. Vo neakcentirana pozicija
i
u
»
1.1.2.1. Vokalot /»/ vo neakcentirana pozicija se izgovara ponisko od akcentiranoto /»/, kako sreden glas me|u /a/ i /»/, no poblisku do /a/ ‡ [ƒ].
193
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
m'
l
r
n
l'
r'
n'
j
1.2.2. Opstruenti
p
b
p'
b'
t
d
t'
d'
c
y
s
z
c'
y'
s'
z'
~
x
{
`
k
g
h
k'
g'
¡
'
¡'
1.2.2.1. Se ~uva bilabijalniot izgovor na /¡, ¡'/.
1.2.2.2. Fonemite /~, x, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', x', {', `'].
1.2.2.3. Nemame potvrda za palatalizirano /h'/; [h'] se javuva kako alofon
na /h/ pred /i/.
1.3. Prozodija
1.3.1. Akcentot e sloboden i podvi`en, sp. glas ‡ glƒ²sot, b²radƒ ‡ brƒ²datƒ, ²b'erƒ ‡ b'i²re{.
1.3.2. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi, glavno, kaj glagolite za razlikuvawe na nesvr{enite i svr{enite formi od tipot pru²m'inƒ (nesvr{en) : p²rom'inƒ (svr{en), potoa za razlikuvawe na aoristot i imperfektot i aoristot i prezentot kaj nekoi glagoli, sp. sub'i²rah (1 l. edn. aor.) :
194
su²b'irƒh (1 l. edn. imperf.), sub'i²ra, pum'i²na (3 l. edn. aor.) : su²b'irƒ, pu²m'inƒ
(3 l. edn. prez.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali vo neakcentirana pozicija podle`at na kvantitetska
redukcija; tie se izgovaraat ne{to pokratko vo sporedba so soodvetnite akcentirani vokali, a ponekoga{ vo srednite slogovi pred konsonant i napolno
se gubat (sp. 3.4.1.).
2.1.2. Vokalite /e, o/ vo neakcentiran slog vo site pozicii na zboroformite podle`at i na kvalitetska redukcija i po pravilo preminuvaat vo soodvetnite visoki korelati. Po toj na~in se eliminira opozicijata e : i i o : u. Sp.
²mor'i : mu²r'etu, ²pol'i : pu²l'etu, ~in²da : ²~endu, ²d'e¡'ir : d'i¡'i²rot, ²d'erƒ :
d'i²r'e{, ²gab'ir, g²r'eb'in, g²r'endƒ : gr'in²datƒ, bu²jot : boj, du²lot : dol, ku²zatƒ : ²kozƒ, kuj²nar'in : kon', udƒ²ja, ugl'in²dalu, du²b'ituk, lu²z'e, ²mozuk, ²s'elu.
2.1.3. Neakcentiranite /ä, a, »/ se realiziraat kako sreden glas me|u /»/ i
/a/, no poblizok do vtoriov [ƒ]. Toa zna~i vo neakcentiran slog se izedna~il
izgovorot na spomenative tri fonemi i se ukinuva opozicijata me|u /a/ i /»/,
odn. me|u /ä/ i /»/. Sp. ƒ²rap, bƒh²~a, bƒ²ratƒ (: ²barƒ), mƒn²xot : m»n~ ‘ma`’, bƒn²yot : b»nc, lƒn²xicƒ ‘la`ica’, dƒ`²dot : d»{, rƒ{²ta : r»{, dƒs²katƒ : ²d»skƒ,
~ƒr²¡'en, dƒ`²d'i, ²jablƒ²katƒ; ‡ c'ƒ²d'i{ : ²c'äd'ƒ, m'ƒ²sa : ²m'äsu, r'ƒ²katƒ : ²r'äkƒ,
s'ƒ²~e{ : ²s'a~ƒ, s 'ƒ{²ta : s 'ä{, s 'ƒ²tot : s 'ät, sn'ƒ²got : sn'äk, {l'ƒ²zot :
{l'ä{, l'ƒ²ta : ²l'ätu.
2.1.4. Od pogore ka`anoto proizleguva slednoto:
‡ fonemite /i, u/ mo`at da stojat i vo akcentiran i vo neakcentiran slog;
‡ fonemata /»/ vo osnovniot alofon se realizira vo akcentiran slog, dodeka vo neakcentirana pozicija taa ima alofon [ƒ];
‡ fonemite /e, o/ vo neakcentiran slog se neutraliziraat so /i, u/; vo oddelni slu~ai mo`at da se sretnat i zatvoreni alofoni [÷, «] i toa prete`no
vo tu|i zboroformi, sp. b'÷r²b'er'in, d'÷²m'ek, p'÷r²d'e pokraj p'ir²d'e, t«k²mak;
‡ fonemata /ä/ se realizira samo pod akcent, a vo neakcentiran slog ima
alofon [ƒ] so razli~ni stepeni na redukcija;
‡ fonemata /a/ isto taka vo svojot osnoven alofon se javuva samo pod akcent, a vo neakcentiran slog se realizira ne{to povisoko, pozatvoreno [ƒ].
2.1.5. Po odnos na konsonantite poograni~ena distribucija poka`uvaat samo fonemite /ä/ i /»/. Prvata i so dvata svoi alofoni [ä, ƒ] go palatalizira
prethodniot konsonant i se javuva samo zad palataliziran konsonant, sp. b'äl,
²¡'ärƒ, d'äl, z'ä{, ²noz'ƒ, ²l'ätu, ²n'ä{tu, ²p'än, ²r'äpƒ, ²s'änkƒ, s 'ät.
195
Fonemata /»/ po pravilo se javuva samo zad tvrd konsonant.
2.1.5.1. Vo grupa so likvidite /r, l/ vokalot /»/ na po~etokot redovno stoi
zad likvidot, sp. ²l»skƒ, rƒ²`i, r»{, ²r»`dƒ. Vo srednite slogovi mo`e da stoi
i zad i pred likvidite, zavisno od brojot na konsonantite i karakterot na
konsonantskata grupa, sp. ²g»rlu, ²k»rl'i{, ²z»rnu ‡ grƒn²~ar'in, tr»n, ¡²r»bƒ,
ili: ²p»l'in, ²¡»lnƒ ‡ d²l» gu, s²l»nc'e, s²l»bƒ.
2.1.6. Grupi od dva vokala ne se mnogu ~esti, i tie {to gi najdovme vo materijalot se prete`no vo tu|i leksemi, a vo doma{nite samo vo slu~ai kade {to
se zagubil nekoj konsonant vo intervokalna pozicija i na morfemskata granica so predlog, sp. ²par'÷ƒ, ²n'euk, ²bai{, ²zainc, zƒi²no{, nƒi²no{ ‘naedna{’, p²rai{ ‘pravi{’, nƒ²okul, nƒ²opƒku, nƒ²ostr'in, ~ƒ²u{in, ²g'aur, p²rau ‘pravo’, jƒ²urt
‘jogurt’, m'ƒ²ukƒ, ²nou ‘novo’, bru²i{, pui²d'in, tru²icƒ, z'äi{ // z'ä{, bu²as
‘bogaz’.
2.1.7. Grupi od dva isti vokala se isto taka retki. Vo materijalot najdovme
samo nekolku primeri, sp. kƒbƒ²at.
2.1.8. Grupi od po tri vokali vo materijalot ne se potvrdeni.
2.1.9. Retki se slu~aite so izvr{ena kontrakcija na dva vokala. Gi
najdovme samo slednive primeri. ²sa:t pokraj ²sahƒt, l'en' (< l'een < l'egen),
¡'ä{ (¡'äe{), zä{ pokraj z'äi{, p'ä{ (p'äe{), pl'ä{, tka{ (tkae{), {i{
({ie{).
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Po odnos na pozicijata vo zboroformite samo zvu~nite opstruenti
se ograni~eni; tie ne mo`at da stojat na krajot. Sonantite i bezvu~nite
opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii.
2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent. Zvu~nite opstruenti
ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred
zvu~nite.
2.2.3. Konsonantite /~, x, {, `/ bez ogled na pozicijata po odnos na vokalite se izgovaraat lesno palatalizirani.
2.2.4. Pred prednite vokali /i, e, ä/, vklu~uvaj}i gi site nivni alofoni, se
izgovaraat palatalizirani konsonanti.
2.2.5. Pred zadnite vokali /a, o, u/ mo`at da stojat i palataliziranite i
"tvrdite" (nepalataliziranite) konsonanti. Opozicijata po priznakot palataliziranost zapravo se realizira vo odnosnava pozicija. Sp. ²lam'ƒ, ²m'a kƒ,
²um'ƒ (: umi{), st²ran'ƒ, -i{ (: st²ranƒ ‡ strƒ²natƒ), i²n'a, -i{ (: i²na ‘edna’),
d'i²n'a, d'it'i²n'a, n'u²r'ijƒ ‘brazda’, ²kol'ƒ, -e{ (: kolƒ), ²b'äl'ƒ, -i{ (: b'älƒ),
b²l'udu, kl'u~, ²d'er'ƒ ‡ d'i²r'e{, ²m'är'ƒ, -i{ (: ²m'ärƒ), ²s'ip'ƒ, -i{, ²p'äsuk, g²ra-
196
b'ƒ, -i{, ²d'i¡'ƒk, m²ra¡'ƒ, ²rabut'ƒ, -i{ (: ²rabutƒ), b²rat'ƒ, t'a, t'u²t'un',
²r'end'ƒ, -i{, i²d'upkƒ, ²kos'ƒ, -i{ (: kosƒ), ²m'as'ƒ, -i{, ²s'arƒ, p²ros'ƒk, s'ur²tuk,
²l'az'ƒ, -i{, k'u²{e, ²g'aur, g'ol, g'um.
2.2.6. Mekosta mo`e da bide distinktivna i na krajot, sp. z'ent ‘zemen’:
z'ent' ‘zet’, kat : kat', l'en : l'en' ‘legen’. Me|utoa, vo red slu~ai mekosta e
fakultativna so tendencija da se zagubi, sp. du²lap : du²lap'ut, pƒ²zar : pƒ²zar'ut, ili: bu²nar // bu²nar'.
2.2.7. Pred konsonantite od palataliziranite fonemi mo`e da se javi
samo /l'/ i toa dosta retko: ²l'ul'kƒ. Kaj drugite konsonanti opozicijata tvrdi
‡ meki se neutralizira vo korist na prvite, sp. s² 'in'ƒ : s² 'insk'i, kon' :
²konsk'i, sol' : sul²ta.
2.2.8. Konsonantski grupi.
2.2.8.1. Od sonantskite grupi na po~etokot se javuvaat samo ml-, ml'- i mr- :
m²lad'i, m²l'äku, mras.
Grupata mn- ne e mo`na (> ml, øn), sp. m²logu, mluk pokraj nuk.
Po~etna grupa od sonant + opstruent nema.
2.2.8.2. Od sekvencite na opstruenti vo po~etokot na zboroformata se odbegnuvaat: ¡n- (>øn) : nuk, ²nuc'i, ²n»tr'ƒ, p~- (> p{) : p²{elƒ (dodeka grupata
ps- se pazi: p²so¡ƒn'i, psalt, p²salƒ{).
2.2.8.3. Retki se na krajot grupite -st, -{t, sp. kr»s, ²radus, {es, d»{, p'e{
pokraj most, post.
2.2.8.4. Od drugite konsonantski grupi ne se mo`ni u{te sr, zr, `r (> str,
zdr, `dr), sp. st²r'ädƒ, stram, st²r'ädnu, str'ib²ra, st²r'»{tƒ, st²r'ät'i{,
duri i strƒ²pot ‘srpot’, zdr'äl, st²r»c'i ‘srce’, zd²r'äp~ƒ.
2.2.8.5. Vo najgolem broj slu~ai se odbegnuva i vnatre{nata grupa ¡n (>
mn) : p²r»mnƒ, u²s»mnu¡ƒ, ²ramnu, gum²no (go¡no), p²l'ämnƒtƒ.
2.2.8.6. Ima tendencija i za eliminirawe na grupata dn, sp. ²panƒ (padna),
p²lajnƒ (pladnina), puj²no (po edno), pui²no{ (po edno{), ²s'ejnu (seedno), kako i
grupite d¡, t¡ : nƒ²ja¡ƒm (najad¡am), nƒ²r'e¡ƒm (nared¡am), str'䡃m
(stret¡am), ²tojut (t¡ojot).
2.2.8.7. Grupi od dva isti konsonanta ne se konstatirani.
2.2.9. Oddelni konsonanti.
2.2.9.1. Fonemata /j/ poograni~ena distribucija ima na po~etokot na zboroformite. Vo taa pozicija ne mo`e da stoi pred prednite vokali, sp. i²c'e (jajce), i²d'en'i (jadewe), ²el'in, ²endru, ²entrƒ¡ƒ. Me|utoa, vo intervokalna pozicija pred istive vokali /j/ po pravilo se javuva, sp. z²m'ijit, ²~iji, bƒ²jir,
kƒ²ji{, u²daji~kƒ, du²ji{, pi²je{, ²nej÷n.
197
Po odnos na konsonantite /j/ ne se javuva zad palatalizirana soglaska, sp.
²z'em'ƒ, d'i²¡'ƒk, l'i²l'ak, h'i²l'adƒ, ²b»l'i (bilje), ²z'el'i (zelje), zd'²ra¡'i
(zdra¡je), s²nop'i ‡ s²nop'itu (snopje), lu²z'e (lozje), dƒm²b'e (d»bje).
2.2.9.2. Fonemata /l/ na krajot i pred konsonant fakultativno se javuva vo
alofonot [×] : `a×, ²do×nu.
2.2.9.3. Fonemata /l'/ se javuva bez ograni~uvawa, sp. s'i²l'an'i, ²l'el'ƒ,
l'ut, ²l'ul'ƒ, ²l'ul'kƒ, sol'.
2.2.9.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ] : ra k, ²pajƒ k, ²m'a kƒ, ƒ ²gar'ijƒ.
2.2.9.5. Sonantot /r/ nikoga{ ne se javuva vo grupite rC- i CrC.
2.2.9.6. Konsonantot /¡/ pred labijaliziranite vokali na po~etokot i vo
intervokalna pozicija se izgovara mnogu slabo, a ~esto i napolno se gubi, sp.
²¡odƒ, p²ra¡u, `i²¡ot, pokraj ²oda, ol (¡ol), ²osuk (¡osok) (v. 3.4.3.).
Po odnos na konsonantskoto sosedstvo /¡/ ne mo`e da stoi zad bezvu~en opstruent, sp. s² 'ä{tƒ, s² 'insku, s² 'ir'ƒ, ²t'ik ƒ, ²`ent ƒ, ²b»n~ ƒ.
2.2.9.7. Fonemata /y/, koja e dosta retka, ima i dosta ograni~ena distribucija. Naj~esto se javuva vo grupa so /n/ : ¡ƒny'i²l'i , ²¡»ny'il', in²y'ik, ²pajƒny'i,
pƒ²l'anyƒ, vo oddelni slu~ai i pred vokal: ²buyƒ, c'i²yaln'ik ‘cedalo’, udu²yat,
u²yat', ²yadnu, ²y'idƒm, y'im²b'il', y'in²g'ijƒ ‘uzengija’.
2.2.9.8. Fonemata /x/ do kolku se javuva vo doma{ni zborovi sekoga{ stoi
vo grupa so /n/: ²¡»nxi ‘ja`e’, lƒn²xa, lƒn²xicƒ, lƒn²xi , ²l»nxi{, pƒjin²xinƒ,
rƒn²xi ‘r`i’ (za kow).
2.2.9.9. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki. Se javuvaat vo tu|i zborovi i mo`at da stojat pred site vokali i na krajot, sp. b'ir'i²k'at, k'e , k'u ²t'e, k'u²t'ek, dju²{ejk', i²l'ejk', il'²m'ek', g'ol', g'ub²r'e, g'um (3.2.).
2.3. Prozodija
2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva osnovni akcentski tipa: paradigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²babƒ ‡ ²babƒtƒ ‡ ²bab'i ‡ ²bab'it'e, ²¡'ikƒm ‡ ²¡'ikƒ{ ‡ ²¡'ikƒm'e ‡ ²¡'ikƒt, i paradigma so podvi`en akcent. Podvi`nosta na akcentot se izrazuva kaj slednive morfolo{ki tipovi:
a) kaj imenkite: 1. b²rada ‡ b²rad'i : brƒ²data ‡ brƒ²d'ite, 2. glas ‡ g²lasu¡'i :
glƒ²sot, 3. p'e{ : p'i{²ta, 4. ²~endu ‡ ²~endutu : ~in²da ‡ ~in²datƒ, 5. k²r'ilu :
kr'i²lotu ‡ kr'i²la ‡ kr'i²latƒ; b) kaj glagolite: ²b'erƒ : b'i²r'e{ ‡ b'i²r'e, g²rad'ƒ : grƒ²d'i{.
2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako akcentot treba da
padne na ~etvrtiot slog od krajot, toga{ se javuva na pretposledniot slog
vtor akcent, koj e po ja~ina ednakov so prviot, sp. ²car'icƒ : ²car'i²catƒ,
198
²ko`u¡'i : ²ko`u²¡'etu, ²jagn'i²~antƒ, ²ko{n'i²catƒ, ²lobu²datƒ, ²n'egu²¡»jut,
g²lasu²¡'etu, ²ka`u²¡ahƒ. Ako e prvi~niot akcent na krajnite slogovi
(posledniot ili pretposledniot), toga{ vtori~niot akcent se javuva za dva
sloga napred, sp. kƒ 'e²n'e : ²kƒ 'e²n'etu.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < e vo neakcentiran slog: i²l'en, s 'in²t'ec (2.1.2.)
e < *& : d'en'
< *£ : ²m'esu, a naj~esto vo grupa so nazal /n, m/ : g²r'endƒ, k²l'ent ƒ,
²m'e kƒ, nƒ²r'endu¡ƒm, ²p'entƒ, p'ent', ²p'entuk, ²endru, ²r'end'ƒ, ²`ent ƒ, ²~endu,
irim²b'icƒ (< erem²bica)
< *½ vo oddelni leksemi vo akcentiran slog, sp. ²¡'edru, ²t'erƒ
< sekundarno vo grupata ~er- : ²~er¡'ƒ ‘crvi’, ~÷r²¡a ‘opinci’, ~÷²r'ä{ƒ
ä < *½ vo akcentiran slog: br'äk, ¡'äk, ²d'ädu, ²d'ät'ƒ, l'äp, ²l'ätu,
²s'ämƒ, ²s'ä kƒ, ~u²¡'äk
< *£ vo oddelni slu~ai naj~esto vo grupa so /n/: ²m'ä kƒ, ²m'äjƒnc, ku²~äntƒ, vo neakcentiran slog: ²jƒgn'ƒntƒ, ²jagn'ƒ, ¡²r'äm'ƒ
< a zad /~, {/ vo oddelni slu~ai, sp. ²~äjut, ²~ä{ƒ, ²{äjkƒ, ²{ärkƒ (sekoga{ pod akcent)
» < *% vo korenski slog: d»{, d»h, ²d»nu ‘dno’, s²n»hƒ, s»n, ²d»skƒ, ²m»kn'ƒ,
²s»hnu¡ƒm
< *y vo site pozicii, sp. b»l, ²¡»m'ƒ, ²k»sƒlu, ²k»tkƒ, ²m»{kƒ (mi{ka),
²p»tƒm (pitam), p²l»tku (plitko), s»n, s»t, str'ƒ²h»t'ƒ (< *str½xyt½), b²l»hƒ
(< *bl%xy), ²n'egu²¡»t'ƒ (< * egovyt½).
< *† vo korenska morfema: ²g»skƒ, ²k»{tƒ, ²m»tnu, ²r»kƒ, i vo grupa so
/m/ pred labijalen konsonant: ²g»mbƒ, d»mp, r»mp, ²r»mb'i{, sk»mp, ²s»mbutƒ, i
so /n/: ²¡»ny'il', ²¡» g'il', ²¡»nxi, ²¡»ntur'i, ¡ƒ gl'i²nar'in, g²r»nd'ƒ, ²k»ndu,
k»nt, ²k» kul', l» k, m»n~ ‘ma`’, ²m»ndru, ²m» kƒ, s» ²m»n~i{, ²pajƒ k, pr»nt',
p²r»n~kƒ, ²r» kƒ, rƒ ²ka , rƒn²~icƒ, ²s'äkƒnd'ƒ, s» k, ²s»ndu¡'i, ²s»nd'i{
< sekundarniot 2 : lƒn²xa ‘la`a’, lƒn²xicƒ, lƒn²xi , ²m» glƒ, ²¡'at'ƒr,
²mokrƒ
199
< *¦ vo grupa so r : ²g»rlu, ²k»rl'i{, ²z»rnu, b²r»{nil, grƒn²~arin, tr»n,
¡²r»bƒ, h²r»skƒm
< *þ : `»lt, ²p»l'in, ²¡»lnƒ, d²l» gu, ¡l»k, s²l»nc'i, s²l»zƒ, ²jablƒkƒ
< a, ä so redukcija vo neakcentiran slog (2.1.3.)
a < *½ vo oddelni leksemi: l'ap, ²l'atƒ ‘leta’, ²p'asuk, cal
< *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. ²d'ignƒl, ²d'ignƒhƒ, ²p'erƒ,
p'i²rat
u < o so redukcija vo neakcentiran slog: ²mozuk, ²s'elu, udƒ²ja (2.1.2.)
< i so labijalizacija zad ~, {, `, neregularno: ~u²buk, ~u ²~ijƒ, ~u²m'en', ~u²¡'ijƒ, ~u¡²r'e, ~um²b'er, {ur²b'et, `u
< » vo sosedstvo so labijalen konsonant vo oddelni leksemi, sp. pump
‡ ²pumpu¡'i ‘papuk’, ²pumkƒ ‘pupka’, ²mu{kƒ rubƒ, nƒ²puln'u¡ƒm
o < *% vo afiksni morfemi, sp. gƒr²nok, ¡'ƒ²kot, d'en'd'i²n'ot
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, l, r, m, n, ¡, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat
od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem so isklu~ok na pozicijata
pred prednite vokali i vo nekoi drugite slu~ai (sp. podolu), kade {to tie
preminale vo palatalizirani konsonanti. Palataliziranite konsonanti /m',
n', l', r', p', b', ', ¡', t', d', c', y', s', z'/ se dobieni od soodvetnite tvrdi
konsonanti pred prednite vokali /i, e, ä/ (v. 2.2.4.). Pove}eto od niv ja
kontinuiraat starata palataliziranost i palatalnost i vo drugi pozicii na
zboroformite: pred vokalot /a/ vo 1 l. edn. i 3 l. mn. na prezentot kaj
glagolite od i-grupa, sp. ²um'ƒ, ²um'ƒt ‡ ²um'i{, st²ran'ƒ, -i{, ²b'äl'ƒ, -i{, s»
²bor'ƒ, -i{, ²s'ip'ƒ, -i{, g²rab'ƒ,
-i{, ²rabut'ƒ, -i{, g²rad'ƒ, -i{, ²kos'ƒ, -i{,
na krajot pred "maliot" , sp. d'en', sol', d'e¡'it', p»nt', p'ent'. Vo red
slu~ai palataliziranite konsonanti se dobieni i po analogija, morfolo{ki,
kako, na primer, vo 1 l. edn. prez. kaj glagolite od tipot: ²k»ln'ƒ ‡ kƒl²n'e{,
²m'et'ƒ ‡ m'i²t'e{, ²rast'ƒ ‡ rƒs²t'e{, p²r'end'ƒ ‡ pr'in²d'e{, ²pas'ƒ ‡ pƒ²s'e{,
²d'er'ƒ ‡ di²r'e{, p²la¡'ƒ ‡ plƒ²¡'e{ (tematskiot konsonant se izedna~il vo
site lica).
Osven toa:
j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. puj²na (< poina < po edna),
p²lajnƒ (pladnina)
< e kaj broevite, sp. id'i²najst'i, d¡ƒ²najst'i, d²¡ajst'i, t²r'ijst'i
< hijatsko vo slu~ai kako: p²rajƒ (pra¡'a), ²ostƒjƒ (osta¡a), us²tajƒm,
²hubƒjƒ, k²lajƒnc (kladenec), ²cäjƒ (ceda)
200
< vo grupa so k' (jk') na krajot vo tu|i leksemi, sp. i²l'ejk', l'u²l'ajk',
ku²najk', cu²rajk'
l < *þ vo grupa so /»/: ²¡»lnƒ, s²l»zƒ
< *l´ na krajot vo oddelni slu~ai, sp. `al, ²¡»ny'il, ²k» kul
l' < * : sol'
< lj : hi²l'adƒ, ²l'il'ƒk
r < *¦ vo grupa so /»/: ²z»rnu, ¡²r»bƒ
m < *£ vo sekvencata em > im pred labijalen pregraden konsonant, sp.
ir'im²b'icƒ
< *† vo sekvencata »m pred labijalen pregraden konsonant, sp. ²g»mbƒ,
d»mp, dlƒm²bok, ²r»mb'i{, sk»mp, ²s»mbutƒ
< ¡ vo sekvencata ¡n : p²r»mnu, si u²s»mnƒ (2.2.8.5.)
m' < *m pred j : ²z'em'ƒ, ²lam'ƒ
n < *£ vo sekvencite en, än, pred pregraden nelabijalen konsonant, sp.
z'ent', ²endru, ²m'e kƒ, p'ent', pu²l'äntƒ, ²m'äjƒnc, odnosno in (< en) : gu¡'in²dar'in, s 'in²t'ec
< *† vo grupa so /»/ isto taka pred nelabijalen konsonant, sp. ²¡»ny'il', ²¡» g'il', g²r»ndƒ, gƒn²yot, dr» k, ²k»ndu, ²k» kul, ²m»ndru, m»n~, ²r» kƒ
(v. 3.1.)
< sekundarno vo izvesen broj slu~ai vo sekvencata »n : b»nc ‘boz’,
²b»n~ ƒ ‘bo~va’, d²l»nuk, lƒn²xa, lƒn²xicƒ ‘la`ica’, ²m» glƒ, ²r»nxi, s²t» glu
‘staklo’, i vo p'in²t'el ‘petel’, ²p'entuk
n' < *n : d'en', ²kam'en'
< n po analogija na krajot vo oddelni slu~ai, sp. jur²gan', su²mun', vo
1 l. edn. prez. kaj glagolite od tipot ²k»ln'ƒ
< h¡ : ² albƒ, ² a{tƒ, ƒr²l'o¡ƒm
< x vo oddelni slu~ai: ku²`u ‡ ku²`u ut, ²n'ä tu ‘nekoj’, prƒ ²~ul~ƒ
(prasence)
< ¡ zad bezvu~na soglaska, sp. ²`ent ƒ, k²l'ent ƒ, s²mok ƒ, ²t'ik ƒ,
²b»n~ ƒ, s at, s 'ät, s² ar'ƒ
< analo{ko vo nekoi slu~ai, sp. ²lo ut
< onomatopejsko: ² u~i
< tu|o: ƒj²da, ƒ²nar
¡ < ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *† : ²¡»ntur'i,
²¡»nxi, ²¡»ny'il, ²¡» gl'i²nar'in
¡' < *vj : ²d'i¡'ƒk, m²ra¡'ƒ, zd²ra¡'i (zdra¡je)
t < *t´ vo sekvencata {t: ²k»{tƒ, ²d»{t'irƒ, p²la{tƒm
< sekundarno vo grupata sr : stram, st²r'ebru (2.2.8.4.)
t' < *t : ²d'es'it', z'ent', no ²z'entu c'i, p'ent', p»nt' ‡ ²p»nt'ut
201
< *tÞj : b²rat'ƒ, s 'i²t'e ‘cve}e’
< t analo{ki vo oddelni slu~ai, sp. pƒ²lat', iz²m'et'
d < *d´ vo sekvencata `d : ²¡'ä`dƒ, ²m'i`du, ²sa`dƒ
c' < *s´ vo ²c'äjƒ ‘sejam’
< *t´ vo ²c'ästu ‘testo’
y < z redovno vo grupata nz : bƒn²yot, ²¡»ny'il, gƒn²yot, ²pajƒny'i, mun²yurƒ, in²y'ik, vo oddelni slu~ai i pred vokal, sp. ²buyƒ, ²yadnƒ, nƒ²yat
< d vo ²y'igƒ{ (< diga{)
s' < sj : p²ros'ƒk
z < *• : z²¡'äzdƒ
~ < *š vo sekvencata n{ vo m»n~ (< m»n{ < m»n`)
< *t´ vo: ²~ästu (< t'ästu), ~i²~e (< t'i~e), sp. ~i²~e ¡odƒ
< c vo ²~erk ƒ
x < ` vo sekvencata n`, sp. lƒn²xa ‘la`a’, lƒn²xicƒ, lƒnxi²~arn'ik, mƒn²xot (: m»n~), rƒn²xi ‘r`i’, pƒjin²xinƒ, ¡ƒn²xa (*†že), tƒn²xi{ (*t†ž-)
< tu|o: ƒbƒn²xijƒ, b'il²xugƒ, xam, xƒ²m'ijƒ
{ < *t´ : no{, p²l'e{kƒ, i vo sekvencata {t : nu{²ta, ²ga{t'ƒ, ¡²r'e{tƒ,
²k»{tƒ, p²la{tƒm
< ~ vo sekvencata p~ : p²{elƒ, p{i²to (2.2.8.2.)
< s vo oddelni slu~ai, sp. {l'äs, {²t'ernƒ, l'i²{icƒ
` < *d´ vo sekvencata `d : ²¡'ä`dƒ, ²mi`du, pu²m'i`du, ²sa`di, nƒ²ho`dƒ,
²pa`dƒm
k' < tu|o: k'u²{e, k'u²t'ek', k'u²l'e
< k na krajot vo tu|i leksemi: k'urk', kƒ²pajk' ‡ kƒ²pac'i, i²l'ejk' ‡ i²l'ec'i
g' < tu|o: g'ol, g'ƒ²ur, g'em, g'ub²r'e
k < g po analogija, sp. b²r'äkut : br'äk (breg), p²luku¡'i : pluk (plug),
lƒ ²kot : l» k (l»ng)
h < s vo sekvencata s~ vo oddelni slu~ai, sp. k²r»h~ƒ (: kr»s)
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti od zvu~nite se dobieni i na krajot.
3.3. Prozodija
3.3.1. Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel ponatamo{ni fonolo{ki
promeni, no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
202
3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvantitetskata redukcija vo brojni
slu~ai vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se gubat, sp. pun²d'äln'ik, t² ojtƒ, ²l'ic'intƒ, ²na{tƒ, b'i¡²l'icƒ.
3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo primerite: ²pa{kƒ,
²p'inc'i.
3.4.3. Fonemata /¡/ se gubi vo red slu~ai vo intervokalna pozicija, sp. ²nou
(no¡o), p²rai{ ‡ p²rajƒt (pra¡at), ²ostƒjƒ (osta¡a), ²hubƒjƒ (huba¡a), us²tajƒm
(osta¡am), p²rau (pra¡o), d²r'äu (dr'ä¡u), na po~etokot pred labijalen vokal,
sp. ²od'ƒ ‡ ²od'i{ (¡odi{), ²odƒ (¡oda), ol (¡ol), ²on'ƒ (¡on'a), ²osuk (¡osuk),
u²n'e{t, u{²t'inƒ, ud'i²n'icƒ (¡odenica), ²ujku (¡ujko), i vo konsonantskite
grupi: ¡n-, sp. nuk, ²nuc'i, ²n»tr'ƒ, t¡ : ²tojut, ²tojtƒ, u²tor'i (ot¡ori),
~it²r»tƒk (~et¡r»tok), potoa vo zamenkite: se (s¡e), ²s'äkuj, ²s'äkutr'i.
3.4.4. Soglaskata /t/ ~esto se gubi vo krajnite grupi -st, -{t, sp. {es, pos,
mas, ²m'ilus, d»{, no{ ‡ nu{²ta, p'e{ ‡ p'i{²ta, no i ~ist, ~ust (: ~uzda)
(2.2.8.3.).
3.4.5. Glasot /d/ se gubi vo pove}e slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.
k²lajƒnc (kladenec), dƒ-¡'ijm'i (¡idime), z¡aj (z¡adi), ²c'äjƒ ‡ c'ä{ (ceda ‡
cedi{), p²lajnƒ (pladnina), vo izvedenite glagoli od ‘ide’: poj (pojdi), za²pojm'i (pojdeme), kako i vo grupata dn : puj²no, puj²na, nƒi²no{ (po edno,
naedno{), ²panƒ (padna).
3.4.6. Fonemata /h/ se zagubila vo nekolku oddelni slu~ai, sp. l'ap, mo²unƒ
(mohuna).
3.4.7. Vo oddelni slu~ai se gubi i /m/: ²ijƒm (imam).
3.5. Metateza
Izvr{ena metateza nao|ame vo primerite: ²¡» g'il (< ¡»gl'in), ²gar¡ƒn,
bƒrdƒ²¡'icƒ (brada¡ica), ƒ¡²jar (aj¡ar).
203
21. NEGOVAN
) Solunsko, Grcija.
NEGOVAN (
Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.
Lagadinsko-bogdanski govor.
MDA 307.
Seloto Negovan (Negovanci ‡ spored mesniot naziv) se nao|a severno od
gradot Lagadina na glavnata komunikacija Solun ‡ Serez, vo pazuvite na Bogdanskata Planina na 540 m. nadmorska viso~ina. Vo po~etokot na ovoj vek seloto broelo 2.240 `iteli, 1.960 pravoslavni Sloveni i 280 muslimani (Vasil
K†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II, Sofi®, 1970). Brojot na `itelite zna~itelno opadnal po Balkanskata i Prvata svetska vojna, bidej}i turskoto naselenie se iselilo vo Turcija, a del od makedonskite `iteli emigrirale vo Bugarija. Spored podatocite {to gi dava Todor Simovski (Naselenite mesta vo
Egejska Makedonija, I, Skopje 1978), vo 1928 god. vo Negovan imalo 914 `iteli,
vo 1940 ‡ 1.091, vo 1951 ‡ 1.150, vo 1961 ‡ 1.258, vo 1971 ‡ 998. Naselenieto e
me{ano, pokraj Makedoncite ima zna~itelen broj Grci, glavno preselnici od
Mala Azija. Glavno zanimawe na naselenieto e zemjodelstvoto i sitnoto sto~arstvo. Svoite proizvodi `itelite gi prodavaat vo gradot Lagadina, koj e
glaven centar vo oblasta. Kako {to e poznato, makedonskoto naselenie e dvojazi~no, bidej}i slu`ben jazik e gr~kiot.
Naselbata prv pat se spomnuva vo 1481 godina.
Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN MANU XVI, Skopje 1991.
I. INVENTAR NA FONEMITE
1. Vokalizam
1.1. Negovanskiot govor poznava {est vokalni fonemi:
i
u
»
e
204
o
a
Tie se diferenciraat me|u sebe po stepenot na otvorot i po t.n. modalni
priznaci. Nivnite korelativni odnosi proizleguvaat od sledniot dijagram:
zaokru`eni
predni
niski
visoki
i
‡
+
‡
+
u
+
‡
‡
+
e
‡
+
‡
‡
o
+
‡
‡
‡
»
‡
‡
‡
+
a
‡
‡
+
‡
1.2. Realizacijata na samoglaskite vo golema mera e uslovena od akcentskata pozicija. Vo svoite glavni alofoni tie se realiziraat vo akcentirani
slogovi. Vo neakcentirana pozicija site samoglaski podle`at na
kvantitativna redukcija ‡ se izgovaraat za nijansi pokratko od
akcentiranite alofoni, a vo odredeni uslovi i napolno se gubat (v. t. 1.4.1.).
Sp. ²bil, ²sin, si²rak, ²`eni, ²bel'i, ²selu, ²d»{, ²r»kƒ, s²k»pi, ²uhu, ²o~i, mu²tikƒ, ku²l'enu,
ku²l'enƒ.
1.2.1. Nevisokite samoglaski /e, o, a/ vo neakcentirani slogovi podle`at i
na kvalitativnata redukcija. Spored posmatrawata na Malecki: neakcentiranoto /e/ se realizira kako zvuk mnogu blizok do /i/, koe spored ~uvstvoto na
govoritelite e ednakvo so /i/; /o/ se izgovara mnogu blisku do /u/, koe govoritelite go ~uvstvuvaat kako /o/, a neakcentiranoto /a/ ne{to malku se
razlikuva od /a/ pod akcent, koe govoritelite go vospriemaat kako zatvoreno
[ƒ] (Mieczys aw Ma ecki, O zró nicowaniu gwar Bogda ska w pd.-wschodniej Macedonji,
Lud s owia ski, A III, Kraków 1933). Od ova proizleguva deka /e/ vo neakcentirani
slogovi ima zatvoren alofon [÷] ili se neutralizira so /i/; /o/ ima alofon [«]
ili se neutralizira so /u/, dodeka /a/ se realizira samo kako alofon [ƒ].
Neakcentiranoto /»/ Malecki go opi{uva kako fon blizok do neakcentiranoto /a/, {to zna~i deka /»/ i /a/ vo neakcentirani slogovi se
neutraliziraat vo [ƒ], sp. ²r»kƒ : rƒ²ka , ²d»{ : dƒ`²di.
Spored toa vo neakcentirana pozicija {esto~leniot vokalen sistem se
sveduva na tri alofona:
[i]
[u]
[ƒ]
Primeri:
205
/e/ > /i/ ‡ vo site pozicii na zboroformite: ²bol'in, ²sil'in, ²¡etir, nƒ-gui²daru (go¡edaro), u²loitu (¡olo¡eto), ²po¡i~ku, l'ig²nah, sid²nah, sƒ-stim²n'i,
`d²rebi ‡ `dri²bin'ƒ, d²¡ajsi, ²setn'i, ²o{ti, m²l'ekci, ²n'ebi, ²¡»`i, mƒ²gari,
²tel'i, nƒ-²men'i (mene), ƒs-²tebi, }i-²padn'i (}e) (od tekstovite na Malecki),
bi²l'ek, di²bel, |ir²dan, i²zik, ir²|en'in, }isi²l'inƒ, l'i²¡ak, mi²rak, mi²hur,
n'i²¡estƒ, ti²pe (pred akcentiran slog), ²¡»gl'in, ²kamin, ²de¡ir, ²m»{~ihƒ,
g²ladin, g²nusin, ²`edin, b²radis, ²¡inci, ²n'epci, b²rat~i, ²kop~i, ²detinci,
jƒ²den'i, ug²n'i{ti, zd²ra¡i, i vo nastavkite kaj glagolite: ²beri{, ²beri, ²berimi, ²beriti, ²beri{i, ²berihmi, ²berihti. Samo vo nekolku primeri mesto
neakcentiranoto /e/ ima [ƒ]: ²gu{tƒr, ²pepƒl;
/o/ > /u/: ²ol ‡ u²loitu (¡olo¡eto), u²rah, u²tiduh, ut-²¡etiru, du²bici, nƒgui²daru, si-nƒ²jaduh, iz²l'eguh, ƒs-mu²tikƒtƒ, nƒ-²rabutƒ, pu²pasih, s²latuk, tu²ga, tu²~ilkƒ, ~u²¡ek; vo finalna pozicija: b²l'udu, ²dedu, g²n'ezdu, k²l»bu, k²rosnu, ²l'etu, ¡rƒ²{ilu, nƒbrƒ²dilu, ²ranu; ~len: ƒ -²ko{u, pu-²redu, ²l'etutu, nƒ²n'ebitu, id²notu (Ma ecki), ub²ras, ugl'i²dalu, u²¡ezin, ug²n'i{ti, bu²gat,
gu²l'em, gu²dinƒ, doj²doh, du²ilkƒ, ku²rem, ku²l'enu, pu²ga~ƒ, puk²ro , su²l'en, su²bui,
hu²dilu;
/a/ > [ƒ] ‡ isto taka vo site pozicii na zboroformite: grƒm²nu¡ƒ, ¡rƒ²tilu,
dƒ-²jadƒt, d²rugƒtƒ, zƒp²reh, jƒ²deti, kƒ²zah, kƒ²tu, mƒ²garitu, nƒ-²n'i¡ƒ, nƒ-²rekƒtƒ, nƒj²doh, sƒ-nƒ²pih, ²oblƒci, plƒ²tih, rƒz²boj, rƒbut²n'icƒ, ²sekƒk i, ƒ²tih,
hƒp²nat (Ma ecki), bƒk²nu¡ƒ, bƒ²ja~, ¡rƒ²ti~kƒ, dumƒ²}in, zƒ²ho`dƒ, jƒ²piƒ, kƒn²dilu, kƒ²pak, nƒs²tinƒ, rƒbut²l'i , rƒ²soln'icƒ (pred akcentiran slog), ²kokƒl,
²kopƒn, ²popƒrƒ, g²la¡ƒtƒ, ²mi{kƒtƒ, g²r»bƒ , ²hubƒ , g²l'edƒm ‡ g²l'edƒ{, ²`enƒ,
²kosƒ, l'i²¡adƒ, i dr.;
/»/ > [ƒ]: sƒ-¡ƒr²nah, ¡rƒ²zah, ¡rƒ²{ilu, gƒ²zer, ²d»{ ‡ dƒ`²xi, ²jagƒncƒ, kƒ²de,
²l»`i{ ‡ lƒ`²l'i , ²b»rdu ‡ nƒbrƒ²dilu, ²r»kƒ ‡ rƒ²ka , rƒ²~icƒ, ²r»`xƒ ‡ rƒ`²xesƒ, trƒ²kalu, t²r»gn'i ‡ trƒg²nah, cƒr²¡en, cƒ²rul (Ma ecki), blƒn²dejƒ, utkƒ²de,
kƒr²ti~inƒ, pƒr²hu} i dr.
1.3. Po odnos na pozicijata vo zboroformite ograni~uvawe poka`uva samo
fonemata /»/; taa ne se javuva vo finalna pozicija. Drugite samoglaski mo`at
da se javat vo site pozicii, sp. ²imƒ, ²iglƒ, ²misl'i, ²oblƒci, ²e tin, ²decƒ, kƒ²¡e,
²ka`i, kƒ²za, ²o cƒ, sku²l'o, tƒk²¡o, ²uhu, |ub²re.
Site samoglaski vo princip mo`at da stojat vo grupa so sekoja. Vokalni
sekvenci od po dva ~lena se javuvaat po pravilo vo sredinata i na krajot na
morfemska granica, sp. ²pii, ²miƒ, ²biul, ²l'ei, ²zaic, ²no`ui, ²n'eƒ, ²deutu i dr.
1.4. Od aktuelnite promeni na vokalite od dijalekten aspekt treba da se
notiraat: elizijata, redukcijata na /i/ vo [¹] vo odredeni slu~ai, preglasot na
/a/ vo /e/ zad mekite soglaski i vo ograni~eni slu~ai labijalizacijata na samoglaskata /i/.
206
1.4.1. Elizija. ‡ Na elizija podle`at, kako {to istaknav porano, samo neakcentiranite samoglaski. Naj~esto tie se ispu{taat pred ~lenskite morfemi kaj imenskite zborovi, bidej}i gramati~kata funkcija ja prezema vo celost ~lenot, sp.: ²babƒ ‡ ²ba:btƒ, b²radƒ ‡ b²ra:tƒ, ²buzƒ ‡ ²bu:ztƒ, ²`enƒ ‡ ²`e:ntƒ, ²zi:mtƒ, ²zo:rtƒ, ²kosƒ ‡ ²ko:sta, ²kozƒ ‡ ²ko:ztƒ, ku²{u:l'tƒ, ²no:gtƒ, ²osnu¡a
‡ ²osnu¡tƒ, ‡ ²`en'i ‡ ²`e:nti; ‡ ²¡inu ‡ ²¡i:ntu, ¡²remi ‡ ¡²re:mtu, ²deti ‡
²de:ttu, ²dedu ‡ ²deutu, ²lozi ‡ ²lo:ztu / ²lojztu, ²pol'i ‡ ²po:l'tu, ‡ ²babina ‡ ²babintƒ, ²babin'i ‡ ²babinti, ²¡ujku¡u ‡ ²¡ujku¡tu, ²dedu ‡ ²dedu¡tu, di²belu ‡
di²beltu, di²bel'i ‡ di²bel'ti, m²ladƒ ‡ m²la:tƒ; kaj glagolite: ²nosƒ ‡ ²nosmi,
²beri ‡ ²berti, is²peri ‡ is²perti; i dr.
Poretko vokalite se elidiraat i vo drugi pozicii, i toa, glavno, vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. ²bancƒ i ²bajncƒ, ²borna (borina), ²kol'di (kol'ede),
²pel'nƒ (pel'ena), pun²deln'ik, p²rednu (predeno), nƒ²opku (naopaku), ²sirn'i (sirewe). Vo site ovie slu~ai samoglaskata ispa|a vo slogot {to se nao|a neposredno zad akcentot.
Elizijata na neakcentiranite vokali pred ~lenskite nastavki (-ta, -to,
-ti) se vr{i samo vo uslovi koga ne doa|a do obrazuvawe na konsonantski sekvenci so pove}e od dva ~lena. Vo slu~aite kade {to bi do{lo do obrazuvawe
na grupi so tri soglaski, po pravilo ne se vr{i elizija, sp. ²metlƒ ‡
²metlƒtƒ, ²m»glƒ ‡ ²m»glƒtƒ, ²sedlu ‡ ²sedlutu, ²sestrƒ ‡ ²sestrƒtƒ,
n'i²¡estƒtƒ, s²l»nci ‡ s²l»ncitu, ug²n'i{ti ‡ ug²n'i{titu.
1.4.2. Neakcentiranoto /i/ kako vtor ~len vo vokalnite sekvenci i pred
soglaska ~esto se desilabizira vo [¹], sp. ²ba¹ncƒ (< bainca < banica), za²se¹nƒ
²n'i¡ƒ (< za²seina < zaseena), k²la¹nc (kladenec), ²pe¹si (< peisi < pedese), kaj
glagolite vo 2 l. edn. i 1-2 l. mn.: ²se¹{, ²se¹mi, ²se¹ti (< ²sei{ < ²see{), ²mi¹{,
²mi¹mi, ²mi¹ti (: ²mia), u²bu¹{, u²bu¹mi, u²bu¹ti (: u²bui), vo imperfektot: ²se¹{
(²sei{i ‡ ²see{e), ²mi¹{i (mie{e).
1.4.3. Preglasot na /a/ vo /e/ naj~esto se vr{i zad soglaskite /~, x, {, `/ i
vo akcentirani slogovi, sp. ²~e{ƒ, ~es, bƒh²~e, bitul²~en'ic, pril'ip²~en'ic,
brut²~en'i, ¡rƒp²~en, nuh²~er (noh²~ar), pƒn²xek, tu²xeri, kuku²{ern'ik, pi²{ek
(pe{ak), tƒ²{ek ‡ tƒ²{eci, ¡il'i²{en'ic, ²`ebƒ ‡ ²`ebi, ²`ep~i, ²`er ‡ ²`eru¡i,
²`ertƒ; vo oddelni leksemi i zad /j, l'/: lij²l'ek (lil'jak), pu²etƒ (pojata), si²l'en'in (selanin), hris²ten'in; vo neakcentirana pozicija preglasot e konstatiran vo primerite: gri²{inƒ, mu~i²ri{ti (mo~ari{te), {i²miƒ ({e²mia <
{a²mia), ²pois (poes < ²pojas), pii²¡icƒ (pija¡ica), du²elkƒ (dojalka).
1.4.4. Labijalizacijata na /i/ vo /u/ e zabele`ana vo primerite: ~u²rep (~i²rep < ~e²rep), ~u²ren (~e²ren), ~u²re{ƒ (~i²re{a < ~e²re{a), ~u²re{u¡u ²d»r¡u,
~u²re¡ƒ, u~u²men', du{u²me, {u²{arkƒ, ²penxurƒ (penxera), ²pe{turƒ.
207
2. Konsonantizam
Konsonantskiot sistem se sostoi od 26 fonemi, od koi {est se sonanti,
eden glajd i devetnaeset {umni soglaski (opstruenti).
2.1. Sonanti se:
predni
periferni
lateralni
nazalni
m
(+)
+
n
+
‡
n'
‡
‡
+
+
+
l
+
‡
+
‡
l'
‡
‡
+
‡
r
‡
‡
‡
2.2. Glajd: /j/
2.3. [umni konsonanti (opstruenti) se:
b
zvu~ni
kontinuirani
afrikati
predni
periferni
p ¡
g
k h
d t y
+ ‡ + ‡ + ‡
+ ‡
‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡ ‡
‡ ‡
+ + + + ‡ ‡ ‡ + +
+ + + + + + + ‡ ‡
+
‡
+
+
‡
c z
‡
‡
+
+
‡
s
|
} x ~ ` {
+ ‡ + ‡ +
+ + ‡ ‡ ‡
+
+ + ‡ ‡ ‡
‡ ‡ ‡ ‡ ‡
‡
‡
+
‡
‡
+
+
‡
‡
‡
‡
+
‡
‡
‡
2.4. Distribucija i alofoni
/m/ ‡ vo site pozicii se javuva vo negoviot osnoven alofon [m]: ²mestu, mi,
m»{, ²mori, ²muhƒ.
/n/ ‡ pred velarnite /g, k/ se realizira kako velaren fon [ ]: ²zu kƒ, ²¡» kƒ,
²se kƒ, ²te ku, ²ra gƒ; ne se javuva pred prednite vokali.
/n'/ ‡ fonolo{ki se realizira pred zadnite vokali i vo finalna pozicija,
dodeka pred prednite vokali nema oponent, sp. ²ban'ƒ ‡ ²ban'i, ²kon' ‡ ²kon'u :
²kon'i, drƒ²mon' ‡ drƒ²mon'i, pi²pon' ‡ pi²pon'i, ti²gan' ‡ ti²gan'i, us²tan' ‡
us²tan'i, jun', ²den'ƒ (adv.), ¡ƒ²`in'ƒ, `dri²bin'ƒ, mƒ²~in'ƒ, mƒgƒ²rin'ƒ.
/l/ ‡ vo svojot osnoven alofon [l] se realizira pred zadnite vokali, pred
konsonant (no ne i pred /j/) i vo finalna pozicija, sp. ²laku}, ²selu, ²selƒ, b²l»hƒ,
bel, ²selc}i..
208
/l'/ ‡ poziciono ne e ograni~en, sp. ku²{ul'ƒ ‡ ku²{ul'i, ²ka{l'ƒ, gƒrk²l'an,
²z»bl'u, kl'u~, ²l'ul'kƒ, sol' ‡ ²sol'tƒ ‡ ²sol'i, ²~e{il', ²pel'nƒ (pel'ena), ²pol'tu
(pol'eto), n'i²del'tƒ, ²bel'i, ²rekl'i.
/r/ ‡ sekoga{ ima vo sosedstvo vokal: ²ramu, ²r»{, ²r»`xƒ, ²p»r¡i, ²s»rci, ²¡etir, tr»n.
/j/ ‡ vo finalna pozicija zad vokal se realizira kako [¹]: mo¹, sto¹, ma¹. Vo
intervokalna pozicija vo sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno i
so razli~en intenzitet, sp. jƒbƒn²xijƒ, }i ²sejƒt, sƒ ²¡ijƒt i ²¡iƒt : ²jadi, ²dajti.
Ne se konstatirani primeri so /j/ vo inicijalna pozicija pred /i, e/, i²din,
²izik', ²edƒr, ²esin, i vo intervokalna pozicija pred /i/: ²l'ei, ²~ui, s²toih, ²pois,
²moi (: mojte).
/¡/ ‡ vo site pozicii se realizira kako bilabijalen fon, sp. sƒ ²¡ijƒt, ²po¡i~ku, ²n'i¡a, ²la u¡i ‡ ²la u¡i, ²¡etir, d²¡e, ~u²¡ek, d²¡ajsi, N'igu²¡an, t²re¡ƒtƒ, ²n'egu¡u, d²r»¡tƒ. Vo intervokalna pozicija, osobeno pred labijalnite
vokali, negovata artikulacija se reducira do edno slabo [¡], koe ~esto i napolno se gubi, sp. ²bi¡ul ‡ ²biul, ~u²¡ek ‡ ~u²ek, u²lo¡i ‡ u²loi.
/ / ‡ ima neograni~ena distribucija, sp. es, ² a{tƒ, ² »rl'ƒ, su ²ra, ²e tin.
Negovata ~estota se zgolemuva so obezvu~uvaweto na /¡/, sp. tor, ²bo~ ƒ,
s² atjƒ, ²n»tri, ²n'esi, ²l'ezi, ²hubƒ .
Zadnovene~nite /d‡t, y‡c, z‡s/ ne poka`uvaat nekoi posebnosti kako na
alofonsko nivo, taka i vo pogled na distribucijata, sp. bel, ²bi{i, ²tebi, ti,
²zimƒ, ²zemjƒ, ²silƒ, ²senu, cel. Ne{to poograni~ena distribucija ima afrikatot
/y/; se javuva prete`no vo tu|i leksemi, sp. yƒryƒ²l'iƒ, yƒryƒ²¡a}, yi¡²gar, a vo
doma{ni, glavno, vo grupa so /¡/ i pred vokal vo oddelni leksemi, sp. yit,
y²¡iskƒ.
Soglaskite /~‡x, {‡`/ vo site pozicii se palatalizirani.
/}‡|/ ‡ prete`no se javuvaat vo tu|i leksemi i poziciono ne se
ograni~eni, osven /|/ koe ne mo`e da stoi vo finalna pozicija, kako i drugite
zvu~ni soglaski. Vo svoite osnovni alofoni tie se realiziraat pred zadnite
vokali i na krajot, dodeka pred prednite vokali prevladuva palataliziranata
nijansa [k'‡g'], sp. du²}an, }or, }u²{e, }ƒ²ja, Bu²`i} : k'i, ²po¡ik'i, duma²k'in,
²n'ek'i{, nu²sejk'i, ²k'erkƒ, ‡ |ol', ²me|u, |ub²re, ²|aul : g'ir²dan, mƒ²g'e{n'ik,
tƒkug'i²re (v. t. II. 1.3.).
/k‡g/ ‡ vo osnovnite alofoni [k, g] se realiziraat pred zadnite vokali,
pred konsonanti, /k/ i vo finalna pozicija. Pred prednite vokali, osobeno
pred /i/ tie se palataliziraat i nivniot izgovor se neutralizira so izgovorot
na /}, |/ vo taa pozicija, sp. kƒ²de, ku²ga, k²n'igƒ, no: ²kapk'i, zƒ²k'inu¡a, k'i²rijƒ,
g'i, ²og'in, zƒ²g'inƒ.
209
/h/ ‡ e stabilna fonema i ima slobodna distribucija, sp. ²hitƒr, hi²l'adƒ,
hi~, ²hapi{, ²harkumƒ, ²haznƒ, hƒ²det, hƒm²bar, ²halkƒ, hƒs²tar, ²hodi, ²hojnƒ, ²hortumƒ, ²hoxƒ, ²horu, hu²dilu, hu²l'erƒ, hur²tunƒ, hu²mo}, ²hurkƒ, hurug²l'icƒ, h²l»ckƒ,
hrƒn'i, hrit, hris²ten'in, h²r»~i, h²r»skƒ¡ic, ƒ²h»r, bu²har, ²buhu, ¡²jahƒ, ¡lƒ²hinkƒ, ¡²r»hu¡i, g²luhu, ²k'ihƒ, l'i²husƒ, mi²hur, ²m»{tihƒ, ²muhƒ, ²n'ihin, prƒ²hu},
rƒ²hat, st²rehƒ, Su²ha, su²har, t²rohƒ, ²uhu, vo nastavkata -ha (²behƒ, duj²dohƒ),
²d»h~i, ²eh~i, ²k'ihn'icƒ, ²meh~inƒ, m÷h²l'em, ²mih~i (mi{), ²moh~i (most), ²ohkƒ,
²pahkƒ, ²uhci, ² eh~i, vo nastavkite -hmi, -hti (²behmi, ²behti), ‡ ¡lah, ¡rah,
greh, gluh, moh, n'ih, siru²mah, strah, suh, u²reh, vo nastavkata -h (beh, ¡ikah).
Vo vrska so distribucijata na konsonantite zaslu`uvaat vnimanie od dijalekten aspekt i slednive pojavi.
2.5. Poradi elizija na vokalite se javile cela serija novi konsonantski
sekvenci, sp. s²lamta (slamata), ²mortu (moreto), ²pol'tu (pol'eto), ²n'i¡tƒ
(ni¡ata), ²immi (imame), ²zemti (zemete), ²pel'nƒ (pel'ena) i dr.
2.6. Na ovoj na~in se zgolemil brojot na primerite so geminati, osobeno
so /tt/, sp. ²dettu (deteto), ²`ittu (`itoto), rƒ²bottƒ, sƒ²bottƒ,
bu²gatti (bogatite), p²latti (platite), ²immi (imame).
2.7. Kako kompenzacija za elidiranite vokali akcentiraniot slog u{te
pove}e se udol`il, taka {to razlikata vo kvantitetot me|u akcentiranite i
neakcentiranite slogovi, resp. vokali, e dosta izrazena, sp. b²radƒ ‡ b²ra:tƒ
(bradata), ²ko`ƒ ‡ ²ko:`tƒ, ²kozi ‡ ²ko:zti, ²zel'i ‡ ²ze:l'to (zel'eto). Na ovoj
na~in se dobil nov fonetski kvantitet.
2.8. Posledica na elizijata na samoglaskite e i zgolemuvaweto na brojot
na konsonantskite sekvenci od zvu~ni i bezvu~ni konsonanti. Vo novite junkturi zvu~nite soglaski ne podle`at na polna asimilacija, {to zna~i deka vo
~uvstvoto na govoritelite slevaweto na artikulacijata na ~lenovite vo sekvencite ne e izvr{eno napolno (!), sp. ²ba:btƒ, ²n'i:¡tƒ, l'i²¡a:dtƒ, ²ko:ztƒ,
²ko:`tƒ, ²no:gtƒ.
2.8.1. Vo vrska so asimilacijata po zvu~nost vo negovanskiot govor, kako i
vo su{ko-viso~kiot, /¡/ se obezvu~uva vo site pozicii vo grupa so bezvu~na
soglaska, sp. ²bo~ ƒ, bu~² ar, ²no{ i, ²sekƒk i, s i²tilutu, ²tik ƒ, s²mok ƒ,
s² atjƒ, s² »rdl'i, kako i: ²o cƒ, m²ra kƒ. Osven toa /¡/ > / / vo funkcija na prefiks i pred sonantite /l, n, r/ vo leksemite: ²nuk, ²nukƒ, ²n»tri, ²ret,
²l'ezi.
2.8.2. Po odnos na obezvu~uvaweto na zvu~nite soglaski vo finalna pozicija ovoj govor ne poka`uva posebnost, kako i vo vrska so regresivnata asimilacija po zvu~nost, sp. l'ep, kr» , grat, brek.
2.9. Od drugite promeni na soglaskite {to imaat zna~ewe za dijalektnata
diferencijacija gi istaknuvam:
210
2.9.1. popolnuvaweto na grupite sr, zr, `r so /t, d/, sp. stram, sƒ
strƒ²mu¡ƒ, st²redƒ, stridi-²no{, st²rebru, str»p ‡ st²r»pui, zdrel, `d²rebi ‡
`dri²bin'ƒ, i po toj na~in tie se izedna~ile so etimolo{kite sekvenci str,
zdr : ²bistru, st²rehƒ, st²rinƒ, zd²ra¡i;
2.9.2. afrikatizacijata na spirantite /s, {/ vo grupite p{ > p~ : p~i²n'icƒ,
ps > pc : s²tipcƒ, tip²cijƒ;
2.9.3 i na /s/ vo /c/ vo sekvencata -sk- vo sufiksot -sk(i) : ²bitulcki, ²`encki, s²kopcki, u²relcki, z²mijcki / z²micki, ²olcku ²mesu (¡olsko).
2.9.4. Soglaskite /s, {/ pred afrikatite /c, ~/ na morfemskata granica se
disimiliraat vo /h/, sp. ²mesu ‡ ²mehci, mas ‡ ²mah~i, mos ‡ ²moh~i, ²pois ‡ ²poih~i, ub²ras ‡ ub²rah~i, es ‡ ² eh~i, d»{ ‡ ²d»h~i, e{ ‡ ²eh~i, mi{ ‡ ²mih~i, ‡ i
redovno taka vo ovaa pozicija.
2.9.5. Od asimilacionite pojavi gi zemame kako relevantni promenite na
grupite bn i ¡n vo mn, sp. grƒm²nu¡ƒ, ug²lamn'ik, ²ramnu, i `d vo zd vo leksemite od osnovata ~u`d- : ²~uzdi, ²~uzdu, ~uz²dinƒ.
2.9.6. Disimilacija e konstatirana na grupata mn > ml vo leksemata m²logu.
2.9.7. Metateza naj~esto se javuva vo grupite /r + vokal/: bƒrdƒ²¡icƒ (brada¡ica), ¡ƒr²tenu (¡reteno), gƒr²dinƒ (gradina), kur²mi} (kromit), sp. u{te:
²bajncƒ (banica), b²re{nƒl' (b²re{l'an), ¡²jahnƒ, ²el ƒ (e la), ²kojl'ƒ (kol'ja),
p²re{n'il (pre{l'en).
II. ISTORISKI OSVRT VRZ FONOLO[KIOT SISTEM
1. Poteklo na fonemite
1.1. V o k a l i. ‡ Vokalite /i, e, a, u, o/ gi kontinuiraat istite glasovi vo
staromakedonskiot sistem, sp. l'is, ²l'ici; ²selu, ²beri; g²la¡ƒ; ²u{i; ²o~i. Osven
toa:
i < *y : ²riba, sin
< e so redukcija: id²no, p~i²n'icƒ, ²zel'i, ²semi (t. I. 1.2.1.)
<
2 (sekundarno) vo ²og'in
< u so delabijalizacija vo leksemite: di²}an, l'ibi²n'icƒ, xim²bi{
e < *& (vo site pozicii): den, ²bol'en (> ²bol'in), pi²tel
< *£ : ze}, ²mesu, pet
< *½ : bel, ²deti, l'ep, cel
< a so preglas zad mekite soglaski vo oddelni leksemi: bƒh²~e, ¡rƒp²~en, ~es, ²~e{ƒ, pƒn²xek, tu²xeri, ²`ebi, `er, l'i²l'ek, si²l'en'in (t. 1.1.4.3.)
211
<
2 (sekundarno) pred finalnite /r, m/: ²eder (> ²edƒr); ²m»nder (>
²m»ndƒr); ²osem, ²sedem (> ²osim, ²sedim)
» < *% vo korenski morfemi: ²¡»nkƒ, ²d»skƒ, ²d»hƒm, ²d»{
< *† vo korenski morfemi: ²¡»tuk, ²g»bƒ, ²g»skƒ, ²z»bi, kƒ²de, kƒ²del'ƒ,
²m»ti
<
2 (sekundarno) vo korenski morfemi: ²l»`i, lƒ²`icƒ, ²m»glƒ i pred
finalnoto l : ²rekƒl, ²sekƒl
< *þ vo sekvencite /»l‡l»/: b²l»hi, ¡l»k, s²l»nci, ²¡»ln'in, `»lt
< *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: kƒrti²~inƒ, ²s»rci, r»{, d²r»¡u, pr»s
< e vo neakcentirana pozicija pred /r, l/ vo odreden broj leksemi:
²bistƒr, ²ostƒr; ²kisƒl, ²pepƒl
< a zad nazal vo oddelni leksemi: ²m»{tiha, s²n»gƒ
< mesto turskoto vo zaemki: zƒm²ba, zƒ²b»n, kƒ{²la
a < *† vo sufiksot -na- (*-n†-): pƒd²nal, l'ig²nal, vo nastavkite za 1 l.
edn. i 3 l. mn. na seg. vreme i vo 3 l. mn. na imperfektot, sp. ²berƒ ‡ ²berƒt, ²¡ikƒhƒ, vo zamenkite ²n'eƒ, gƒ
u < o so redukcija: gui²dar (go¡edar), ~u²¡ek, ²bi¡ul, u ²~ar, ²selu (t. I. 1.2.1.)
< so labijalizacija na /i/ vo oddelni leksemi, sp. bu~²kiƒ, ²pe{turƒ,
²penxurƒ, u~u²men, ~u²re{ƒ, ~u²rep, ~u²ren, {u²{arkƒ (t. I. 1.4.4.)
< stari dubleti so *† vo: g²nusin / g²nusƒn, ²ponudƒ, t²rudnƒ,
hurug²l'icƒ, hu²mo}
o < *% vo sufiksite, vo ~lenskata nastavka za ma{ki rod i vo eden broj
primeri vo korenski morfemi, sp. ²bo~ ƒ, moh, son, ²¡»tuk, ²petuk, ²tenuk, ²noku}, brek ‡ b²regu, ¡i²so}u
1.2. S o n a n t i. ‡ Site sonanti od staromakedonskiot sistem se zadr`ale,
sp. /m/: mos, ²mori, /n/ samo pred zadnite vokali: nos, ²nogƒ, /n'/: ²ban'ƒ, kon', /l/
samo pred zadnite vokali: g²la¡a, ²laku}, /l'/: kl'u~, ²l'uti, /r/: ²ribƒ, ²rosƒ, /j/:
broj, moj. Vo istoriskiot razvoj na govorot se dobile u{te:
m < ¡ vo sekvencata -¡n- so asimilacija: ²ramnu, ug²lamn'ik, i od /b/ vo
grupata -bn- vo grƒm²nu¡ƒ
n' < n pred prednite vokali, sp. ²n'egu, ²ban'i, ²kon'i, i²man'i, jƒ²den'i
< *nÝj (> nj): `i²bin'ƒ, rƒ²min'ƒ, uh²cin'ƒ
< n po analogija vo finalna pozicija vo eden broj primeri: kƒt²ran',
drƒ²mon', pi²pon', ti²gan', tu²tun', u~u²men'
l < *þ vo sekvencite /»l, l»/: ƒ²b»lku, ¡»lk, s²l»zƒ, d²l»gu
< *l´ vo nekolku primeri, sp. pri²jatil, du²ilka
< n vo sekvencata mn > ml so disimilacija vo leksemite so korenot
mnog- : m²logu, mlu²zinƒ
212
l' < *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: ²s»rci, kr» , p²r»sti
< * : ²mori
j < *l´ epentetsko vo ²zemjƒ
< i zad vokal vo opredeleni pozicii, sp. Bugu²rojcƒ, k²lajnc (kladenec), s²toj{, s²tojmi, s²tojti, ²mij{i, zƒ²sejnƒ (zaseina < zaseena)
1.3. O p s t r u e n t i: Labijalite /b‡p, ¡/ gi kontinuiraat soodvetnite glasovi od staromakedonskiot sistem: ²babƒ, ²p»rsti, ²¡inu; novo /¡/ e dobieno:
< so proteza pred refleksot na *† vo inicijalna pozicija, sp.
¡ƒ²dicƒ, ²¡»tuk, ²¡»gl'in
< h vo nekolku leksemi, sp. ku²`u¡i
< h¡ : ² a{tƒ, ² »rl'ƒ
< h vo leksemite: ²o tikƒ, ²el a, k²re uk, ku²`u
< ¡ so asimilacija: ²o cƒ, s et, ²bo~ ƒ, kr» , i vo inicijalna pozicija
pred sonantite /n, l, r/: ²n»tri, ²l'ezi, ret, i po analogija vo eden broj primeri, sp. ²k»drƒ ‡ ²k»drƒ iu, ²dedu ‡ ²dedu iu, ²hubƒ iu
< onomatopejsko: u~i, o
< vo zna~itelen broj tu|i leksemi: es, i²n'er, kƒ² e
Site dentalno-alveolarni konsonanti imaat svoi soodvetstva vo staromakedonskiot sistem: ²deti, ti, cel, ²zemjƒ, sin. Osven toa dobieni se i na sledniot na~in:
d < vmetnato vo grupite -zr-, -`r-, sp. zdrel, `d²rebi
t < sekundarno vo grupata -sr- : st²rebru, st²redƒ, str»p, stram, stri²tel (t. I. 2.9.1.)
< kako kontinuant na *tj vo grupata /{t/: ²ga{ti, ²k»{tƒ, ²m»{tihƒ,
² a{tƒ
y < z vo grupata /z¡/: y²¡ezda, y²¡iskƒ, vo inicijalna pozicija pred
vokal (prete`no vo tu|i lekemi): yi¡²gar, yƒryƒ²¡a}
c < s vo grupata -sk : guspu²dincku, ²esincku ²`itu, ²olckƒ ƒrƒ²ba, pri²l'epcki, s²kopcki, u²relcki (t. I. 2.9.3.), i vo grupata /ps/: ƒpcƒ²na, s²tipcƒ,
tip²ciƒ (t. I. 2.9.2.)
z < ` so disimilacija vo grupata /`d/ vo leksemite od korenot ~u`d :
²~uzdi, ~uz²dinƒ
Palatalnite /}‡|/ se relativno novi glasovi. Dobieni se:
| < vo brojni slu~ai vo tu|i leksemi, sp. |ir²dan, |ol', |ub²re,
mƒ²|e{n'ik
< g pred prednite vokali, sp. ²og'in, d²l»g'i, b²lag'i
213
< dj vo ²|aul
< d vo sekvencata * vo ²gospu| > gospu}
} < vo tu|i leksemi, sp. }ƒ²ja, ²}el'ƒ , k'i²l'im, ²}orƒ , }u²{e
< k pred prednite vokali: ²kapk'i, ²k'in'i, ²k'isn'i, ¡i²sok'i
< kj vo ~lenskite formi od tipot: ²¡et}u, ¡i²so}u, ²ja}u, k²re }u, ²n'is}u (< ²niskio > ²niskju)
< * vo leksemite: ²ze} (< *z£ ), ²laku}, ²noku}, p»}, ²p»rhu}, hu²mo} i
po analogija: yƒryƒ²¡a}, kƒs²me}, kur²mi} (kromit), nƒ²u} (naut)
< k vo tu|i leksemi vo finalna pozicija, sp. bu²ba}, kƒ²pa} (kapak),
k»r²l'i}, mil'}
< mesto *tj vo leksemite: Bu²`i}, bu`i²}o¡u ²pos, ²¡ik'i, ²po¡ik'i, dumƒ²k'in, dumƒ²k'i kƒ, ²n'e}u ‡ ²n'ek'i{, ²}erkƒ, vo nastavkata -j}i : ¡i²ka(j)k'i,
nu²se(j)k'i
Afrikatot /x/ osven vo tu|i leksemi, sp. xam, axƒ²miƒ, gul'im²xiƒ, ~urbƒ²xiƒ i dr., se javuva i mesto *dj vo grupata /`x/, sp. ²ro`xƒ, ²ra`xƒ, rƒ`²xesƒ,
²sa`xƒ, kako i mesto /d/ vo sekvencata /`d/ > /`x/: ²d»`xu, ²d»`xi
~ < { vo sekvencata /p{/, sp. p~i²n'icƒ
Brojot na primerite so /`/ e zgolemen preku refleksacijata na praslovenskata grupa *dj vo /`d/, odn. /`x/, sp. ²¡e`xi, ²sa`xi, ²pa`xƒ, ²ro`xa i dr.
{ ‡ isto taka se dobilo so refleksacija na praslovenskite grupi *tj,
*kt´ : ¡²re{tƒ, ²ga{ti, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ.
Starite velari /g‡k/ se stabilni: ²nogƒ, ²r»kƒ.
Dobro se pazi i staroto /h/: gluh, ²hitƒr, beh ‡ ²behmi; novo /h/ e dobieno od
/s/ i /{/ vo sekvenci so afrikatite /c, ~/, sp. ²mehci (: meso), k²¡ah~i (: k¡as),
²d»h~i (: ²d»{) (t. I. 2.9.4.).
Op{ta e pojava i vo ovoj govor kako rezultat na regresivna asimilacija
zvu~nite soglaski da preminuvaat vo bezvu~ni, a bezvu~nite vo zvu~ni.
Bezvu~nite soglaski se dobieni od zvu~nite i vo finalna pozicija (l'ep ‡
²l'ebu, brek ‡ b²regu, hrit ‡ h²ridu, ²gospu}, no{ ‡ ²no`u, br»s ‡ b²r»zi, i dr.).
2. Ispu{tawe na oddelni glasovi
2.1. V o k a l i
Ispu{taweto na neakcentiranite vokali pred ~lenskite nastavki, vidovme, e op{ta pojava vo negovanskiot govor, sp. ²rubƒ ‡ ²ru:btƒ, ²`en'i ‡ ²`e:nti,
²pol'i ‡ ²po:l'tu, ²selu ‡ ²se:l'tu; poretko vo drugi pozicii, sp. ²bornƒ, ²kol'di,
²pel'na (v. t. 1.4.1.).
2.2. K o n s o n a n t i
214
Od konsonantite naj~esto se ispu{ta /¡/:
‡ vo inicijalna pozicija pred labijalnite vokali, poretko pred /i, e/, sp.
ol (¡ol), u²loitu (¡olo¡eto), ²osuk (¡osok), u{²tinƒ, ulu²¡ar, udi²n'icƒ
(¡odenica), ²imi (¡ime), gu ²odƒ (¡oda),
‡ vo sredinata me|u samoglaski: ²biul, biu²l'icƒ, ²biulcki, gui²dar, mrƒ²uln'ik, u²loitu, ²l'ebuitu, p²raguitu (prago¡eto), ²Lazu³icƒ (Lazo¡ica), ²Mitru³icƒ, ²Petru³icƒ, ²n'eguu ²sin (nego¡o),
‡ vo sredinata zad soglaska i pred /o/: dor (d¡or), ²izur (iz¡or), zƒ²toru¡ƒt ²o~i (zat¡oru¡at), zƒ²tori, u²tori, i pred /u/ vo cƒ²rul' ‡ cƒ²rul'i
(c»r¡ul'i).
Soglaskata /d/ se ispu{ta vo red slu~ai vo intervokalna pozicija kaj glagolite, sp. ²sei{ (: ²seda), g²rai (gradi), ²jai{ ‡ ²jai (: ²jada), ²jaƒt (jadat), sƒ ²~ui{ (: ²~uda), p²rei{, p²rei, p²reƒt (: p²reda), k'i ²¡aƒt (²¡adat); sp. i vo drugi
slu~ai: Bugu²rojcƒ (Bogorodica), k²lainc / k²lajnc (kladenec), ²deutu (dedoto),
²pejsi (pedeset).
Glajdot /j/ se ispu{ta vo intervokalna pozicija pred prednite vokali, sp.
moj ‡ ²moi, ²sejƒ ‡ ²sei{, ²pijƒ ‡ ²pii{ (²pij{), pii²¡icƒ (pija¡ica), ²pois (pojas) i
dr. Vo inicijalna pozicija se ispu{ta vo leksemata ƒ²b»lkƒ, i vo slogot ja- vo
gu²ridƒ (jagu²rida).
Vo konsonantski grupi naj~esto se ispu{ta /t/ ‡ redovno vo finalnite
grupi -st, -{t, sp. bres, l'is, pos (: ²postu, ²l'istu), d»{ (: ²d»`xu). Osven toa
/t/ se zagubilo vo ~lenskata nastavka za ma{ki rod, sp. b²regu, ~u²¡eku, i vo deseti~nite broevi: idi²najsi, d¡ƒ²najsi, ²pejsi (pedeset), di¡idi²se, itn.
So zagubeno /h/ konstatiravme samo eden primer: l'ep ‡ ²l'ebui.
III. PROZODIJA
1. Kvantitet. ‡ Vo negovanskiot govor fonetski dolgi vokali se sre}avaat samo vo slu~aite kade {to se izvr{ila elizija na neakcentiranite
glasovi pred ~lenskite nastavki, t.n. kompenzaciona dol`ina, sp. b²ra:tƒ
(bradata), m²la:tƒ (mladata), ²ra:mtu (ramoto), ²po:l'tu (pol'eto), ku²l'e:ntu
(kol'enoto), ²n'i:¡tƒ (ni¡ata).
2. Akcent. ‡ Akcentskiot sistem vo negovanskiot govor e identi~en so
sistemot vo dolnovardarskite govori (kuku{kiot, solunskiot, vodenskiot) so
nekoi mali otstapuvawa; toj e sloboden ‡ mo`e da stoi na sekoj slog vo fonetskiot zbor i na sekakov vid morfemi, so nekoi ograni~uvawa kaj paradigmatskite zborovi na otvorena ultima, sp. ulu²¡ar (¡olo¡ar), gui²dar, duma²}in,
215
tkƒ²ja~, izdu²¡ec, ku²`u , siru²mah, krƒ¡²n'ak, mƒ~ƒ²rok, gƒ²l»p, u~u²men, ub²ras;
¡i²sok, di²bel, dlƒ²bok, mƒl~²l'i ; l'ig²nat, `i²n'et, rƒ²n'et (na zatvorena ultima), ²bol'is, zd²ra¡i, ²zaduh, ²de¡ir, ¡²r»{n'ik, ²¡»tuk; i²t»r¡ƒ, l'i²husƒ,
du²ilkƒ, hu²l'erƒ, lƒ²`icƒ; ¡ƒr²tenu, hu²dilu, trƒ²kalƒ, bu²n'i{ti, jƒ²den'i, jƒ²rin'ƒ; ¡di²nu¡ƒ, rƒ²{i¡ƒ; ²bol'in, ²hitƒr (na penultima); k²rastƒ ic, ²o tikƒ,
²popƒrƒ, ²meh~inƒ, ²no¡inƒ, ²osnu¡ƒ, ²postil'ƒ, ²ponudƒ, ²ka{l'icƒ, ²kihn'icƒ,
²`»lticƒ, ²podn'icƒ, ²m»{~ihƒ, ²¡ari¡u, ²babi~kƒ, ²k»{~i~kƒ; ²jagn'i{ku (na
antepenultima). Brojot na primerite so akcent na ~etvrtiot slog (od krajot),
e zna~itelno ograni~en. Takov akcent imaat, glavno, ~lenuvanite formi kaj
imenskite zborovi od tipot: ²jagutkƒtƒ (: ²jagutkƒ), ²ko~inƒtƒ (: ²ko~inƒ),
¡²r»bi~kƒtƒ (: ¡²r»bi~kƒ), g²ran'icƒtƒ (: g²ranicƒ), ²biulckiti, k²rastƒ iu
(krasta¡iot), ²najdinƒtƒ (: ²najdinƒ), ²pati{tƒtƒ, ²tatku citi (: ²tatku ci) ‡ site leksemi {to imaat akcent vo osnovnata forma na antepenultima.
Kaj zborovite so ~etiri i pove}e slogovi (vo osnovnata forma) {to imaat
primaren akcent na ~etvrtiot slog ili u{te ponapred se javuva na penultima
sekundaren akcent, taka {to toj vid zboroformi imaat dvoen akcent, sp. ²b»rdƒ³¡icƒ, ²¡er¡e³ricƒ, ²g»si³n'icƒ, ²iri³bicƒ, k²rastƒ³¡icƒ ‡ k²rastƒ³¡icƒtƒ /
k²rastƒ³¡icta, ²l'i{~³i¡icƒ, ²pii³¡icƒ ‡ ²pii³¡ictƒ, ²c»r¡i³n'icƒ, ²k»rti³~inƒ,
²hitru{³tinƒ, ²kukum³ja kƒ, ²n'e¡is³tul'kƒ, ²k»rkƒ³rackƒ, ²timjƒ³nu{kƒ, ²jabƒn³xiƒ, ²gajdƒ³xiƒ, ² urnƒ³xiƒ, kaj li~nite imiwa na -ica od tipot ²Lazu³icƒ, ²Mitru³icƒ, ²Petru³icƒ, vo slo`enkite: ¡²r»tis³l»nci, ²c»rnu³murin, g²luhu³n'em, i
dr. Vakov dvoen akcent poznavaat sosednite lagadinski (su{ko-viso~kiot,
bolevi~kiot) i sersko-dramski govori, samo {to vo niv akcentskoto pravilo
za pojavata na sekundarniot akcent e sprovedeno konsekventno vo site zboroformi, pa duri i vo akcentskite sintagmi. Vo negovanskiot govor, kako {to
poka`uvaat privedenite primeri, dvojnoto akcentirawe e ograni~eno na edna
kategorija leksemi. Drugo ograni~uvawe se odnesuva na akcentot na otvorena
ultima kaj imenskite zborovi. Vo site "doma{ni" leksemi na -a so starata oksitoneza akcentot se pomestil na vtoriot slog, sp. g²la¡ƒ, ²`enƒ, ²sestrƒ, ²rekƒ,
²rebru, ²¡edru i dr. Na posledniot otvoren slog akcentot se zadr`al vo tu|ite
leksemi, sp. ƒpcƒ²na, ƒrƒ²ba, dƒl²ga, zƒm²ba, jƒ²ka, kƒ{²la, nƒ{trƒ²ba, pƒ²~a, su² a,
su ²ra, su²ha, tƒj² a, ƒj²da, gƒj²l'e, di²re, du{u²me, |ub²re, kƒ²¡e, l'ubƒ²de, ti²pe, }u²{e, xƒ²de, xipƒ²n'e, ~ij²n'e. Stariot akcent na otvorena ultima se zadr`al u{te
kaj zamenskite oblici za `. i s. rod od tipot kƒk²¡a ‡ kƒk²¡o, tƒk²¡a ‡ tƒk²¡o,
id²na ‡ id²no. Vo 2-3 l. edn. aorist diktiraat drugi uslovi, sp. zi²mah : zi²ma. Vo
neparadigmatskite zborovi postojat drugi zakonitosti, sp. ku²ga, sƒ²ga, kƒ²de,
tƒkug'i²re i dr.
2.1. Na morfolo{ki plan akcentot e paradigmatski (morfolo{ki fiksiran), pa i vo toj pogled negovanskiot govor odi zaedno so kuku{kiot i drugite
216
dolnovardarski govori, sp. (kaj imenkite) ²babƒ ‡ ²babi ‡ ²babu ‡ ²babƒtƒ ‡ ²babiti, ²rekƒ ‡ ²rek'i ‡ ²rekƒtƒ ‡ ²rek'iti, ²s»butƒ ‡ ²s»buti ‡ ²s»butƒtƒ ‡ ²s»butiti; ²selu ‡ ²selƒ ‡ ²selutu / ²seltu ‡ ²selƒtƒ / ²seltƒ; ²de¡ir ‡ ²de¡iri ‡ ²de¡iru ‡ ²de¡iriti. Mno`inskata nastavka -in'a kaj imenkite od s.r. na -e vo
akcentski pogled se odnesuva kako sufiks i akcentot redovno pa|a na penultima, sp. ²jari ‡ ja²rin'ƒ, ²ma~i ‡ mƒ²~in'ƒ, mƒ²gari ‡ mƒgƒ²rin'ƒ, ²uhci ‡ uh²cin'a; (pridavki) ²ostƒr ‡ ²ostriu ‡ ²ostrƒ ‡ ²ostrƒtƒ ‡ ²ostru ‡ ²ostrutu ‡
²ostri ‡ ²ostriti; vo stepenuvanite formi se akcentiraat i prefiksot i
pridavkata: ²po²ostƒr, ²naj²ostƒr, ²po²ostrƒ, ²naj²ostri; (kaj glagolite) seg.
vreme: ²jadƒ ‡ ²jadi{ ‡ ²jadi ‡ ²jadimi / ²jadmi ‡ ²jaditi / ²jajti, ‡ ²ja(d)ƒt,
imperfekt: ²jadih ‡ ²jadi{i / ²jaj{i ‡ ²jadihmi, aorist: jƒ²doh ‡ jƒ²de ‡ jƒ²dohmi ‡
jƒ²dohti ‡ jƒ²dohƒ.
2.2. Gramati~kata funkcija na akcentot se izrazuva vo razlikuvaweto na
3 l. edn. na seg. vreme i aoristot, sp. ²¡ika, ²nosi (seg. vr.) : ¡i²ka, nu²si (aor.) i
1 l. edn. i 1-3 l. mn. na aor. i impf. kaj glagolite od tipot ¡ika, ima, sp.
(imperf.) ²¡ikƒh, ²¡ikƒhmi, ²¡ikƒhti, ²¡ikƒhƒ : (aor.) ¡i²kah, ¡i²kahmi, ¡i²kahti, ¡i²kahƒ.
217
22. SEKAVEC
), Sersko, Grcija.
SEKAVEC (
Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.
OLA 113, MDA 304.
Seloto Sekavec (dij. S'akavic) se nao|a nedaleku od gradot Serez, 18 kilometri severozapadno od Nigrita vo neposredna blizina na desniot rakav na
rekata Struma. Negovoto naselenie do 1924 god. bilo ~isto makedonsko. Vo
1920 god. ima 327 `iteli, a vo 1940 - 561 `itel (Todor Simovski, Naselenite
mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978). Naselenieto se zanimavalo so
zemjodelstvo. Vo seloto imalo gr~ko u~ili{te. Dijalektniot materijal e sobran od emigrantite koi sega `iveat vo Republika Makedonija.
Varijanta na ovoj opis e objavena vo IJSLP XXV-XXVI, Columbus, OH 1982.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
m'
l
r
n
l'
r'
n'
j
217
1.2.2. Opstruenti
p
b
p'
b'
t
d
t'
d'
c
y
c'
f
v
v'
s
z
s'
z'
`
~
x
{
k
g
h
k'
g'
1.2.2.1. Nema potvrda za postoewe na fonemite /f', y', h'/; [f', y', h'] se javuvaat kako alofoni na / f, y, h/ pred /i/.
1.2.2.2. Fonemite /~, x, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', x', {', `'].
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokali
se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.
1.3.2. Akcentot e sloboden i podvi`en (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
toj se koristi kaj glagolite za razlikuvawe na aoristot i imperfektot i aoristot i prezentot kaj nekoi glagoli, sp. ²vika (3 l. edn. prez.) : vi²ka (3 l. edn.
aor.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna. Tie mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.1.2. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so nekoi
ograni~uvawa na fonemata /»/.
2.1.2.1. Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na po~etokot i na krajot na zboroformite. Vo grupa so sonantite /r, l/ a pred konsonant na po~etokot na zboroformite /»/ redovno se javuva zad sonantot, sp. r»{, ²r»`dƒ. Vo sredinata na zboro-
218
formite vo grupa so /r, l/ me|u konsonanti mestoto na /»/ vo odnos na sonantot
zavisi naj~esto od brojot na konsonantite {to sledat, od brojot na slogovite
vo zboroformata, ponekoga{ i od karakterot na sosedniot konsonant, sp.
k»r²t'i~inƒ, {²t»rk»l, ²z»rnu, c»r²v'en, ²f»rl'i, d»r²var, `»lt, p»ln, no: pr»~,
k²r»mn'ik, c²r» kƒ, t²r»s'i, p²r»st'in, b²l»hƒ, g²l»tn'i, dl»k, z²l»~kƒ, s²l»zƒ,
s²l»nc'÷.
2.1.2.2. Vokalite vo grupa so /r/ dosta ~esto se rasporeduvaat (so metateza)
kako vo prethodniot paragraf, sp. v»r²t'enu (< vreteno), kur²m'it, pur²dava
(prodava).
2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala po pravilo vo ovoj govor ne se kontrahiraat, sp. kum²{ii, t²r'iisi (triese), ²saat'.
2.1.4. Neakcentiranite /e, a, o/ vo site pozicii na zboroformite se realiziraat kako [÷, ƒ, «] ili se neutralizira nivnata opozicija sprema /i, », u/ vo
korist na poslednive, sp. p÷²t'el, ²n'epc'÷to, ²uhc'÷, pƒ²un, pƒtƒ²rok, ²jal«v'i, d«mƒ²z'et', ~«²v'a~÷, ili: z'i²l'en, `it²var, ²jajc'i, ²par'it'i, guv'÷²dar, pu²roj,
²izvur, ²s'elu, pr»²s'incƒ, r»m²n'icƒ, gu²l'am'i, ²m'e¹c (mesec).
2.1.5. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal se realizira kako [¹], sp. b²l'e¹
(< bl'ei < bl'ee), ²la¹ (lai < lae), ²m'e¹c (meic < mesic < mesec), no i: dvƒ²icƒ.
2.1.6. Vokalot /o/ pod akcent na po~etokot se realizira kako [uo]: ²uok«.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Po odnos na pozicijata vo zboroformite samo zvu~nite opstruenti
se ograni~eni; tie ne mo`at da stojat na krajot. Sonantite i bezvu~nite
opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii.
2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent. Zvu~nite ne mo`at da
stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite opstruenti.
2.2.3. Palataliziranosta e distinktivna po pravilo pred vokalite, i toa
pred /a/ kako kontinuant na *½ vo akcentiran slog, kako i vo slu~ai kade {to
me|u konsonantot i vokalot porano imalo /j/, sp. ²m'arƒ, ²l'at«, n'am, ²r'akƒ,
²p'anƒ, b'al, ²v'arƒ, ²t'asnu, ²d'adu, ²c'anƒ, ²s'anu; ²z'em'ƒ, z²rav'÷, b²rat'ƒ, l'i²l'ak,
²z'el'÷, ²koz'i. Konsonantite /l', n', t'/ mo`at da se javat i pred drugite zadni
vokali, pred konsonantite i na krajot na zboroformite, sp. kl'u~, ²z'el'kƒ,
sol', ²sol'cƒ, ²ban'ƒ, d'en', z'et'.
Fonemite /k', g'/ isto taka ne se poziciono ograni~eni, sp. ²k'erkƒ, t»r²~ajk'i, ²k'el'af, g'i²m'iƒ, g'ol'.
2.2.5. Nepalataliziranite opstruenti ne se javuvaat pred prednite vokali.
2.2.6. Konsonantski grupi.
219
2.2.6.1. Od konsonantskite grupi na po~etokot ne mo`at da stojat sekvencite od p + c, ~, kako i grupata vn, sp. ~i²n'icƒ, ²~elƒ, ~÷²larn'ik (p~enica,
p~ela), nuk, ²n»tr÷ (vnuk, vn»tre).
2.2.6.2. Na krajot ne mo`at da stojat grupite -st, -{t : mos, plo{ (3.4.6.).
2.2.6.3. Isto taka na krajot se neobi~ni grupite od r, l + n, sp. ²c»r»n
(c»rn), ²p»l'»n (p»ln).
2.2.6.4. Od drugite konsonantski grupi treba da se istaknat kako neobi~ni
sekvencite str, zdr, `dr, sp. ²b'isr«, ²osr'i, ²s'esrƒ, s²rojn'ik, z²rav'i, `²r'ab'i
(sestra, zdravje, `drebe), tsk : b²rack'i, gu²v'eck'i, stn : ²rad«sn'i, {~ : ²eh~i
(< e{~e : e`), ²noh~i (noh~e < no{~e : no`), ²p»rh~i (< p»rh~e < p»rs~e :
p»rst). Me|utoa, grupata t~ ovde e mo`na, sp. b²rat~÷, gu²v'et~÷ (: brat,
gu²vedo).
2.2.6.5. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta se retki. Imame po dva-tri
primera samo za /j/ i /t/, sp. ²najjak, ²p'ett'i, d'÷²v'ett'i.
2.2.7. Oddelni konsonanti.
2.2.7.1. Fonemata /j/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali vo inicijalna
pozicija. Vo intervokalna pozicija vo sosedstvo so prednite vokali se javuva
fakultativno, a naj~esto i napolno se gubi, sp. z²m'ii, ku²r'i(j)ƒ.
2.2.7.2. Sonantot /n/ pred tvrdite velari se realizira kako [ ]: ²s'a kƒ,
²ma g«.
2.2.7.3. Fonemata /v/ pred labijalnite vokali se realizira kako [×]: ²×odƒ,
×ol, mrƒ²×utn'ik, a ~esto i sosema se gubi (v. 3.4.5.).
2.2.7.4. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki; se javuvaat, glavno, vo tu|i
zborovi (v. 3.2.).
2.2.7.5. Afrikatite /y, x/ isto taka se retki. /x/ se javuva prete`no vo tu|i
zborovi i morfemi (v. 3.2.). /y/ ima ograni~ena distribucija; se javuva, glavno,
vo grupata yv : y²v'iskƒ, y²v'azdƒ, poretko i na po~etokot pred vokali, sp. ²y'irƒ.
2.3. Prozodija
2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva osnovni akcentski tipa: paradigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²baba ‡ ²bab'i ‡ ²babata ‡
²bab'it'e, ²imam ‡ ²ima{ ‡ ²ima ‡ ²imam'e ‡ ²imat'e ‡ ²imat, i paradigma so podvi`en akcent: (kaj imenkite) a) ²grat ‡ g²rad«v'e : grƒ²do ‡ g²rƒd«²v'et«, ²z»p ‡
²z»b'i : z»²bo ‡ z»²b'it'÷, b²radƒ ‡ b²rad'i : brƒ²datƒ ‡ brƒ²d'it'÷, ²k»rf :
k»rf²ta, ²~el« ‡ ²~elƒ : ~÷²lot« ‡ ~÷²latƒ; b) k²r'ilo : kr'i²lot« ‡ kr'i²l'a ‡
kr'i²l'atƒ; (kaj glagolite) a) p²l'etƒ : pl'÷²t'e{ ‡ pl'÷²t'e ‡ pl'÷²t'em'÷ ‡
pl'÷²t'et'÷ ‡ pl'÷²tat (prezent).
220
2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako akcentot treba da
padne na ~etvrtiot slog od krajot, toga{ se javuva na pretposledniot slog
vtor akcent, koj e po ja~ina ednakov so prvi~niot, sp. ²jar'i²b'icƒ,
k²rastƒ²v'icƒ, ²b'i{in²c'etƒ, ²ma~in²c'etƒ, ²s»b«²tatƒ (: ²s»b«tƒ), g²rad«²v'et«.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : ²d'irƒ, ²r'ibƒ, s'in
< e so redukcija: ²pol'i (pol'e), pp'i²rugƒ, sf'i²tul'kƒ, i²z'ik (2.1.4.)
< u so delabijalizacija vo oddelni leksemi, sp. i²n'icƒ (< junica)
e < *& : d'en', u²c'et'
< *£ : g²r'edƒ, ²~ed«
< *½ vo neakcentiran slog: r'÷²katƒ (: ²r'akƒ), p'÷s«k²l'iv« ²m'ast« (:
²p'asuk)
< sekundarniot 2 pred krajnoto /r/: ²v'at'÷r
< sekundarno vo primerite od tipot ²~erv«, ²c»r'÷n, ²p»l'÷n pokraj ²p»l'»n
» < *% vo korenski slog: ²b»~vƒ, d»{, m»h, s»n
< *† vo korenska morfema: ²g»bƒ, ²g»skƒ, ²k»{tƒ, p»t', p²r»~kƒ
< sekundarno: l»²`icƒ, ²m»glƒ, ²c»ft'i
< *¦ vo grupa so /r/: ²g»rl«, vr»h, c²r»kvƒ
< *þ vo grupa so /l/: b²l»hƒ, g²l»tn'i, `»lt
< e vo neakcentirani slogovi (so redukcija, naj~esto pred sonantite
r, l, n): ²ve~»r, ²gab»r, ²os»r, ²h'it»r, ²v»ny»l, ²k'is»l, {²t»rk»l, ²ar»n, ²`ed»n,
²ko`»n, ²s'it»n
vo turski zborovi: a²h»r, ²ajg»r, k»s²m'et'
<
a < *† vo afiksi: pƒd²nal, b'÷²rat
< *½ vo akcentirani slogovi: ²d'ad«, y²v'azdƒ, `i²l'azu, m²l'aku, n'am,
²t'astu, ²c'ap'i, ~u²v'ak
o < *% vo afiksni morfemi: pl»²`ok, ru²~ok, ²nos« (< nosot)
u < o vo neakcentirani slogovi (so redukcija): gu²l'am, ²gosput', ²d'adu,
²d'enuvi, luv²xia, ²nokut', ku²l'iva (v. 2.1.4.)
< i so labijalizacija vo oddelni slu~ai, sp. ~u²r'e{a, ~u²v'iƒ
3.2. Konsonantizam
221
Konsonantite /j, l, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od
soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem, so isklu~ok na poziciite pred
prednite vokali kade {to se dobile /m', n', l', r', p', b', v', t', d', c', s', z'/ (v.
2.2.3.).
Osven toa:
j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. v²r'i¹ (< vrii < vrie), ²m'e¹c
(< meic < mesic) (v. 2.1.5.)
l < *l´ vo oddelni slu~ai: pr'i²jat'÷l, du²ilkƒ, c'i²d'ilkƒ, i dr.
< *þ vo grupa so /»/: v»lk, `»lt, d²l»g«, s²l»zƒ
l' < *l´ : kl'u~, k»²d'el'ƒ
< *l : sol', ²zel'kƒ
n < * vo oddelni pozicii i slu~ai, sp. i²m'inƒ, ²s'ir»n'i (< sirenje)
n' < * : ban'ƒ, kon'
< * : d'en'
< n analo{ki vo oddelni primeri, sp. bƒl²kan'
r < *
< *¦ vo grupa so /»/: s»rp, ²s»rc'÷, tr»n, r»{
f < hv : ²fojnƒ, ²fal'ƒm
< h vo pooddelni leksemi, sp. ²elfƒ, ²lopuf, suf
< tu|o: fes, ²furnƒ
< onomatopejsko: of, ²fu~i
v < *w
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na inicijalnoto *†, sp. ²v»gl'in
(< v»gl'en), ²v»tuk
t < *t´ vo grupa so { : ²k»{tƒ, p²l'e{t'i
t' < *-t : z'et', ²lakut', p»t'
< *tÞj : b²rat'i, c²v'et'÷
< analo{ki na krajot, sp. a²jat', ²saat', su²fat', u²c'et'
d < *d´ vo grupa so ` : ²v'a`d'i, ²m'e`dƒ
d' < *-d : ²gospud' > ²gosput'
c < * vo grupata * ¦- : ²c»r»n
< s vo grupata ps : ²vapcƒ
y < z vo grupata zv : y²v'iskƒ, yv'ar, i na po~etokot pred vokal vo pooddelni leksemi: y÷v²gar, ²y'irƒ
z < *•
~ < { vo grupata p{ : ~i²nicƒ (< p~enica < p{enica)
x < vo tu|i zborovi i morfemi, sp. xep, luv²xiƒ
< ` vo oddelni slu~ai, sp. nu²xi kƒ (dem. od noga)
222
{ < *t´ vo grupa so t : ²k»{tƒ, s²v'a{tƒ, ²fa{tƒ
` < *d´ vo grupa so d : ²v'a`d'i, ²m'e`du
k' < *t´ vo nekolku leksemi i vo morfemata -jk'i, sp. d«mƒ²k'in, ²k'erƒ,
(k'e), t»r²~ajk'i
g' < vo tu|i zborovi, sp. g'ol', g'on, g'i²m'iƒ
h < { vo grupata {~ vo: ²noh~i (< nos~e : nos), ²eh~i (< e{~e : e`)
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~nite, a bezvu~nite od zvu~nite kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot se dobieni i od soodvetnite zvu~ni
parnici.
3.3. Prozodija
Pojdovniot sistem ne pretrpel ponatamo{ni fonolo{ki prozodiski promeni, no se izvr{eni zna~itelni morfolo{ki promeni (sp. 2.3.).
3.4. Gubewe na pooddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvalitetskata redukcija vo pove}eslo`nite zboroformi ~esto se gubat, osobeno pred ~lenskite morfemi, sp.
²jarb'icƒ pokraj ²jar'i²b'icƒ, bƒ²b'intƒ (babinata), slƒ²b'intƒ (slabinata),
sp²l'intƒ (spl'inata).
3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo: ²pa{kƒ (opa{ka),
²p'inc'i (opinci).
3.4.3. Sonantot /j/ se gubi pred prednite vokali, sp. ÷²l'en, ²es'in.
3.4.4. Opstruentot /p/ se gubi vo po~etnata grupa p~ : ~i²n'icƒ (p~enica)
(v. 2.2.6.1.).
3.4.5. Soglaskata /v/ ~esto se gubi pred labijalnite vokali, sp. ²odƒ (voda),
²osuk (vosuk), ulu²var (volovar), u²dar (vodar), ud'i²n'icƒ (vodenica), ²b'iul (bivol), b'iu²l'icƒ (bivol'ica), p²rau (pravo), ²ujk« (vujko).
Isto taka se gubi /v/ i vo sekvencata vn na po~etokot: nuk, ²nukƒ (vnuk),
²n»tr÷ (vnatre) (v. 2.2.6.1.), i vo zamenkite ²s'ek'i, ²s'ite.
3.4.6. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo grupata str : ²s'esrƒ, srah, s²r'ahƒ
‘strea’, vo krajnite grupi -st, -{t : pos, ²p»rs, d»{, plo{, na krajot kaj broevite od tipot d²vajs'i, p'id'i²s'e (dvaeset, pedeset).
3.4.7. Glasot /d/ redovno se gubi vo grupata zdr : zraf.
3.4.8. Konsonantot /h/ se zagubil vo grupata hl, sp. l'ap, ²ladn«.
3.5. Metateza
223
Izvr{ena metateza nao|ame vo zamenskite formi izvedeni od *wÞs-, sp.
s'ak, ²s'ak'i, ²s'ek'i, ²s'i~k'i, ²s'it'÷.
224
23. PLEVNA
), Sersko, Grcija.
PLEVNA (
Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.
Dramski govor.
OLA 113a, MDA 299.
Seloto Plevna se nao|a ne{to malku pozapadno od gradot Drama. Do 1944
god. vo seloto imalo okolu 1.000 semejstva, od koi samo desetina gr~ki, doseleni vo 1922 god. od Mala Azija. Vo 1944 god. golem del od makedonskoto naselenie se raselilo. Okolu 600 semejstva emigrirale vo Bugarija i vo
Jugoslavija. Naselenieto se zanimavalo so zemjodelstvo. Vo seloto imalo
gr~ko osnovno u~ili{te od 4 klasa.
Opisot e prv pat objaven vo GZbF-lF 4, Skopje 1978.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
m'
j
224
l
r
n
l'
r'
n'
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
p'
b'
f'
v'
t
d
t'
d'
c
s
z
c'
s'
z'
~
{
`
k
g
k'
g'
h
1.2.2.1. Nema potvrda za postoewe na fonemata /h'/; [h'] e alofon na /h/ pred /i/.
1.2.2.2. Fonemite /~, {, `/ fonetski se palatalizirani [~', {', `'].
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Akcentiranite vokali se
izgovaraat malku ne{to podolgo od neakcentiranite.
1.3.2. Akcentot e sloboden i podvi`en (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
toj se koristi kaj glagolite vo prezentot i aoristot kaj nekoi glagolski tipovi, sp. ²igrƒ, ²nos'i (3 l. edn. prez.) : ig²ra, no²s'i (3 l. edn. aor.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite.
2.1.2. Vo princip site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj.
2.1.3. Isto taka e slobodna distribucijata na vokalite i vo odnos na konsonantite.
2.1.4. Sekvenci od dva isti vokala ne se ~esti, no vo princip se mo`ni. Samo vo nekolku slu~ai e konstatirana kontrakcija, sp. ²ma:lƒ (< maala < mahala), ²sa:t (saat).
225
2.1.5. Vokalite /e, a, o/ vo neakcentiran slog vo site pozicii na zboroformite podle`at na redukcija i imaat alofoni [÷, ƒ, «], sp. ÷²z'ik, ²kam'÷n', v²r'am'÷, ²pol'÷, ²z'el'÷, ²vadƒ, kƒ²k»f, nƒu²~il, slƒ²v'ej, ²v'in«, s²tar«, ²dojd«h, ili se neutralizira nivnata opozicija sprema /i, », u/ vo korist na poslednive, sp.
p'i²ra, p'i²t'el, glƒ²v'inƒ, slƒ²n'inƒ, du²b»r, gu²l'am, su²kak, ²lobudƒ, ²radus, u²r'el,
u²c'et'.
2.1.6. Fonemata /»/ vo neakcentiran slog se izgovara ne{to pootvoreno od
normalnoto akcentirano /»/, poblisku do /a/. Vo ovaa pozicija toa se izedna~ilo fonetski so reduciranoto neakcentirano /a/ i imame alofon [ƒ], sp. gƒs'÷²n'icƒ (g»senica), kƒ²d'e, sƒ²b'irƒ, k²rotƒk, ²p'etƒk.
2.1.7. Vokalot /»/ zad palatalizirana soglaska vo ~lenskata morfema za
m.r. vo neakcentiran slog se izgovara ne{to ponapred i pozatvoreno, sp.
²kon'÷, ²p»t'÷.
2.1.8. Vokalot /o/ pod akcent se realizira kako [uo], sp. ²uoblƒk, ²uobrƒs,
²uogƒn', ²uo~i, guol, kuon', ²muol'bƒ.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
Zvu~nite opstruenti ne mo`at da se javat na krajot.
2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en, kako i od bezvu~en i zvu~en,
vklu~uvaj}i ja i fonemata /v/, samo so toa ograni~uvawe {to /v/ zad bezvu~en
opstruent podle`i na progresivna asimilacija, sp. sfat, tfoj.
2.2.3. Site konsonanti pred prednite vokali se palatalizirani.
2.2.4. Palataliziranosta e distinktivna pred /a/, pred konsonant i na krajot, sp. ²m'arƒ, ²n'akuj, d'en', ²l'at«, ²l'ud'i, ²bol'kƒ, ²z'el'kƒ, sol', gr'ah, car',
b'al, ²p'anƒ, ²v'arƒ (: ²varƒ ‡ glagol), dv'a, ²d'ad« (: ²dade), d'al (: dal ‡ glagol),
²t'al«, z'et', p'et', p»t', c'al, ²s'am'i (< s'am'e : ²sami).
Fonemite /k', g'/ ne se poziciono ograni~eni, sp. k'ef, k'ar, k'or, k'umk,
²k'itkƒ, g'ol', g'um, ²g'er'is.
2.2.5. Fonemata /j/ ne se javuva vo inicijalna pozicija pred /e/, a vo intervokalna pozicija pred /e/ se sre}ava retko, a naj~esto napolno se gubi.
2.2.6. Fonemata /l/ se javuva pred zadnite vokali, na krajot na zboroformite i pred konsonant, sp. g²lavƒ, g²luv«, loj, dal; pred prednite vokali i pred
konsonantite /k, c, ~/ se javuva samo /l'/, sp. ²pol'÷, l'is, v»l'k, ²pal'c'i, p'i²t'el'~e (: pi²tel).
2.2.7. Pred velarnite /k, g/ sonantot /n/ ima alofon [ ], sp. ²gra kƒ, f²ra gƒ,
a pred palataliziranoto /k'/ se realizira kako /n'/, sp. g²ran'k'i, ²t'en'k'i.
226
2.2.8. Soglaskata /v/ na po~etokot pred zaden vokal, a osobeno pred labijalnite /o, u/ se realizira kako [×], sp. ×ar, ²×»rbƒ, ²×ujk«, ²×uol pokraj uol.
2.2.9. Fonemite /k', g'/ se mnogu retki; se javuvaat prete`no vo tu|i
zborovi.
2.2.10. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta se retki; vo materijalot gi najdovme samo geminatite dd : nƒd²davƒm, i nn vo primeri kako ²pannƒ (padna),
²s'ennƒ (sedna), ²enn« (edno).
2.3. Prozodija
2.3.1. Kaj paradigmatskite zborovi razlikuvame dva akcentski tipa: a) paradigma so morfolo{ki utvrden akcent, sp. ²babƒ ‡ ²babƒtƒ ‡ ²bab'i ‡ ²bab'ite,
i b) paradigma so podvi`en akcent. Akcentski modeli so podvi`en akcent se
slednive: (kaj imenkite) 1) grat ‡ g²rad«v'÷ : grƒ²d» ‡ g²rad«³v'÷t«, g²lavƒ ‡ g²lav'i :
glƒ²vatƒ ‡ glƒ²v'it'÷, ²k»rf : kƒrf²ta; 2) ²m'es« : m'÷²sot« ‡ m'÷²sa ‡ m'÷²satƒ,
²pol'÷ : p«²l'et« ‡ p«²l'a ‡ p«²l'etƒ; (kaj glagolite) vo prezentot: 1. p²l'etƒ :
pl'÷²t'e{ ‡ pl'÷²t'et'÷, ²d»r`ƒ : dƒr²`i{; 2. ²ob'÷rƒ : ub'÷²r'e{ ‡ ub'÷²r'e (koga
se prefiksirani).
2.3.2. Vo zboroformite so ~etiri i pove}e slogovi, ako e osnovniot akcent
na po~etniot slog, se javuva sekundaren akcent na pretposledniot slog, sp.
g²rad«³v'et«, ²kat'÷³r'i~kƒ, ²lastu³v'icƒ, ²rast«³var'e.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : b'ik, s'in
< e so redukcija: ²d'ev'it, p'i²t'el (v. 2.1.5.)
e < *& : d'en', l'en
< *£ : ÷²z'ik, ²edƒr, r'et
< a zad palatalen, odn. palataliziran konsonant, sp. p'i(j)e²nik,
t²ka÷~, p«²l'enƒ
< kako proteza vo ÷vd«²v'icƒ
< sekundarno vo primerite od tipot ~erf, ~÷r²v'en«, ~÷r²n'icƒ
» < *% : ²b»~vƒ, d»{, s»n, ²s»hnƒ, ²v»tƒk, ²p'etƒk, kƒ²k»f
< *† : m»{, ²v»`÷, ²g»bƒ, p»t', ²r»kƒ
227
< sekundarniot 2 vo site pozicii na zboroformite, sp. ²m»glƒ, ²c»ft'i, ²h'itƒr, ²uogƒn'
< *¦ vo grupa so /r/: s»rp, ²s»rc'÷, tr»n
< *þ vo grupa so /l/: v»lk, `»lt, ²p»ln«, dl»k
< e vo oddelni slu~ai, naj~esto pred /l, n/ vo sufiksite -el, -tel, -en,
sp. ²k'isƒl, pr'i²jatƒl, ²zadƒn, ²silƒn
< a so redukcija vo neakcentiran slog, sp. slƒ²n'inƒ (v. 2.1.5.)
< turskoto : kƒs²m'et, kƒ²t»r
a < *† vo sufiksot -na-, sp. pƒd²nal
< *½ vo akcentiran slog, sp. b'al, gu²l'am'i, g²r'ah, dv'a, l'ap, ²p'anƒ,
²s'an«
u < o so redukcija vo neakcentiran slog, sp. gu²l'am, su²kak, ²radus (v.
2.1.5.)
< i so labijalizacija vo oddelni slu~ai, sp. ~u²r'e{ƒ, ~u²v'iƒ, ~uf²l'ik', u~u²m'en', s'ur²mah.
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g, h/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Palataliziranite konsonanti
/m', n', l', r', p', b', v', t', d', c', s', z'/ se dobieni od soodvetnite tvrdi
konsonanti pred prednite vokali vlu~uvaj}i go i *½ > 'a i *Þ > ø, sp. ²m'arƒ,
sn'ak, m²l'ak«, l'ap, br'ak, ²p'anƒ, b'al, ²v'atƒr', ²t'asnu, ²d'al, c'al, ²s'an«. Osven
toa:
l < *þ vo grupa so /»/, sp. ²v»lnƒ, ²s»lzƒ
< *l´ vo oddelni primeri, sp. kral, pri²jatƒl
l' < *l´ : kl'u~, l'ut
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
j < so anticipacija na mekosta kaj /k'/, sp. ²v'ejk'÷, bu²bajk', spƒ²najk',
mus²tajk', g«²lajk'
n < d vo grupata dn, sp. ²pannƒ (padna), ²enn« (edno), ²s'ennƒ (sedna)
< w vo oddelni leksemi, sp. ²banƒ
n' < n na krajot vo oddelni slu~ai, sp. ²balkƒn' (po analogija na sli~ni
obrazuvawa) i pred /k'/ vo primeri kako ²ten'k'i
r < *
< *¦ vo grupa so /»/: ²s»rc'÷, tr»n
r' < r analo{ki na krajot, sp. m'i²s'ir', `ir'
f < hv : ²fat'i
< h vo oddelni leksemi na krajot, sp. ku²`uf
228
< v vo grupata vn, sp. fnuk
< tu|o: fes, f'i²n'er
< onomatopejsko: ²fu~i, of
v < *w
< m vo grupata mn : s²tovnƒ, ²t'evnu
< ø (kako proteza) na po~etokot pred kontinuantot na *†, sp. ²v»gl'in,
²v»tƒk, kako i vo leksemata vƒl²tar'
t < *t´ vo grupa so /{/, sp. ²k»{tƒ, s²f'a{tƒ
t' < t pred /k'/ vo sekvencata -tk'i, sp. ²k'it'k'i i na krajot po analogija na sli~ni primeri, sp. ²l'ekƒt', ²im«t'
d < *d´ vo grupa so /`/: ²m'e`dƒ
c < * vo grupata * ¦-, sp. ²c»rƒn
< s vo grupata ps, sp. ²vapcƒ, sk, sp. g²rack'i
s' < sekundarno vo primeri kako ²`al«s', m²lad«s' (< mladost')
z < *• : z²v'azdƒ
{ < *t´ vo grupa so /t/, sp. ²k»{tƒ, rukƒ{²t'em
` < *d´ vo grupa so /d/, sp. ²m'e`dƒ, g²ra`d'ƒn'÷
< vo tu|i leksemi, sp. ²o`ƒk
k' < *t´ vo ²v'ejk'÷
< k na krajot zad /i/, sp. i²z'ik' / i²z'ijk', bu²l'ik' / bu²l'ijk', i vo druga
pozicija: spƒ²najk', bu²b»jk'
< tu|o: k'ef, k'ar, k'or
g' < vo tu|i zborovi, sp. g'ak, g'ol', g'um
h < j pred /c, ~/ vo oddelni slu~ai, sp. ²jahc'÷, jƒh²~inku
< k vo grupata kt, sp. ²laht'÷, ²noht'÷, ²dohtur
< { vo sekvencata {~ vo oddelni slu~ai, sp. ²noh~i (< no{~e : no`)
< sekundarno pred inicijalnoto /i/, sp. ²h'idi, ²h'imƒ, ²h'iglƒ,
h'im,
²h'ist'inƒ, poretko i pred /r/, sp. h²r'ipƒ.
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od bezvu~ni, a bezvu~nite
od zvu~ni opstruenti kako rezultat na regresivna asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobieni od zvu~nite i na krajot na zboroformite.
3.3. Prozodija
Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel ponatamo{ni promeni, no se
izvr{ile zna~itelni morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
229
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Neakcentiranite vokali poradi kvantitetskata redukcija ~esto se
gubat vo pove}eslo`nite zboroformi, sp. ²gal'cƒ (gal'ica), guv²dar (govedar),
pun²d'elnik (ponedelnik), ²va{tƒ, ²na{tƒ (va{ata, na{ata), ²el't'e (el'ate,
el'ajte), pul²v'inƒ (polovina), s'ur²mah (siromah), i dr.
3.4.2. Vokalot /o/ redovno se gubi na po~etokot vo leksemite: ²pa{kƒ, ²p'inc'i, ros²p'ijƒ (orospija).
3.4.3. Soglaskata /v/ ~esto se gubi pred labijalnite vokali na po~etokot,
sp. ²uodƒ (voda), uol (vol), ²uosƒk (²vosƒk), potoa vo ²im'÷ (vime), vo grupata sv vo
zamenkite s'ak, ²si~k'i, ponekoga{ i vo grupite tv, dv, sp. u²tor'i, zƒ²tor'i
(zatvori), dor (dvor).
3.4.4. Od drugite konsonanti vo oddelni slu~ai se gubat u{te /t/ vo krajnite grupi -st, -{t, sp. gros, pros, {es, d»{, pr'i{, ~u{, /p/ vo po~etnata
grupa p~-, sp. ~i²n'icƒ, i /h/ vo l'ap (hl'ab).
3.5. Metateza
Metateza naj~esto se javuva vo grupite so /r/, sp. gƒrn'i²~ar (grani~ar),
gƒr²d'inƒ (gradina), gƒr²madƒ, k«r²m'it' (kromit).
230
24. ZRNEVO
ZRNEVO (
) Dramsko, Grcija.
Jugoisto~no nare~je, sersko-lagadinski govori.
Dramski mrva{ki govor.
MDA 291.
0. Seloto Zrnevo (dij. Z»rnevo) se nao|a vo severniot del na oblasta
Mrva{ko na pravecot Drama‡Goce Del~ev (Nevrokop). Poznato e i pod imeto
Dolen Nevrokop. Raspolo`eno e vo podno`jeto na planinata Bozdag (Mramorica) na viso~ina od okolu 600 m. Se sostoi od tri maala: ²Gajdovska Maha²la,
²Run~efkata Maha²la i ²C»rkv'enata Maha²la. Vo granicite na selskiot posed
kako poistaknati toponimi na{ite informatori gi spomenuvaa: Kur'i²ta,
U²soeto, Sf'e²t'i ²Todar, Sf'e²t'i I²l'ija, Sf'e²t'i Pand'e²l'ija (crkovni objekti), ²Run~efka, A²san Bu²nar, ²Popof K²laenc, ²L'eskata, ²Potok, Kul²tuc'it'e, Be²l'en'ica, ²R'ekata, V»r²{ul (tamu bile gumnata), P²l'evnata,
²Sadn'it'e, L'i²vad'i, Bu²r'ik'it'e (imalo treva "burika"), ²Rud'i³nata, E²rof
\ol', L»²kata, i dr.
Zrnevo spa|a vo pogolemite mrva{ki sela i va`i kako op{tinski centar.
Vo seloto `ivee prete`no makedonsko naselenie so maj~in jazik makedonski. Vo 1945 god., spored ka`uvawata na na{ite informatori, toa imalo
okolu 1.400 makedonski semejstva i okolu 60-tina gr~ki, nare~eni "maxiri",
koi se doselile tuka od Mala Azija vo 1924 god. Vo po~etokot na ovoj vek,
spored statisti~kite podatoci {to gi dava Vasil K'n~ov, vo Zrnevo imalo
1.950 `iteli Makedonci i 170 Turci ‡ podocna iseleni vo Turcija (Vasil
K†n~ov, Izbrani proizvedeni®, t. II, Sofi®, 1970).
Glavno zanimawe na naselenieto bilo zemjodelstvoto i sto~arstvoto, a vo
vremeto na otomanskoto vladeewe va`na stopanska granka bila i rudarstvoto.
Svoite proizvodi zrnev~ani (zrnevci) gi plasirale na pazarite vo Prose~en
("mal pazar") i vo gradot Drama ("golem pazar"), po ne{to razmenuvale i so
okolnite sela S²tar~i{ta, Kuma²n'i~, Vlkuvo (V»lkovo) i turskoto E²l'es.
Po Balkanskite vojni i po Prvata svetska vojna, koga ovaa oblast vleguva
vo sostavot na gr~kata dr`ava, kako slu`ben jazik se upotrebuva gr~kiot,
taka {to makedonskoto naselenie pokraj maj~iniot makedonski jazik vo
231
slu`benata komunikacija go upotrebuva i gr~kiot. Toa bi bile op{ti
podatoci za seloto i negovoto naselenie.
Dijalektniot materijal {to go prezentirame e zabele`en spored dva pra{alnika ‡ Pra{alnikot za Makedonskiot dijalekten atlas (PMDA) i
Pra{alnikot za Op{toslovenskiot lingvisti~ki atlas (Voprosnik
Obçeslav®nskogo lingvisti~eskogo atlasa, Moskva 1979 g.). Po prviot
pra{alnik, koj sodr`i okolu 3.000 leksi~ki pozicii, anketiraweto go ima
vr{eno d-r Kosta Peev vo 1983 g., a vtoriot pra{alnik (so okolu 3.500
pozicii) go imam popolneto jas vo 1980 g.
Glaven informator na Peev mu bil Ivan Pande Sulev, roden vo 1906 god.
vo Zrnevo, kade {to `iveel do 1945 god., koga emigriral i se naselil vo Strumica, po zanimawe zemjodelec, so minimalna pismenost (samouk).
Moi informatori bea Kata Karxe{eva, rodena vo 1918 god. vo Zrnevo, so
zavr{eno IV oddelenie gr~ko u~ili{te, i Jana Vlahova, rodena vo Zrnevo vo
1921 god., i dvete po zanimawe doma}inki; do 1945 god. postojano `iveele vo
rodnoto Zrnevo, a kako emigranti od taa godina se naselile vo [tip.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV vek.
Opisot e prv pat pe~aten vo Zbornik vo ~est na Radmila Ugrinova-Skalovska : po povod sedumdesetgodi{ninata, Skopje 1997.
1. Vokalizam
1.1. Inventar na fonemite.
Zrnevskiot govor ima {est samoglasni~ki fonemi:
i
u
»
e
o
a
Kako relevantni distinktivni priznaci se javuvaat: stepenot na otvorot,
zaokru`enosta (labijalnosta) i mestoto na artikulacijata. Pretstaveni vo
dijagram tie ni se predlagaat vo sledniov vid:
zaokru`eni
predni
232
i
‡
+
u
+
‡
e
‡
+
o
+
‡
»
‡
‡
a
‡
‡
niski
visoki
‡
+
‡
+
‡
‡
‡
‡
‡
+
+
‡
1.1.1. Realizacija. ‡ Realizacijata na samoglaskite vo golema mera zavisi
od akcentskata pozicija.
Osnovnite alofoni se realiziraat koga se nao|aat samoglaskite vo akcentirana pozicija. Samoglaskite /i, u, »/ vo taa pozicija po pravilo se izgovaraat kako vo standardniot jazik, se razbira, do kolku na nivnata artikulacija
ne vlijae soglasni~koto opkru`uvawe, sp. s'in, ²z'imƒ, um, kum, dar, va{.
Akcentiranoto /e/ dava vpe~atok po sluhova precenka kako ne{to pozatvoren fon, sp. ²s'el«, b'el.
Akcentiranoto /o/ vo site morfolo{ki pozicii se realizira kako diftong /uo/, sp.: ²uor'ƒl, ²uosƒm, ²uo{t'÷, ²uo~i, ²uofcƒ, ²kuon', ²muoj, ²nuogƒ.
Fonemata /»/ vo akcentirana pozicija se realizira kako i vo drugite jugoisto~ni makedonski govori, sp. ²r»kƒ, ²d»{, s»n.
Vo neakcentirana pozicija site samoglaski podle`at na kvantitativna
redukcija, {to zna~i tie se izgovaraat za nijansa pokratko od akcentiranite
nivni alofoni, sp.: ²b'el'i, ÷²l'en, ²s'el«, k²n'igƒ, rƒ²k»tƒ, u²huot«.
Samoglaskite /e, o, », a/ osven toa podle`at i na kvalitetska redukcija
(v. 1.1.2.).
1.1.2. Redukcija na samoglaskite.
Site nevisoki samoglaski vo neakcentirana pozicija podle`at na kvalitativna redukcija. Na toj na~in se realiziraat cela serija zatvoreni
alofoni. Stepenot na redukcijata mo`e da zavisi i od drugi fonetski
faktori, kako {to se karakterot na sosednite soglaski, strukturata na
slogovite, tempoto na govorot i dr.
/a/. ‡ Neakcentiranoto /a/ ima zatvoren alofon [ƒ] vo site pozicii na zboroformite, sp.: grƒ²d'inƒ, pƒ²n'icƒ, grƒ`²dan'in, brƒ²d'inkƒ, pƒnƒ²g'ir, bƒ²ir, zƒdƒr²`a, mrƒ²¡arn'ik, rƒ²k'ijƒ, v»zglƒv²n'icƒ, nƒ²p»rstƒk, jƒl«²v'icƒ, mƒ²g'uosn'ik,
gƒjdƒ²`ijƒ, mlƒ²d'it÷, brƒ²d»tƒ, p«pƒ²d'a, ‡ ²z'evgƒr, ²kuomƒr, ²hubƒ¡ƒ, ²uobrƒ{~ƒ,
²puoƒs, ²uodƒjƒ, ²`abƒtƒ, ‡ ²s'esrƒ, ²k»{tƒ, ²rukƒ, ²iskƒ{, i dr.
/»/. ‡ Neakcentiranoto /»/ ima ne{to polabava artikulacija koja se dobli`uva do artikulacijata na neakcentiranoto /a/ i so nego se neutralizira, sp.:
²d»{ ‡ dƒ`²d», dƒ`²duovn'ik, ²d»skƒ ‡ dƒ{²~inkƒ, s²n»(h)ƒ ‡ snƒ²it'÷, z»p ‡ zƒ²b»,
²r»kƒ ‡ rƒ²k»tƒ, ²k»rf ‡ kƒrf²t», ²t'enƒk, ²m»{ ‡ mƒ²`», ²c»rƒn ‡ cƒr²n'iƒ,
t²¡»rt ‡ tvƒrd«g²laf, ²g»rd'i ‡ gƒr²d'it÷, sƒ²b'irƒ, i dr.
/e/. ‡ Samoglaskata /e/ vo neakcentirana pozicija se javuva vo dva osnovni
alofoni: [÷] ‡ zatvoreno e koe kloni kon i, i vo oddelni slu~ai se neutralizi-
233
ra so /i/ isto taka vo neakcentirana pozicija, i [ƒ] ‡ fon koj kloni kon a. Sp.
primeri: ÷²z'ik', r'÷b²ra (: ²r'ebr«), t'÷²m'el', g'÷r²dan', ÷²h'el', p'÷²t'el', b'÷²latƒ
²r'izƒ, v'÷²~erƒ, ²s'in«v'÷; n'i²d'el'ƒ, d'i²b'el', {i²k'er, p'it'²n'ik, ugl'i²dal«, n'i²v'estƒ, t'i²puolƒ, s'i²ga, v'i²l'id'÷n', v'il'i²k'i pus', p~i²n'icƒ. Naj~esto se javuva alofonot [ƒ], i toa redovno pred sonantite, mnogu ~esto vo finalna pozicija, i retko i vo drugo soglasni~ko sosedstvo, sp.: ²v'e~ƒr, ²d'e¡'ƒr, vrƒ²t'en«,
²k'is'ƒl, pr'i²jat'ƒl, ²buol'ƒn, ²r»`ƒn, g²lad'ƒn, ²kuor'ƒn', ²luop'ƒn, ²m»t'ƒn,
²puol'ƒn, ²zad'ƒn, g²nus'ƒn, v²r'ed'ƒn, m'i²s'ir'ƒn ²l'ep, zƒ²l'en, m'÷sƒ²~inƒ,
p²l'e{t'ƒs, sƒ²l'an'in, ²esƒnsk« v²r'em'ƒ, ²d'etƒnc'e, ²kuolƒd'÷, ²jarƒ³b'icƒ,
~ƒ²r'e{ƒ, ²s'ed'ƒm', ²uos'ƒm', k²lad'÷n'ƒc, ²m'e(s')ƒc, v'÷l'÷²{an'ƒc, skup'i²jan'ƒc, vo
finalna pozicija: v²r'em'ƒ, ²muor'ƒ ‡ m«²r'et«, ²¡»gl'ƒ, ²z'el'ƒ, ²puol'ƒ ‡
²puol'ƒt«, ²mul'ƒ, ²t'el'ƒ, ²p»rl'ƒ, `²r'eb'ƒ, ²d'et'ƒ, d²v'est'ƒ, ²utr'ƒ, ²s'etn'ƒ,
²kuot'ƒ, ²im'ƒ (v'im'e), ²¡»`ƒ, kƒ²¡al'~ƒ, ku²r'em~ƒ, ²¡»rh~ƒ, ²¡»l'~ƒ, ²duol'~ƒ,
²d»{~ƒ, ²nuos~ƒ, ²uog'in'~ƒ, s²tuol'~ƒ, mn. formi: ²kuon' ‡ ²kuon'ƒ i ²kuon'÷, kuol ‡
²kuol'ƒ, s²nuop ‡ s²nuop'ƒ, ²uobrƒs ‡ ²uobrƒz'ƒ, cƒ²rul'ƒ (: ~l. formi: ²kuol'ƒ, s²nuop'ƒ,
²uobr»z'ƒ), ²v'id'ƒ ‡ ²v'id'÷hm'ƒ, g²l'edƒht'ƒ, ²m'ij sƒ ‡ ²m'ijt'ƒ sƒ, «²bujt'ƒ sƒ, i
dr. ‡ Kako {to se gleda od privedenite primeri, soglaskata pred krajnoto
reducirano e (> ƒ) sekoga{ e palatalizirana, sp. ²puol'÷ ‡ ²puol'ƒ, z²rav'÷ ‡
z²rav'ƒ, d²ren'÷ ‡ d²ren'ƒ, no samo pred finalnoto -e, dodeka vo drugite pozicii
taa zatvrdnala, sp. ²d'ev'÷r > ²d'e¡ƒr, ²zad'÷n > ²zadƒn, z'÷²l'en > zƒ²l'en, i dr.
/o/. ‡ Neakcentiranoto /o/ vo site morfolo{ki pozicii se reducira vo [«]
‡ zatvoren labijalen fon {to kloni kon /u/, ili se neutralizira so neakcentiraniot alofon [u], sp.: (pred akcentiran slog) bu²gat, gu²l'em p»rs, gu²d'inƒ,
du²v'ec, du²v'icƒ, dumƒ²z'et', gu²v'ed«, ku²¡a~n'icƒ, pu²duojn'icƒ, ku²n'ec, pu²l'in,
rƒbut²l'if, uf²~ar', ugl'i²dal«, u²zat', tu²jagƒ, ~u²l'ek, ~urbƒ²`ijƒ, hu²l'erƒ,
~u²rap, u²buhƒ, u²c'et, ²Ud'ic'i (Vodici), udƒ²n'ica (vodenica), (zad akcentiran)
g²ruobuv'÷, ²b'i(¡)ul', ²uostruf, ²patus, ²jagudƒ, ²jalu¡ƒ, ²b'itulck'i, ²s»butƒ,
²huortumƒ, ²d'eut« (dedoto), ²g»rlu, ²uhu ‡ ²uhuot«, ²k»lbu, g²n'ezdu, i/ili: ²d'ed«,
d«ma²k'in, k«²lan', k«²nuopƒl', p«²ga~ƒ, ²huom«t', ²z'et'«v'÷, kl'u~«v'÷ / k²l'u~uv'÷,
²s'in'« ²n'eb'÷, ²Il'«, ²M'it'«, ²t'ehn«, ²huor«, itn. (Primerite se dadeni vo zapis
od dvajca informatori.)
1.2. Distribucija. ‡ Po odnos na pozicijata vo zboroformite izvesno ograni~uvawe mo`e da ima fonemata /»/ vo inicijalna pozicija. Vo na{iot
repertoar na primeri nema slu~aj so /»/ vo taa pozicija. Vo sekvenci so /r/
vokalnata komponenta sekoga{ stoi zad sonantot, sp. r»t, r»{, ²r»`dƒ, dodeka
vo neinicijalnata pozicija /»/ mo`e da stoi i zad i pred /r/, i toa zavisi
naj~esto od karakterot na prethodnata soglaska i/ili od grupata soglaski, sp.
²¡»rzul', ¡ƒr²{il«, ²g»rl«, ²g»rbƒf, dƒr²`el«, dƒr²mon', ²d»r¡u, ²z»rn«, k»rs,
234
k»rf, ²m»rsƒn, p»rs ‡ ²p»rst'i, ²p»r~, ²s»rnƒ, ²s»rc'÷, t»rn, ²t»rl«, tƒr²nak,
²f»rl'ƒ, cƒ²rul'ƒ, ²c»rƒn, ²h»rl'÷, h»rt, no i v²r»fc'i, t²r»skƒ, t²r»nkƒ, c²r»k¡ƒ,
vr»h ‡ v²r»h«v'÷ i v»rh, cr»f ‡ c²r»v'÷ i c»rf, pr»f ‡ p²r»v'÷ i p»rf.
Sli~na e situacijata i so sekvencata /»l/ me|u soglaskite: ²b»l'hƒ, v»l'k,
²g»ltƒ, ²jabƒlkƒ, i dr., no i: dl»k, s²l»nc÷.
Drugite samoglaski mo`at da stojat vo site morfolo{ki i fonetski pozicii, sp. ²imƒ, ²m'isl'i, ²es'÷n, ²s'em'ƒ, d'en', kƒ²¡'e, ²uo~i, itn.
Site samoglaski po pravilo mo`at da stojat vo grupa so sekoja, sp.
{ƒ²m'ii, ²iƒk«, tr'i²uon', ²b'iul, zrƒ²v'iƒ, k²l'e÷, d²r'ei, ²n'eƒ, pƒl'÷²u{kƒ, ²d'eut«,
bƒ²ir, ²ja«r, ²|aul, pƒ²un, ²kaƒ (kazva), snƒ²it'÷, ²l»jcƒ, s²n»ƒ pokraj s²n»hƒ, ²puoƒs,
st«²e{÷, d«²ilkƒ, ²puo«j (povoj), l'÷g²nuƒ, «²bu÷, i dr.
Vokalni sekvenci od po dva ~lena se javuvaat, po pravilo, vo sredinata i
na krajot na zboroformite, naj~esto na morfemski granici.
1.3. Promeni na samoglaskite.
Preglas na /'a/ vo /e/ e konstatiran vo leksemite: ²`el'bƒ (`al'ba), `er, ²~e{ƒ, ²~e{kƒ i ²~¹e{ƒ, ~i²k'ijƒ (< ~e²kia, t. çak ), fil'²`en'i, ²jer'÷, ²jegn'ƒ pokraj
²jagn'ƒ i ²agn'÷, hr'is²t'en'in, {e ÷²d'em'÷, no jƒ²d'e.
Labijalizacijata na prednite samoglaski /i, e/ zad meki soglaski, koja e
vo sersko-dramskoto govorno podra~je {iroko rasprostraneta, vo ovoj govor e
zabele`ana vo primerite: `uf, ²p'en`ur'ƒ (t. pençere), ²t'en`ur'ƒ (t. tençere),
i~u²m'en', ~um²b'er (t. çember), ~u²v'ijƒ, {u²ruok, {u²ruok'i pokraj {ƒ²ruok,
l'u²l'ak, p'u²p'erkƒ, p'u²puon' i p'i²puon, s'ur²mah.
Delabijalizacija e konstatirana vo leksemite: i²n'icƒ (jun'ica), l'ib'÷²n'icƒ, `im²b'i{, k'i²{e.
Vo leksemata pus (post), v'il'i²k'i ²pus silno diftongiranoto /²uo/ pod vlijanie na labijalot /p/ preminalo vo /u/.
1.4. Elizija na samoglaskite naj~esto se javuva vo pove}eslo`nite zboroformi, no vo ovoj govor ne e tolku ~esta kako vo drugite jugoisto~ni makedonski govori. Vo inicijalna pozicija /o/ se ispu{ta vo leksemata ²pa{kƒ; vo
nekolku leksemi samoglaskite se ispu{taat vo srednite slogovi, sp. ²buornƒ
(bor'ina), g²rancƒ (gran'ica), ²pancƒ (pan'ica), srof (surof), sur²v'icƒ (surov'ica), pul'²v'inƒ (polov'ina), ²jal¡ƒ (jalova), `im²r'ink'i, ²uol¡« pokraj ²uol««,
p²l'enƒ (p'el'ena), pred ~lenskite morfemi: ²d'ett«, ²~eltƒ, ²v'int«, p²r'eltu
(p²r'elu), k²r'iltƒ, ²na{t'«, ²d'edƒ, ²d'edtƒ (dedoto).
1.5. Poteklo na samoglaskite
i < *i : ²v'in«
235
< *y : s'in
< u so delabijalizacija vo l'ib'÷²n'icƒ, i²n'icƒ (ju²n'ica), i²n'i~kƒ
< e so redukcija vo oddelni leksemi: d'i²bel, kr'i²vat'
e < *e : ²s'el«, ²puol'÷
< *& : d'en', l'en, «²r'el
< *£ : ²d'ev'÷t', p'÷nd'÷²s'e, z'et', r'et', ²edƒr
< *½ : ²v'erƒ, ²n'emƒ
< a zad palatalna soglaska vo oddelni leksemi: `er, ²`el'bƒ, ²~e{ƒ,
«f²~erkƒ, hris²t'en'in (hrist²jan'in)
a < *a : g²la¡a
< *½ zad c: cal, ²capc'i, ²capu¡'÷, cƒ²d'ilkƒ, i vo drugi oddelni
leksemi: g²l'at«, b²l'akƒ
< *† vo suf. -na- i vo nastavkata -ha : ²padnƒl, ²b'ehƒ
» < *% : ²b»~¡ƒ, ²¡»{kƒ, ²¡»nkƒ, ²¡»tƒk, n«²s», vrƒ²t»
< *† : ²¡»`ƒ, ²g»skƒ, z»p, m»{, ²r»kƒ, kƒ²d'e, p»t, glƒ²v»tƒ, `÷²n»tƒ
< sekundarniot 2 : lƒ²i~kƒ, ²m»glƒ, ²m»zgƒ, ²edƒr, ²uosƒr, ²vetƒr, ²bisƒr,
u
² ogƒn', ²sedƒm, ²uosƒm', s»(m), ²r'ekƒl
< *£ vo oddelni leksemi zad /~, `, {/: ²`»t¡ƒ, ²~»d«
< *¦ vo sekvencite »r, r» : v»rh, ²g»rl«, k»rs, r»{, t²r»mkƒ
< *þ vo sekvencite »l, l» : ²b»l'hƒ, v»l'k, k»lk, ²p»ln«, dl»k, dlƒ²`inƒ,
s²l»nc'÷
< e vo sekvencite en vo neakcentirana pozicija: ²kuor'ƒn, ²luop'ƒn,
s²r'ebƒr'ƒn, el : ²uor'ƒl, ²k'is'ƒl, er : ²gab'ƒr, ²v'e~ƒr, poretko i pred drugi
soglaski: ²d'es'ƒt', ²m'es'ƒc, m'÷sƒ²~inƒ
< turskoto : ²z»mbƒ, sƒn²d»k, bƒ²k»r
< o vo gƒ²l»p, nƒ{²t'es
o < *o : ²uok«
u < *u : ²uh«
< o so redukcija vo oddelni leksemi: bu²r'iƒ, ²¡»rzul', gu²d'inƒ,
gu²l'em, du²b'itƒk, kul'÷²na, ²l'etus, u²ru`ƒ, puz²d'er, rugu²z'inƒ, ²s»butƒ, ~u²l'ek,
i dr.
< i so labijalizacija zad palatalnite soglaski vo oddelni leksemi,
sp. ²`u¡ƒ, `um²b'i{, p'u²p'erkƒ, pu²pon', i~u²m'en'.
2. Konsonantizam
2.1. Inventar na fonemite.
Konsonantskiot sistem vo zrnevskiot govor go so~inuvaat 35 fonemi, od
koi se 8 sonanti /m, m', n, n', l, l', r, r'/, eden e glajd /j/ i 26 se opstruenti
236
({umni) /b, b', p, p', v, v', f, f', d, d', t, t', c, z, z', s, s', ~, `, {, g, g', k, k', h,
h'/.
Zabele{ka: Zrnevskiot govor ne gi poznava fonemite /y/ i /x/. /y/ mo`e da se
sretne samo na alofonsko nivo, sp. «d²yat', pun²yarƒ ‘xep’. Vo tu|i leksemi tie se
predavaat so fonemite /z, `/, sp. ²zun'icƒ, `am, ²man`ƒ, u²`ak, ²huo`ƒ, gƒjdƒ²`ijƒ,
l«v²`ijƒ, ~urbƒ²`ijƒ.
Sonanti. ‡ Relevanti distinktivni priznaci kaj sonantite se: palataliziranost (palatalizirani ‡ nepalatalizirani), lateralnost (lateralni ‡ nelateralni), nazalnost (nazalni ‡ nenazalni), perifernost (periferni ‡ neperiferni), sp.:
palatalizirani
periferni
lateralni
nazalni
m
‡
+
m'
+
+
n
‡
‡
n'
+
‡
+
+
+
+
l
‡
‡
+
‡
l'
+
‡
+
‡
r
‡
‡
‡
‡
r'
+
‡
‡
‡
[umni (opstruenti). ‡ Relevanti distinktivni priznaci kaj {umnite
soglaski se: zvu~nost (zvu~ni ‡ bezvu~ni), palataliziranost (palatalizirani
‡ nepalatalizirani), afrikativnost (afrikativni ‡ okluzivni), kontinuiranost (kontinuirani ‡ nekontinuirani), prednost (predni ‡ zadni), perifernost (periferni ‡ centralni). Sp.:
palatalni
zvu~ni
kontinuirani
afrikati
predni
periferni
h'
+
+
‡
+
d
‡
+
‡
‡
+
‡
b
‡
+
‡
b'
+
+
‡
p
‡
‡
‡
p'
+
‡
‡
v
‡
+
+
v'
+
+
+
f
‡
‡
+
f'
+
‡
+
g
‡
+
‡
g'
+
+
‡
k
‡
‡
‡
k'
+
‡
‡
h
‡
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
+
‡
+
‡
+
‡
+
‡
+
‡
+
t
‡
‡
‡
‡
+
‡
t'
+
‡
‡
‡
+
‡
~
`
{
‡
+
‡
‡
+
+
‡
‡
‡
‡
+
‡
‡
‡
d'
+
+
‡
‡
+
‡
c
‡
+
+
‡
z
‡
+
+
z'
+
+
+
s
‡
‡
+
s'
+
‡
+
+
‡
+
‡
+
‡
+
‡
+
237
2.1.1. Realizacija i distribucija na soglaskite. ‡ "Tvrdite" soglaski vo
svoite osnovni alofoni se realiziraat pred zadnite) samoglaski /a, », o, u/,
pred soglaski i vo finalna pozicija, sp. mal, ²muomƒ, ²muor'÷, ²m»{, ml'in, mrak,
sam, ²nuos, ²n»{, ²l»`÷, b'el, ²r»`d'ƒ, ²ruod'i, ‡ ²buos'i, b²radƒ, ²b»rzƒ, ²pajƒk, s²l'ep,
²¡ar'i, ¡»rh, vrat, ²furna, ²fa{tƒ, ²du{ƒ, ²d»r¡u, d²l»g«, tam, ²t»p«, car',
²c»rƒn, du²v'ec, ²z»l¡ƒ, z»p, z²rav'÷, sam, ²s»du¡'÷, ²muos, ²g»rlu, ²gu{t'ƒr, gr'eh,
²k»{tƒ, kraj, m'ek, h»rt, ²huojnƒ.
"Mekite" soglaski ne se poziciski ograni~eni. Pred prednite samoglaski
/i, e/ nivnata mekost se namaluva, sp.: ²kuon' ‡ ²kuon'÷, d'en' ‡ ²d'en'÷, ²ban'ƒ ‡ ²ban'i, g²lavn'ƒ ‡ g²lavn'i, ²suol', ²suol'tƒ ‡ ²suol'i, n'i²d'el'ƒ ‡ n'i²d'el'i, ²z'el'kƒ ‡
²z'el'÷, ²p»t' ‡ ²p»t'ƒ (~len), no ²p»t'÷ (mn.), s²vat'ƒ ‡ s²vat'i, lu²z'atƒ ‡ ²luoz'÷,
²z'em'ƒ ‡ ²z'em'i, uf²~ar' ‡ uf²~ar'÷ i uf²~ar'ƒ, pƒ²dar' ‡ pƒ²dar'÷, ²m'erƒ, ²m'es«,
²m'isl'i, ²n'i¡ƒ, n'i²v'estƒ, ²n'emƒ, ²l'ic'÷, l'ep, ²r'ibƒ, ²r'ed'i, ²b'isr«, ²b'e{÷, ²n'eb'÷, ²p'il'ƒ, p'÷²r'e, ²¡'e~ƒr, ²¡'in«, f'es, f'il'i²`an', ²d'ev'÷t', n'i²d'el'ƒ, d'en',
d'i²b'el, ²t'eb'÷, ²fat'i, ²t'ih«, u²c'et', ²z'imƒ, ²z'em'ƒ, ²luoz'÷, ²s'in'«, ²s'el«, ²nuog'i, zƒ²g'in'÷, ²uog'in', ²k'in'÷, ²m»k'i, ²k'ep'÷, h'i, ²n'eh'i, ²suh'i, d²r'eh'i, i redovno
taka vo ovaa pozicija.
Fonemite /~, `, {/ se fonetski meki vo site fonetski i morfolo{ki pozicii, pa tie kako takvi ne vleguvaat vo korelacija po mekost, sp. ²~e{a, ~aj,
²~ud«, u²ra~, ~u²l'ek, ~urbƒ²`ijƒ, ‡ `ar, ²`el'bƒ, `uf, ²`el'÷z«, ²p'en`urƒ, ‡ {e,
{t'e, {ƒ²mijƒ, ²{apkƒ, {i²{e, p²l'e{kƒ, p'i{²nik, ‡ ²ga{t'÷, ²p'il'÷{t'« ²m'es«,
grƒ`²d'an'in, ²ra`d'ƒ i dr.
Glajdot /j/ se realizira vo red alofoni: kako zvu~en frikaktiven fon so
pojak ili poslab intenzitet zavisno od pozicijata po odnos na vokalnoto sosedstvo ‡ [j], sp. ²ja«r, ²jarƒ³b'icƒ, ²ju`inƒ, z²m'ijƒ, sƒ²d'ijƒ, kako neslogovno [¹],
koga se nao|a zad samoglaska: zm'e¹, t»¹, tu¹, ²u¹ku, ²za¹ƒk, i dr.
Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ ima velaren alofon [ ]: ²ma g«, ²k»{t'i kƒ, ²b'e kƒ.
Soglaskata /v/ pred zadnite samoglaski, osobeno pred labijalnite /o, u/ i
vo inicijalna pozicija, se realizira kako bilabijalen fon so dosta pasivna
artikulacija. Slabata ~ujnost pred labijalnite samoglaski vodi kon nejzino
gubewe, sp. ²¡»gl'ƒ, ²¡uodƒ, ²b'i¡ul, t²¡uoj, no po~esto ²uoda, ²uosƒk, i dr. (v. t.
2.2.1.).
Fonemata /z/ vo grupa so /n/ ima alofon [y]: m'inyi²far, pun²yarƒ.
Soglaskite /k', g'/ se realiziraat so dosta povle~ena artikulacija kon zadniot del na tvrdoto nepce, sp. d«mƒ²k'in, ²k'ep÷, p²r'ik'ƒ, ²g'aul, g'uol', g'er²dan.
Sonantite /m, n, l, r/ na morfolo{ki plan nemaat ograni~uvawa, tie mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite, a {iroka distribucija imaat
i vo soglasni~ki grupi. Ne{to pogolemo ograni~uvawe imaat vo inicijalna
238
pozicija kade {to grupa so dva sonanti mo`e da obrazuva samo /m/, sp. m²l'ek«,
mras, dodeka grupata /mn/ se izbegnuva, sp. m²luogu i/ili ²nuogu.
Glajdot /j/ pred inicijalnoto /e/ se javuva retko, pred /i/ skoro nikoga{. Vo
pozicija zad soglaska toj po pravilo se asimilira vo soglaskata koja avtomatski stanuva meka, sp. ²z'em'ƒ (z'emja), i²l'adƒ, ²z'el'÷ (z'el'je), ²kuol'÷, ²d»b'÷ ²l'ist'÷, b²rat'ƒ, s²fat'ƒ, p«pƒ²d'a.
Fonemata /r/ ne se javuva vo grupa me|u dve soglaski, sekoga{ ima
sosedstvo samoglaska: ²ra`dƒ, v»rh / vr»h.
Od opstruentite naj{iroka distribucija ima fonemata /h/; taa mo`e da
stoi vo site morfolo{ki i fonetski pozicii, sp. hƒrƒ²m'ijƒ, h'im, h'i~, h'em,
²huo`ƒ, ²huom«t', ²hubƒf, ²hurgu³l'icƒ, ²h»rl'÷, ²h'erg'÷lƒ, h²ranƒ ‡ ²n'ehi, l«²hucƒ,
²suhƒ, ²duh«f ²d'en', g²r'ehuv'÷, t²rohƒ, ÷²h'el, ²uh«, ²b'ehƒ, ‡ ²mahn'÷, muh²l'a, ²b»l'hƒ,
²nuoht'ƒ, mƒ²halkƒ, ‡ suh, gr'eh, vrah, v»rh, p»l'h, «²rah, b'eh i dr.
Soglaskite /k', g'/ se retki, se javuvaat prete`no vo tu|i leksemi, no poziciono ne se ograni~eni, sp. k'ƒ²ja, k'i²l'im, k'i²{», k'u²tuk, k'um²b'e, k'umk, p²r'ik'ƒ, d«mƒ²k'in, ²v'ek'÷, ÷²z'ik', bu²bak', stƒ²r'ik', {i²k'er, g'÷r²dan, pƒnƒ²g'ir, mƒ²g'uosn'ik, ²g'aul, g'uol', ²G'uorg'÷.
Poziciono se ograni~eni zvu~nite soglaski. Tie, kako i vo drugite makedonski dijalekti, ne mo`at da stojat vo finalna pozicija pred pauza i pred
bezvu~ni soglaski; i vo dvete pozicii se obezvu~uvaat, sp. d²¡a ²l'ebƒ ‡ l'ep,
²l'ep~ƒ, ²`uvi ‡ `uf, ²guosp«d'i ‡ ²guosp«t', ²s»d«¡'÷ ‡ s»t, ²b»rz'i ‡ b»rs, br'÷²g»
‡ br'ek, b²r'ek~ƒ, m»{ ‡ mƒ²`a.
Bezvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred zvu~nite i vo taa pozicija
tie se ozvu~uvaat: s²fat ‡ s²fadbƒ, ²guos ‡ ²guozbƒ, i dr.
Soglaskata /v/ se obezvu~uva gotovo redovno vo sosedstvo so bezvu~en opstruent, sp. ²uofcƒ, ²b»~fƒ, sf'et, ²t'ikfƒ, vo inicijalna pozicija i pred sonantite /l, n, r/: f²l'al, f²l'ez'÷, fnuk pokraj mluk, fr'et', f²n'etr'÷.
Vo soglasni~ki grupi pove}e ograni~uvawa poka`uvaat opstruentite /d,
t/. Tie po pravilo ne mo`at da stojat vo grupite str, zdr, `dr i vo tie pozicii se ispu{taat, sp. ²s'esrƒ, s²ra`ƒ, s²r'elƒ, zraf, `²r'eb'ƒ, /t/ u{te i vo
finalnite grupi -st, -{t, sp. br'es, ²muos, ²k»rs, ²rad«st, ²n»{, ²puomu{ (v. t.
2.2.1.).
Nekoi ograni~uvawa vo soglasni~ki grupi poka`uvaat i opstruentite /v,
d, s, {/ i tie se poka`ani vo paragrafot 2.2.1.
Na dijalekten plan interes pretstavuvaat i sekvencite {t i `d. Vo
zrnevskiot govor tie se stabilni, sp. ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, ²m'e`dƒ, dƒ`²d».
Dve isti soglaski vo neposreden kontakt se retki, a do kolku se sre}avaat
tie se javuvaat na morfemskite granici so ~lenskite nastavki, so prefiksite
239
i vo slu~aite so elizija na samoglaskite, sp. ²d'ett« (d'eteto), ²l'ett« (l'etoto), ut²tukƒ, ut²tam, «d²dolu.
[iroka distribucija imaat sonantite /n', l'/; tie mo`at da se javat vo
site pozicii na zboroformite. Sp. primeri:
/l'/: ²¡»rzul', ²k»kƒl', pr'i²jatƒl' (etim. *l´), `al', ²suol' (*l ), ²`egƒl', m'il',
sƒ²kul', fƒ²sul' (analo{ki), b²l'akƒ, g²l'at«, fl'al (pred refleksot na *½), n'i²d'el'ƒ, p«s²t'el'ƒ, sƒ²l'an'in, l'ut, kl'u~, ²b»l'¡ƒ, ²ka{l'ƒ, ²f»rl'ƒ (*l´), k«²nuopƒl', ²sabl'ƒ, ²~apl'ƒ (epen. *l´), i²l'adƒ, p«²l'anƒ, ²z'el'÷ / ²z'el'ƒ, kuol ‡ ²kuol'ƒ
(lj), ²b'il'kƒ, ²z'el'kƒ, ²l'ul'kƒ, ²`el'bƒ, rƒscƒ²pul'kƒ (*-l -), ²z'el'n'ik,
b'÷l'²n'ikƒf, ²v»l'n'÷n, sƒ ²k»l'n'i (ln), ²v»l'~ƒ, s²tuol'~ƒ, ²kuol'~inkƒ, kƒ²¡al'~ƒ,
²k»l'~ƒk, kƒl'~i{²ta (l~), ¡»l'k, p»l'f, ²`»l'tkƒ, `ƒl'²t'ec, ²muhl'ƒ, pul'²v'in,
p²cal'ƒ, d'i²b'el'tƒ (d'eb'elata), i dr. (so sekundarno smeknuvawe na l);
/n'/: ²kuon', ²kuon'ƒ, ²ban'ƒ, k²lan'ƒ sƒ ( ), d'en', ²kam'÷n', k²r'em'÷n', ²uogƒn' ‡
²uogƒn'ƒ, «s²t'en', i~u²m'en', p²rahƒn', s'in' ‡ ²s'in'« (*- ), kƒ²zan', k«²lan',
t'i²gan', {ƒr²lan', dƒr²muon', pu²puon', ruku²zun', t'u²t'un' (analo{ki), sp. i
²dun'ƒ, ²t'in'ƒ, g²lamn'ƒ, p²l'emn'ƒ, ²¡an'«;
Drugite palatalizirani soglaski poretko se javuvaat pred ne-prednite samoglaski
/m'/ e zabele`ano vo leksemite: ²z'em'ƒ ‡ z'÷²m'»tƒ, ²lam'ƒ (mj), ²uosƒm',
²s'edƒm' (*-m );
/r'/ se javuva ~esto vo finalna pozicija: k«²n'ar', «f²~ar', «l«²¡ar', pƒ²dar'
( ), i analo{ki vo lƒs²tar', m'i²s'ir', sp. i dƒ{t'÷²r'»tƒ;
/d', t', z', s'/. ‡ Od centralnite opstruenti pove}e primeri vo na{ite anketi ima soglaskata /t'/, sp. b²rat'ƒ, s²fat'ƒ (tj), ²t'a (*t½), ²M'it'«, ²K»rst'«,
vo finalna pozicija: ²d'ev'÷t', ²d'es'÷t', ²guost'÷, z'et' ‡ ²z'et'«v'÷, dumƒ²z'et',
kr'i²¡at', ²lakƒt', ²n'ekƒt' / ²nuokƒt', p'et', p»t' ‡ ²p»t'«v'÷, ²p»t'~ƒ (< *- ), i
po analogija vo: i²muot', «²dyat', «²c'et', h«²muot', pa vo tu|i leksemi: nƒ²hut',
hƒ²d'et', hƒ²jat'. Poograni~en e brojot na primerite so drugite zabno-vene~ni
soglaski, sp.: /d'/ ²d'aul, p«pƒ²d'», ²l'ud'ƒ, na krajot: ²guosp«t' ‡ ²guosp«d'i, ²guosp«d'÷, ²`»lƒt' ‡ ²`»lƒd'÷, p'ent' / ²p'endƒ; /z'/ ²luoz'÷ ‡ ²luoz'ƒ ‡ lu²z'atƒ, /s'/
p»rs' (zemja), ²radus'.
Perifernite soglaski od dvata vida poretko podle`at na palatalizacija,
sp. /b', p', v'/ s²nuop'ƒ (: d²¡a s²nuop'ƒ), z²rav'÷, «s²ta¡'ƒ, isp²ra¡'ƒ.
2.2. Promeni na soglaskite.
Asimilacioni promeni se konstatirani vo sekvencite:
‡ vn > mn vo ²~uzd'i, ~uz²d'inƒ, ~us (< ~uzd), a disimilacija vo grupite:
‡ dl > gl vo g²l'et«,
‡ dn > gn vo g'nes, g²n'eskƒ,
240
‡ tl > kl vo k²l'e÷,
‡ `l > zl vo z²l»~kƒ, no se javuva i oblikot ²`»l~kƒ,
‡ zd > zn vo b²raznƒ,
‡ mn > ml vo leksemite m²luk, pƒrƒm²luk, m²luogu, koi se upotrebuvaat
nasporedno so formite f²nuk, ²nuog«; > vn vo ²guovn«, ²puovnƒ, s²tuovnƒ s²tuomnƒ,
²t'evn«, t'÷v²n'icƒ pokraj ²t'emn«,
‡ kt > ht vo ²nuoht'i, no zabele`ana e i formata ²n'ekƒt' ‡ ²n'ekt'÷.
Afrikatizacija na soglaskite /s, {/ vo /c, ~/ e izvr{ena vo sekvencite:
‡ ps > pc vo p²cal'ƒ, s²t'ipcƒ, t'ip²c'ijƒ,
‡ sk > ck vo sufiksot -sk(i) koga mu prethodi soglaska, sp. ²s'elck'i, s²kuopck'i, d²ramck'i.
‡ p{ > p~ vo p~i²n'icƒ; inicijalnata grupa p~- se ~uva neizmeneta, sp.
p²~elƒ.
So raznoslo`na asimilacija e zabele`ena leksemata ²favr'ikƒ (< ²fabr'ika).
Vo primerite ²n'isƒk, s²latƒk, ²t'e{ƒk bezvu~nite soglaski /s, t, {/ se dobieni po analogija na drugite morfolo{ki oblici (²n'iskƒ ‡ ²n'isƒk, s²latkƒ ‡
s²latƒk itn.).
Sp. i: v > l vo ~u²l'ek, { > ~ vo ƒd²n»~.
Metateza ‡ naj~esto se javuva vo grupi so r + samoglaska, sp. ²b»r{i (br'i{i), ¡ƒr²t'en« (vr'et'eno), gƒr²bul'ƒ (grabul'a), gƒr²d'inƒ (grad'ina), ²g»rd'i
(gr»d'i), ²p»r~kƒ (pr»~ka), s²t»rgƒ (str»ga), ²t»rbƒ (tr»ba), kur²m'it' (krom'it); vo drugi slu~ai: p²r'e{n'÷l (pr'e{l'en), d'ib²lok, d'ibl«²~inƒ (dl'i²bok),
hmi (h'im), fl'i²`an (f'il`an). Metatezata na grupata ra e {iroko rasprostraneta vo ju`nite makedonski *† > /»/ govori.
2.2.1. Gubewe na soglaski
Od soglaskite poziciono se podlo`ni na gubewe /v/ i /j/.
Soglaskata /v/ ~esto se ispu{ta pred labijalni samoglaski vo site
pozicii na zboroformite, poretko i vo drugi pozicii, sp.: (vo inicijalna
pozicija) ²uol (vol), ²uolck'i, ²uod'i (vod'i), «²l'e{t« ²m'es«, ud'÷²n'icƒ
(vod'en'ica), «²dar' (vodar), «j²n'ik (vojn'ik), ²uodƒ (voda), u²d»tƒ, «l«²var',
u²d'ic'i (Vod'ic'i), ²ujku (vujko), uj~i²najƒ, ²uon'ƒ (von'a), ƒf ²k»{tƒ, ²b'i«³l'icƒ,
²aul, ²ja«r, ku²puoƒ, ²nuoƒ, m'÷sƒ²~inƒ, ²uol«« i ²uol«¡«, ²puo«j (povoj), ²puoi~k« i
²puov'i~k«, p'i²jajcƒ, p«²esn« (pov'esno), ²r»b«i, tu²ar (tovar), ²ran« s'i l'÷g²nuoƒ,
vo drugi fonetski pozicii: ²guozd'i (gvozd'i), ²duor (dvor), ²zat«r (zatvor),
zƒ²tuor'i, «²tuor'i, «²tarƒ, ²huojnƒ (hvojna), cƒ²rul'ƒ (c»rvul'e), ²c»rkƒ (cv»rka),
²k»rnƒk, i pred soglaska vo: du²v'ec, du²v'icƒ, ²lakn« (vlakno), ²tuorn'ik, pred /i/
vo ²im'ƒ (vim'e).
241
Glajdot /j/ redovno se ispu{ta vo po~etokot pred prednite samoglaski, vo
intervokalna pozicija vo sosedstvo so predna samoglaska vo oddelni slu~ai
vo grupata oja, sp. ²puoƒs, ²puoƒ{~ƒ, sp. i: ²agn'÷ pokraj ²jagn'÷ i ²jegn'÷, jƒc'÷ i
jƒj²c'e, celiot slog vo gu²r'idƒ.
Soglaskata /h/ se ispu{ta vo inicijalna pozicija vo leksemite ²l'ep, i²l'adƒ, vo nekolku slu~ai vo intervokalna pozicija: d²r'ei, snƒ²it'÷, pokraj
d²r'eh'i, s²n»hƒ.
Vo oddelni leksemi vo intervokalna pozicija se ispu{taat i soglaskite
/`, s, d/ i dr., sp.: ²l»jcƒ pokraj lƒ²`icƒ, ²m'eƒc (m'es'ec), ²d'eut« (d'edoto), g²l'ej
s'i ²rabu³t»tƒ, d«²haƒ (< doha`da), ²kaƒ (< ka`a).
Vo konsonantski grupi se ispu{taat:
/t/ vo finalnite grupi -st, -{t : b²r'es, ²muos, ²rad«s', ~us, dva{, t²r'i{,
²puomu{, vo sredinata vo grupite: str : ²uosr'il«, ²s'esrƒ, s²r'elƒ, srah, s²r'ik«,
s²ranƒ, ²uosr«, usrƒ²l'i, stn : ²v'esn'ik, ²rad«sn'i, stl : pƒk«s²l'if, stt :
²rad«stƒ, {tn : p«m«{²n'ik, s²v'e{n'ik, {tk : ²v'e{kƒ, p²ruo{kƒ, p²l'e{k'i.
/d/ vo grupata zdr : z²rav'÷, z²rav'÷c.
Vo finalna pozicija /t/ se ispu{ta osven vo spomenatite soglasni~ki
grupi i vo ~lenskata morfema za m.r., sp. br'÷²g», zƒ²b», ²l'ebƒ, i vo deseti~nite
broevi: p'÷nd'÷²s'e, s'÷dƒmdƒ²s'e, d'÷v'÷nd'÷²s'e. ‡ Sp. i: V'÷²l'id'÷n' (V'el'igd'en).
2.2.2. Vmetnuvawe na soglaski. ‡ Naj~esto se vmetnuvaat soglaskite /v/ i
/h/. /v/ redovno se javuva pred refleksot na inicijalnoto *†, sp. ²¡»gl'ƒ,
²¡»gƒrc'i, ²¡»d'icƒ, ²¡»`ƒ, ²¡»zul', ²¡»tƒk, ²¡»tƒr, i vo leksemata ¡ƒl²tar'
(lat. altare). Od sekundarno poteklo e /v/ i vo leksemata ²¡uosƒ (osa). ‡
Soglaskata /h'/ naj~esto se javuva pred /i/, sp. h'i, h'im, ²n'eh'i sƒm vƒrs²n'icƒ,
nƒ ²t'eh h'in ²kazƒh, ²n'eh'in, hi²nak.
Od sekundarno poteklo e i /j/ vo leksemite ²ju`inƒ i ²juzdƒ, i /n/ vo ~u~u²l'ingƒ.
2.3. Poteklo na soglaskite
Palataliziranite soglaski se dobieni od nepalataliziranite vo pozicija
pred prednite vokali vklu~itelno so
i
2.3.1. Sonanti:
m < *m : ²muor'÷
< v vo sekvencata vn : p²l'emn'ƒ, ²ramn«, {÷ ²s»mn'÷
m' < mj vo ²z'em'ƒ
n < *n : ²nuos, ²nuov'i
< *£ vo sekvencata en vo broevite: p'÷nd'÷²s'e, d'÷v'÷nd'÷²s'e, i vo ²enzƒ
242
< sekundarno vo ~u~u²l'ingƒ
n' < * : ²kuon', ²ban'ƒ, k²lan'ƒ
< n na krajot analo{ki: kƒ²zan', k«²lan', t'i²gan', dƒr²muon'
l < *l : g²la¡ƒ, ²luozƒ
< *þ vo sekvencite /»l‡l»/: k»lk, ²¡»lnƒ, dl»k, s²l»nc'÷
< n so disimilacija vo mluk, m²luogu
l' < *l´ : kl'u~, l'ut, ²ka{l'ƒ, n'i²d'el'ƒ
< lj : i²l'adƒ, ²kuol'ƒ
< *l´ epentetsko vo k«²nopƒl', ²~apl'÷
< l po analogija: ²kuol'ƒk, ²muhl'ƒ, ²`egƒl'i
r < *r : ²r»kƒ, ²r'ekƒ
< *¦ vo sekvencite /»r‡r»/: ¡»rh, ²d»r¡«, ²s»rc'÷, tr»n'÷
r' < r analo{ki vo finalna pozicija, sp. lƒs²tar', m'i²s'ir'
j < *j : ²ja«r
< sekundarno vo ²ju`inƒ, ²juzdƒ
< so anticipacija na mekosta kaj soglaskata /}/ vo oddelni leksemi,
sp. ²v'ejk'÷, bu²bajk'
< i zad druga samoglaska vo oddelni leksemi, sp. ²l»jcƒ pokraj lƒ²`icƒ,
gƒrm«²t'ejcƒ, p'i²jajcƒ
< *l´ epentetsko vo ²z'emjƒ > ²z'em'ƒ
2.3.2. Opstruenti:
b < *b : ²babƒ
< p vo ²lambƒ, b²l'itkƒ ²uodƒ
p < *p : p²ra¡«
v < *¡ : ¡a{, ²v'in«
< kako proteza vo: ²¡uosƒ, ¡ƒl²tar, ²¡ujk«, pred refleksot na inicijalnoto *† : ²¡»`ƒ, ²¡»tƒk
< h vo ²ma{t'e¡ƒ ²majkƒ
< m vo sekv. /mn/ vo ²puovnƒ, s²tuovnƒ
< b vo ²favr'ikƒ
f < tu|o: f'es
< hv vo ²fat'i, i od h vo ²kuo`uf
< onomatopejski: ²fu~i
d < *d : d'en'
< *d´ vo sekv. `d : ²r»`dƒ, grƒ`²dan'in
t < *t : t'i
< *t´ vo sekv. {t : ²ga{t'÷, ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ
t' < * vo p»t', z'et'
c < *c : cal
243
< s vo sekv. /sk/: ²uolck'i (volsk'i), s²kuopck'i, i vo sekv. /ps/: p²cal'ƒ,
s²t'ipcƒ, t'ip²c'ijƒ
< ~ vo ²c»rf, ²c»rƒn
z < *z : ²z'imƒ, z»p
< y : z²v'ezdƒ
< ` so disimilacija vo ²~uzd«, ²~uzd'inƒ i vo zl»~kƒ
s < *s : s'in
g' < vo tu|i leksemi: ²g'uol', g'÷r²dan, mƒ²g'osn'ik
< dj vo ²g'aul
k' < vo tu|i leksemi: k'ƒ²ja, p²r'ik'ƒ, ²k'ep'e, k'i²l'im, k'i²{», {i²k'er, izm'÷²k'ar, bu²bajk'
< k vo ÷²z'ik'
< *t´ vo d«mƒ²k'in, ²puov'ik'÷
~ < * : ~u²l'ek
< t so disimilacija vo ²~uzd«
< { vo sekv. /p{/: p~÷²n'icƒ
< `d vo ƒd²n»~
` < *ž : `ar
< *d´ vo sekv. /`d/: p«²ga`dƒ, ²ra`dƒ
< tu|o: u²`ak, `am, ²huo`ƒ
{ < *š : ²b'e{÷
< *t´ vo sekv. {t : ²ga{t'÷, ²k»{tƒ, ²l'e{tƒ, p²ra{tƒ
< s pred ~ na morfemska granica vo primeri od tipot ²puoƒ{~÷ (:
²poas), ²f'e{~÷ (: fes), i so disimilacija vo leksemite [²t'efƒn, {²l'ep'i{
< ` po analogija vo ²t'e{ƒk (: ²t'e{ka, ²t'e{ko)
g < *g : g²la¡ƒ
< d vo gn'es (dn'es), g²l'at«
k < *k : ²k»{tƒ
< t so disimilacija vo k²l'e÷
h < *x : ²uhu
< k vo sekv. /kt/ vo ²nuoht'ƒ
< sekundarno pred samoglaska vo inicijalna pozicija: h'im, h'i, ²n'eh'in
Osven toa zvu~nite soglaski se dobieni od bezvu~nite so asimilacija po
zvu~nost, a bezvu~nite od zvu~nite isto taka so asimilacija i na krajot na
zboroformite.
244
25. BOBO[^ICA
BOBO[^ICA (Boboshçica), Kor~ansko, Albanija.
Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.
Kor~anski govor.
OLA 106, MDA 391.
Seloto e oddale~eno 8 km. od Kor~a. Vo triesetite godini na ovoj vek
imalo 187 ku}i. @itelite bile glavno pravoslavni Makedonci. Naselenieto
se zanimava so zemjodelstvo i sto~arstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto. Vo
XIX v. imalo gr~ko u~ili{te, vo crkva slu`bata se dr`ela na gr~ki.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XVI v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
ü
u
e
»
o
ä
a
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
245
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
k'
g'
k
g
ð
h
1.3. Prozodija
1.3.1. Nema prozodiski distinktivni priznaci.
1.3.2. Akcentot e fiksiran na penultima, sp. ²raka ‡ ra²kata, l'¹äp ‡ ²l'¹äbo
‡ l'e²bovi ‡ l'ebo²vite (v. 2.3.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat na po~etokot, vo sredinata i
na krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti. Osven toa tie
mo`at da stojat vo grupa sekoj so site.
2.1.2. Ako se najdat vo neposreden kontakt dva isti vokali, tie po pravilo
se kontrahiraat, so isklu~ok na sostavot me|u prefiks i korenska morfema,
sp. k²lam (< klaam < klavam), da t-us²tam (< ostaam < ostavam), vi{ (< vii{
< vidi{), ara²mite (< aramiite), tep²si~ka (< tepsii~ka), {a²mi~ka (<
{amii~ka), z²mi~ka (< zmii~ka).
2.1.3. Vo vokalna grupa so /u/ kako prv ~len hijatot se otklonuva so vmetnuvawe na /v/, sp. ²muva, pa²zuva, ²suvar, ²suvo, ²uvo, a vo sosedstvo so /i/ i so /e/
~esto se javuva /j/, sp. ²l'ijot, st²reja, pa²naje, no²sije, ²pije, re²koje, pi²¹äje,
nos²¹äje.
2.1.4. Vokalot /i/ vo pozicija zad drug vokal, ako ne e na morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema, se realizira kako [¹]: gr¹ä¹ (< gr¹äi <
gr¹ädi), s¹ä¹ (s¹ädi), o¹ (odi), kla¹ (kladi), ²ne-¹me (ne ime).
2.1.5. Vokalot /i/ pred /o/ vo ~lenskata morfema za ma{ki rod se realizira
isto taka kako [¹] = /j/, sp. tat²kovjo, sa²katjo, e²denjo, b²¹äl'jo, ²~arnjo, ²gorkjo,
k²rekjo.
246
2.1.6. Vokalot /ä/ se realizira samo pod akcent, ne se javuva na apsolutniot
po~etok i na krajot na zboroformite, i so isklu~ok na pozicijata zad /j/ se realizira kako [¹ä], sp. jäs, ²jäjce, na-²jäve, l'¹ät, r²¹äka, f~¹äs, v²¹ära, sel'²¹änin,
`²¹äba, `²¹äl'ba, `²¹äntar ‘`etvar’, kla²¹änec ‘kladenec’, no: l'e²toto, re²kata,
ve²rata, `e²bata, jej²ceto, i redovno taka vo neakcentiran slog.
2.1.7. Fonemata /ü/ se javuva kako marginalna vo tu|i, glavno turski i albanski leksemi, sp. ²dülber, dü²{eme, ²kümur, ²müftar (t. muxtar i müfti), mü²rafet (t. marifet, alb. myrafet), kürk (t. kürk), i samo vo nekolku slovenski zborovi, sp. jü, klü~.
2.1.8. I fonemata /»/ se sre}ava samo vo zaemki od turskiot jazik, sp. ²k»smet (t. smet), f»t (t. rt), kala²bal»k.
2.1.9. Vokalite /a, ä, e/ pred nazalen sonant ~esto se nazaliziraat, sp. d¢mp,
²g¢mba, g²r¢ndi, dr¢nk, ~£mb²rica, j£nd²roto, ta²p¢nxa, ²{¢ndan, ko²p¢nka, f¢mb²rika, F²r¢ncko, no i: f²ranck'e, gr²¹ända, v²¹änec, r²¹änt, l'en²dina.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot na zborot.
2.2.2. Nema sekvenci od zvu~en i bezvu~en opstruent.
2.2.3. Ne se zabele`ani sekvenci od dva ednakvi konsonanta.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Sekvenci od dva sonanta se mo`ni na po~etokot samo so /m/ kako
prv ~len, sp. mlat, m²nogu, m²ramor, i so /j/ kako vtor ~len: m²¹äso, n¹äm, l'¹äp,
r²¹äka.
2.2.4.2. Na po~etokot na zboroformite od sonantite vo grupa so opstruent
mo`e da se javi samo /m/, sp. mb²lado, d²¹äte, mb²ramor, mb²ravja, pokraj m²ramor,
m²ravje.
2.2.4.3. Sonantot /j/ vo grupa so /n/ ima tendencija da se zadr`i zad nazalot,
sp. ²ban'ja, ²den'ja, ka²men'ja, je²den'je, duri i ²vun'ja (< vujna), ili pob²¹än'ja (< pob¹äjna < pob¹ähna), s²man'ja (< smajna < smahna), v²¹än'ja (< v¹äjna < v¹ähna).
2.2.4.4. Vo grupite so ploziv kako prv ~len se javuvaat slednive ograni~uvawa:
Na po~etokot ne mo`e da stoi grupata p{ (> p~) : p~e²nica, a e retka i grupata ps (> pc) : p²cofni, pco²visa, no p²saltir.
Plozivite /t, d/ ne mo`at da stojat vo grupa so /n/: ²seni (setni), ²eno (edno), ²pana (padna), s²¹äna (sedna), ²novi (dnovi ‘denovi’).
247
Grupata pv ne mo`e da se javi nitu vo edna pozicija na zborot, sp. ²kufa
(kupva), ra²sifa (rasipva), rajc²¹äfa (< rajc¹äpva < razc¹äpva).
2.2.4.5. Ne se mo`ni isto taka i grupite {t, `d (> {~, `x), sp. {~o,
{²~ica, og²ni{~e, ²gore{~, ²do`xo (: do{~), ²~u`xi.
2.2.4.6. Od grupite so frikativen opstruent ne se mo`ni: sl, zl (> {l, `l)
: {l'¹äp, {l'¹ät, {l'²¹äzi, {l'²¹ä~i, {²l'iva, {²l'itni, ²mi{l'i, ma{²l'ina, `l'¹ä,
i`l'²¹äza, sk vo sufiksot -sk(i) : ²selck'i, ²carck'i (selski, carski) i redovno
kaj pridavkite {to im zavr{uva osnovata na -n-, sp. `²¹änck'i, is²tinck'i,
f²ranck'i, sv (> sf) : s²feto, ²sarce, s²fetec, s²fi~k'i, no sv¹ät, sv²¹ä{~a.
2.2.4.7. Zvu~nite frikativni dentali i alveolari /z, `/ poka`uvaat ograni~uvawe vo grupa so nekoi sonanti, i toa: /`/ ne mo`e da se javi vo grupa zad
/l, r/, sp. al²xica ‘la`ica’, ²dalxi, ²darxi ‘dr`i’, a /z/ vo grupa so /l, r, n/, sp.
²malyi, ²salyi, ²varyi, ²yeryel'. Osven toa /z/ ne mo`e da se javi i vo grupata zv :
yv²¹äzda, y²vonec.
2.2.4.8. Vo mnogu slu~ai se izbegnuvaat i grupite -sc-, -s~- na granicata me|u korenskata morfema i sufiksite -ce, -ci, -~e, i prefiksite {to
zavr{uvaat na /z/ so korenska morfema koja{to po~nuva so afrikat /c, ~/, sp.
g²lujci (: glu{ec), g²luj~e, koj²~ica (: koska), tej²~ina, p²rajci (: prase), rajc²¹äpi
(< razc¹äpi), rajc²¹äfi. Me|utoa, ne se nepoznati i slu~ai vo koi spomnative
grupi se zadr`ani, sp. ²fes~e, k²vas~e, k²las~e, ²nos~e (: nos), po²¹äs~e i po²¹ä{~e.
2.2.4.9. Od druga strana, pak, ovde se zadr`ale nekoi konsonantski grupi
koi{to vo red drugi makedonski govori se izmenile i ne se mo`ni, kako {to
se, na primer, grupite sostaveni od dentalen ploziv (t, d) + afrikat (c, ~),
sp. ²`itce, ²`it~e, ²rit~e, duri i vo grupata st~ : br²¹äst~e, ²l'ist~e, ²most~e.
Sp. i: ²jästje ‘jadewe’.
2.2.4.10. Redovno ovde se popolnuvaat so ploziv grupite sr, zr, `r, sp.
stram, str²¹äda, str²¹äbro, str¹ät, `dr²¹äbe.
2.2.4.11. Ovde se javuvaat i red konsonantski grupi vo finalna pozicija
koi vo pove}eto makedonski dijalekti deneska se neobi~ni. Sp.:
-st : br¹äst, l'ist, gl'ist, `alst, grost,
-{~ : ²gore{~, do{~, no{~, pri{~, ~u{~,
-sk : vosk, disk, mosk (: moz²govi), musk, nisk, stisk,
-{k : mu{k, t¹ä{k, }o{k,
-sp : gosp ‘gospod’,
-pc : stipc ‘stipsa’,
-nk : p¹änk ‘pajak’, trunk (: trungo ‘steblo’), frank,
-mp : damp, zamp (: zambi), pl'ump.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
248
2.2.5.1. Sonantot /j/ vo po~etokot na zboroformite pred /e/ ne se javuva, sp.
²esen, ²esti, e{ ‡ e²`ovi, e²zero. Vo intervokalna pozicija se sre}ava vo
grupata -ia-, sp. z²mija, ra²k'ija, {a²mija, i pred /e/: vije²nica, pi²jen'je, ²pije,
²mijem, t²rije, ²nije, k²roje, ²moje, ²koje.
2.2.5.2. Fonemata /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/, sp. b¹äl,
b²¹äla, b²¹älo, b²¹älko : b²¹äl'i, kol : ²kol'je.
2.2.5.3. Nazalot /n/ pred /j/ se realizira kako [n'], sp. je²den'je, u²men'je, ka²men'ja, pla²men'ja, ²tarn'ja, ²den'ja, ²vi{n'ja, ²ban'ja, duri i ²vun'ja (< vujna), no:
si²rejne, ku²pejne.
2.2.5.4. Opstruentite /t, d/ pred /j/ se realiziraat kako [t', d'], sp.
¹
t'² ämen, b²rat'ja, s²vat'ja, ²jast'je, d'²¹ädo, d'²¹äte, pokraj b²rak'ja, s²vak'ja.
2.2.5.5. Fonemite / , ð/ se mnogu retki. Se javuvaat, glavno, vo albanski i
gr~ki zaemki, poretko i vo nekoj slovenski zbor, sp. l'i²vaða, t²varðo m²¹äso,
vað¹ä{e, ²marða.
2.2.5.6. Fonemite /k', g'/ isto taka se mnogu retki. I tie se javuvaat,
glavno, vo tu|i zboroformi, sp. k'ar (t. kâr), ²k'eder (t. keder), k'ef (t. keyif),
²k'era (alb. qerre), ²k'il'im (t. kilim), kek' (alb. keq); g'oks (t. qö üs), alb. qjoks),
g'ol (t. göl), g'um (t. gügüm, güüm), g'al (alb. gjallë), me²rug'ja (gr.
).
Samo vo nekolku slu~ai /k'/ se sre}ava vo slovenski zborovi, sp. ²vek'e,
po²vek'e, b²rak'ja, s²vak'ja, t²rek'ja, trek'²jata, t²rek'i (v. 2.2.5.4.).
2.2.5.7. Fonemite /k, g/ ne mo`at da se javat pred vokalite /i, e/ i vo taa pozicija nivniot izgovor se neutralizira so izgovorot na /k', g'/, sp. k'ise²l'ina,
²k'iska, ²k'isni, bi²tolck'i, s²k'ela, s²k'epar, {²~erk'e, vi²sok'e; ²g'imni,
iz²g'imni.
2.2.5.8. Fonemata /h/ e retka. Se javuva, glavno, vo tu|i zborovi na po~etokot, poretko vo druga pozicija na zborot, sp. ²hair, ²halal, ²hoxa, ah²~ija, ih²tibar, spa²hija, s²tomah, i samo vo dva slovenski primera e zabele`ana: hr¹än,
duh.
2.3. Prodozija
2.3.1. Akcentot e fiksiran na vtoriot slog od krajot (penultima) vo dvoslo`nite i vo pove}eslo`nite zborovi, sp. ²kamen ‡ ka²meno ‡ ka²men'ja ‡ kamen'²jata, ²pol'e ‡ pol'e²ni{~a, si²roma ‡ siro²masi ‡ siroma²siti.
2.3.2. Kliti~kite zborovi so akcentiranite obrazuvaat akcentski
celosti, vo koi akcentot isto taka dosledno stoi na penultima, sp. b²rat-mi,
maj²ka-mi, mu-²rekoj, de²du-mi, kurtul'i²saj-me, do²ma-e, varni²te-se, ni²koj-pat,
²koj ²ne-zne ²za-nij. Vo negiranite sintagmi so glagol i kratka zamenska forma
249
vo prepozicija redovno se akcentira i partikulata za negacija, sp. ²ne-mu
pu{²~ime k²niga, ²ne-jo ²bije, ²ne-se gri²`ejte, ²ne-ni go-p²rosvi.
Vo kontrahiranite zboroformi mestoto na akcentot ne se menuva, sp. us²tam (< ustavem), za²ve{ (< zavedi{).
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin, sit
e < *& : den, s²tarec, t²¹äsen
< *½ vo neakcentiran slog, sp. ²~ovek, ve²rata, re²kata, gre²ovi, ²orej
(v. 2.1.6.)
< *£ vo neakcentiran slog: ²devet, vr²¹äme, ili vo grupa so /m/ (pred labijalna pregradna soglaska): ~£mb²rica, i so /n/ (pred dentalna i velarna soglaska): bra²tu~ent, en²darva, l'en²dina, pen²dese, en²gul'a, ugl'en²dalo (v. 2.1.6.)
< a zad palatalen konsonant vo neakcentiran slog: je²rem~e, ²pojes,
²~el'et, be²l'i~ef, ²ko~en
< sekundarno vo grupata * er- : ~er²¹äslo, ~er²¹ävo, ~er²¹ä{na
ä < a vo pozicija po /j, `/ vo akcentiran slog: ²jägne, ²jäjce, jäs, ²jäskaj,
²jästje, jä{l'i, `²¹äba, `²¹äl'en, `¹är
< *½ vo akcentiran slog: b¹äl, d¹äl, r¹ä~, n²¹ä{~o, n²¹äkoj, t²¹ämen
‘nivni’, vid²¹äno, im²¹ä{e, b¹äj, `l'¹ä, `en²¹ätuj (dat. edn.), seb²¹äsi, dv¹ä, dv²¹äste,
vid²¹äjte
< *£ vo akcentiran slog: jäzik, `²¹ätva, ~²¹ästo, t¹ä{k, ili vo grupa
so /n/ (pred nelabijalen pregraden konsonant): ²jändro, r¹änt, gr²¹ändel,
gr²¹ända, p²¹ända, z¹änt
ü < vo tu|i zborovi: ²dük'an, ²dül'ber, dü²{eme (v. 2.1.7.)
< so kontrakcija: da t-ü-s²pera (da ti jo ispera), da t-ü-²su{a (da ti
jo isu{a), ²jäskaj ²j-ü-ta (²jaskaj jo ita) (v. 3.4.1.)
» < vo tu|i zborovi: ²az»r (t. haz r), ²k»smet (t. smet) (v. 2.1.8.)
a < *† : gase²nica, g²nasen, ka²pina, ²ka{~a, ²maka, ma{, ²raka, ²vagl'en,
v²natri, i vo grupa so /m/ (pred pregradna labijalna soglaska): ²gamba, ²dambo,
250
²zambi, sam²bota, go²lambi, g²lambok, i so /n/: (`a) ²bandi ‘}e bide’, g²randi, kan²del'a, ²mandar, ²pandi, ²sandi, ²sanda~, `e²landi, ²kankol', k²rango, van²gorec
< sekundarniot 2 vo site pozicii, sp. ²mangla (so sekundarno n),
²ogan, ²sedam, ²osam, v²¹ätar, ²ostar
< *¦ vo grupa so r : ²barguj, ²darvo, ²garmi, sarp, ²~arno
< *þ vo grupa so l : al²xica ‘la`ica’, ²bala ‘bolva’, ²dalgo, kalk, ²palno,
²salya, ²salce ‘sonce’, ²mal~i, ²malyi, `alt
u < * vo slu~ai kako: ²cuti, da u²suni
< o vo neakcentirana pozicija vo oddelni slu~ai, sp. ub²¹äsvi, (da) ub¹
l'² ä~i, (da) u²buvi, (da) pugl'²¹ända, u²pinci, u²puta, ubu²vejne, u²pa{i, u²betk'e,
ku²{ul'a, ugl'en²dalo, pu²l'ica, su²vel'ka, ²kunup ‘konop’, ub²razi (posle i: ²ubras)
o < *% : son, do{~, p²¹äsok, p²¹ätok
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < i zad drug vokal vo oddelni slu~ai: ²dojdi, oj (odi), moj (mo`i), gr¹äj
¹
(gr ädi)
< e zad vokal kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite: idi²najse, d²vajse
(< dvaeset)
< w so dekompozicija na mekosta: ku²pejne, pe²ajne
< *x na krajot i pred konsonant vo oddelni slu~ai i vo nastavkite za
aorist i imperfekt: ²orej, kaj²tica, g²lujci, ²rekoj, re²kojme, re²kojte
< hijatsko: kla²¹änec, ²l'ijot (l'ivot), vi²kaje, doj²doje
< analo{ko: ²barguj (brgo), ²tiskaj (ti)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so a : valk, ²valna, ²palno (v. 3.1.)
l' < *l´ : l'ut, kl'u~
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
< *¦ vo grupa so a : ²parsti, ²sarce, var ‘vrv’
m < *£ vo grupa so /e/ pred labijalna soglaska: ~£mb²rica
< *† vo grupa so /a/ pred labijalna soglaska: ²zambi, ²gamba, sam²bota
< b vo grupata bn : g²remni (grebni), d²remno (drebno), iz²gimna (izgibna)
< v vo grupata vn : ²ramno
< so epenteza pred n vo oddelni slu~ai: da p²rimni, da s²¹ämni
n < * : kon
251
< *£ vo grupa so /e/ i /ä/ pred nelabijalna pregradna soglaska: bra²tu~ent ‡ bratu~²¹ändi, l'en²dina, deven²dese, ~²¹ändo ‡ ~en²doto, pr²¹ändi,
pren²deno, z¹änt ‡ zen²tovi
< *† vo grupa so /a/ pred nelabijalna pregradna soglaska: g²randi, ²sandi, `e²landi, drank, ²kankol, krank, lank, van²gorec
b < sekundarno vo grupata mb + r, l vo oddelni slu~ai, sp. mb²lado,
mb²ramor, mb²ravja, m²borje, ²umbri, umbr²¹än'je, pokraj: mlado, mramor, mravja,
umri
f < hv : ²farla, ²fa{~a, (da) ²fati, ²foja
< v vo grupata sv (> sf) : s²feto, sfoj, s²fite (v. 2.2.4.6.)
< pv vo slu~ai kako: ²kufa (< kupva), ra²sifa (rasipva, v. 2.2.4.4.)
< onomatopejsko: ²fu~i
< vo tu|i zborovi: ²fajda, fam²brika, fa²risej
v < *w
< kako proteza: ²vagl'en, van²gorec
< hijatsko: ²muva, pa²zuva, ²suvar, ²uvo (v. 2.1.3.)
< u kaj glagolite vo primeri od tipot ²kupvi (> kufi), so²bervi
t < sekundarno vo grupata sr (> str) : stram, str²¹äda, str²¹äbro (v.
2.2.4.10.)
d < sekundarno vo grupite zr, `r (> zdr, `dr) : zdrak, `dr²¹äbe (v. 2.2.4.10.)
< vo tu|i leksemi, sp. ² aros (
), i²ria (
)
ð < vo tu|i zborovi: ðas²kala, ðias²tima
< d vo nekolku zborovi: ²varði, ²marða (vardi, marda)
c < s vo grupite sk : ne²becki, ²carck'i (v. 2.2.4.6.), ps (> pc, v. 2.2.4.4.),
ts : (da) oc²vije, o²camo (otsamo)
y < *• : b²laye, ²noye
< z vo grupite zv, lz, rz, nz, i vo oddelni slu~ai pred vokal, sp. ²malyi,
²salya, ²varyom (v. 2.2.4.7.), ²yirka, ²yevgar
z < *•
~ < { vo grupata p{ : p~e²nica (v. 2.2.4.4.)
< *t´ vo grupa so { : ²ga{~e, ²ka{~a, l'²¹ä{~a, ma{²~eja, no{~, ²ovo{~,
²pe{~a, p²la{~a, p²l'e{~i, sv²¹ä{~a, vr²¹ä{~e, ²gore{~, {²~erka
< *t´ vo sekvencata {t, sp. og²ni{~e, k²l'e{~i, {²~ipa
x < vo tu|i zborovi i morfemi, sp. xam, xe²latin, ²hoxa, bostan²xija
(t. bostanc )
< *d´ vo grupa so `, sp. v²¹ä`xa, ²me`xa, na²me`xu, ²sa`xa, ~u`²xinec
< *d´ vo sekvencata `d : ²do`xo, do`²xovi
< ` zad l, r : ²dalxi, al²xica, ²darxi (v. 2.2.4.7.)
{ < *t´ vo grupa so ~ : ²ga{~e, ²ka{~a, p²l'e{~i (v. drugi primeri kaj ~)
252
< s vo grupata sl, sp. ²ja{l'i, ²mi{l'i, {l'¹äp, ma{²l'ina (v. 2.2.4.6.)
` < *d´ vo grupa so x : ²me`xa, ²sa`xa, ²~u`xo (v. kaj x)
< z pred l : i`l'²¹äzi, `l'¹ä (v. 2.2.4.6.)
k' < vo tu|i zborovi: ²bek'ar, k'ar, ²dük'an (v. 2.2.5.6.)
< mesto *t´ vo nekolku oddelni leksemi: po²vek'e, s²vak'ja
< *tÞj vo nekoi slu~ai, sp. b²rak'ja, t²rek'i (v. 2.2.5.6.)
g' < vo tu|i zborovi: g'ol, g'um
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobile i od soodvetnite zvu~ni opstruenti.
3.3. Prozodija
Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednite
zboroformi po~nuvaat so vokal, sp. `-²oda (`a-), d-²oda (da-), n-²esti (ne-),
n-utri²nata (na-), m-²ize (me-), g-u²pita (go-), j-u²pita (jo-), da t-ü-s²pera (da
ti jo ispera). Poretko i vo drugi kombinacii, sp. najd-ena sta²rica, da t-ü²su{a (da ti jo isu{a), ²jäskaj ²j-ü-ta (jäskaj jo ²ita).
3.4.2. Nazalot /n/ se gubi vo grupata lnc, sp. ²salce (salnce).
3.4.3. Fonemata /v/ se gubi vo oddelni slu~ai vo intervokalna pozicija, sp.
²l'ijot (l'iot < l'ivot), klam (klavam), ne t-us²tam (ostavam), pl'¹ä (pl'eva)
i vo grupata ntv : `v¹äntar (`etvar).
3.4.4. Opstruentot /v/ redovno se gubi vo ~lenskata morfema za ma{ki rod,
sp. ²deno, ~ov²¹äko, na apsolutniot kraj i vo broevite od 11‡19 i vo deseticite,
sp. dva²najse, d²vajse, ~etir²jese, pen²dese, kako i vo primerite ²gospo, ²napre, vo
oddelni slu~ai na krajot vo grupata -st : ²rados, ²`alos, potoa vo grupite tn
(²seni < setne) i tk (²okam < otkam).
3.4.5. Fonemata /d/ vo red slu~ai se zagubila vo intervokalna pozicija, sp.
gos²poin (gospodin), g²ran'ja (gradina), za²ve{ (zavedi{), ako go ²vi{ (vidi{),
da o{ (odi{), gr¹äj (gr¹ädi), kla²¹änec (kladenec), tri²jese (trideset), i vo grupata dn : ²ena, ²eni (edni), ²ena{ (edna{), da ²pani (padni), s²¹äna (sedna), ²novi
(dnovi) (v. 2.2.4.4.).
253
3.4.6. Fonemata /h/ se zagubila vo red slu~ai na po~etokot na zboroformite, sp. l'¹äp, ²odi, regularno vo intervokalna pozicija, sp. duo²viti, g²rota
(greota), ²reat (alb. rehat), ma{²~eja (ma{~eha), i mnogu ~esto na krajot na
zboroformite i pred konsonant, sp. gra, gr¹ä (grev), m¹ä (mev), pra, ²upla, ²iti
(< ihti ‘saka’), ²duni i dr.
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena: vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sve, s²ve~ko, sve~²kavo,
vo glagolot ‘java’, sp. v²¹än'ji, vje²jina, kako i vo zborovite ²laro (ralo), ²lur~e
(rul~e), zve, ²sana (snaa), al²tica (latica), ²yegvar (yevgar).
254
26. VAMBEL
), Kostursko, Grcija.
VAMBEL (
Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.
Kostursko-kore{~anski govor.
OLA 107, MDA 377.
Do 1949 god. seloto imalo okolu 700 `iteli, site pravoslavni Makedonci.
Imalo dosta doselenici od okolnite sela. Vo seloto imalo gr~ko osnovno
u~ili{te so 4 klasa. Postarite `iteli znaele albanski, pomladite i gr~ki.
Porano ekonomski centar bila Kor~a, podocna Kostur i Lerin. Deneska
seloto e napu{teno, letno vreme doa|aat ovde Vlasi da gi pasat ovcite.
Postoi predanie deka seloto pred 200‡300 godini bilo vla{ko. Go opusto{ila nekoja epidemija, a podocna se naselile Makedonci.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
254
r
n
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
s
z
~
{
`
}
|
k
g
1.2.2.1. Konsonantite /~, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo literaturniot jazik.
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Akcentiranite vokali po
pravilo se izgovaraat ne{to podolgo od neakcentiranite.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.4.) i so kompenzacija (v. 2.1.5.)
ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna, so nekoi ograni~uvawa na fonemata /»/. Fonemite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat na po~etokot,
vo sredinata i na krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti.
2.1.2. Fonemata /»/ ne mo`e da stoi na apsolutniot kraj na zboroformite,
a vo po~etokot se javuva samo pred konsonantskata grupa so /r/, sp. ²»r`a, »r{.
I sekvencata r» > »r, sp. ²p»r~ka, k»rsta²vica (< pr»~ka, kr»stavica), osven
koga e vo grupa so nazal: kr»nk, gr»ndi.
2.1.3. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj osven na po~etokot i
so nekoi ograni~uvawa na vokalot /»/.
2.1.4. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na sostavot me|u
prefiks i korenska morfema, vo oddelni slu~ai se kontrahiraat.
2.1.5. Vokalot /i/ vo neakcentiran slog zad drug vokal se realizira ~esto
kako [¹], pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udol`uva, sp. ²mo·¹te.
255
2.1.6. Vo vokalnite grupi so /u/ kako prva komponenta zevot ~esto se otklonuva so vmetnuvawe na /v/, sp. ²muva, per²duvi, pa²zuva.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija.
2.2.2. Bezvu~nite opstruenti isto taka mo`at da stojat vo site pozicii na
zborot.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da se javat na apsolutniot kraj.
2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le i zvu~en i bezvu~en opstruent, so isklu~ok na fonemata /v/ vo nekoi slu~ai.
2.2.5. Konsonantski grupi.
2.2.5.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat pred afrikatite, sp.
²`ice, ²ri~e (`itce, rit~e).
2.2.5.2. Isto taka /t, d/ ne mo`at da stojat vo grupa so /{, `/, sp. ²ne{~o,
{²~ica, do²`ovi, gl'u²`ovi (: do{, gl'u{).
2.2.5.3. Konsonantot /s/ ne mo`e da stoi vo grupa so /~/, sp. po²ja{~e (:
pojas).
2.2.5.4. Ne se trpat ni grupite -sk- (vo sufiksot -ski) i -tsk-, sp. ²kosturcki, ²lancki, ²oricki.
2.2.5.5. Grupite sr, zr sekoga{ se popolnuvaat so soodveten dentalen ploziv, sp. st²ram, st²reda, zd²rak.
2.2.5.6. Krajnite grupi -st, -{~ naj~esto se pazat neizmeneti, no ne se nepoznati i primeri so zaguben kraen glas: most, ~ist, ²gore{~, no i ²rados, ²bol'es.
2.2.5.7. Grupi od dva isti konsonanti se retki. Imame primeri za udvoeni
/j/ i /l'/, sp. ²najjak, ²kal'l'if // ²kal':if.
2.2.6. Oddelni konsonanti.
2.2.6.1. Fonemata /j/ ne mo`e da stoi: pred /i/ vo site pozicii na zboroformite, zad /i/ na krajot, i pred /e/ na po~etokot. Vo intervokalna pozicija vo
sosedstvo so preden vokal se javuva fakultativno, a ne retko i napolno se
gubi (v. 3.4.2.), sp. z²mi:, pi (pij), ²ezik, e{, erem²bica, ²peje // pee.
2.2.6.2. /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/.
2.2.6.3. /r/ ne se javuva vo grupite rC-, CrC.
2.2.6.4. Konsonantot /v/ ne mo`e da stoi vo grupata sv, sp. s²fatja, s²fekor.
2.2.6.5. Konsonantite /}, |/ se mnogu retki; se javuvaat, glavno, vo tu|i zborovi.
2.2.6.6. Soglaskata /k/ pred /i/ se realizira kako [k'], sp. ²k'itka, ²k'isel.
256
2.3. Prodozija
2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na vtoriot slog,
odnosno na vtorata mora od krajot, sp. brek ‡ bre²govi, ²dever ‡ de²veri, ²el'en ‡
e²l'eni, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, vi²ka{~em, `e²netje. Od ova pravilo se isklu~uvaat ~lenskite morfemi, sp. ²devero, bre²govite, ze²l'enata.
Poograni~en e brojot na slu~aite so akcent na tretiot i na ~etvrtiot slog.
Redovno takov akcent imaat deminutivnite imenki na -i~ka, sp. ²babi~ka,
²babi~kata, deseti~nite broevi, sp. ²pendese, de²vendese, prezentskite i
imperfektnite oblici: ²igrame, ²igrate, i nekoi oddelni leksemi. Ograni~en
e isto taka i brojot na slu~aite so akcent na posledniot slog. Tie se, glavno,
nekoi slo`enki i pove}eslo`ni sufiksni obrazuvawa od tipot aste²l'it,
pesno²poj i dr.
2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon za
vtoroslo`niot akcent, sp. ²na-ni.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin
e < *& : den, ²venec, ²oves
< *£ : ²ezik, ²e~men, ili vo grupa so m (pred labijalen konsonant), sp.
erem²bica, ili so n : go²vendo, ²~endo
< *½ : ²l'eto
< a zad palatalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. ²~e{a, ²k»{ej, d»r²`el'je, ²esen ‘jasen’, ~el'et, e²zovec
< sekundarno vo grupata ~ere- : ~e²revo, ~e²re{na
» < *† : ²k»{~a, ²r»ka, ili vo grupa so m (pred labijalen konsonant) i so
n, sp. d»mp, g»²l»mbi, ²g»mba, kr»nk, k»n²del'a
< sekundarniot 2, sp. ²m»ngla
< *þ vo grupa so l : v»lk, ²`»lto
< *¦ vo grupa so r : ²p»rsti, ²s»rce
< a vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. z²n»e, ²s»na
< turskoto : ²k»na, ²az»r
257
a < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi pozicii
samo ili vo grupa so nazalen sonant, sp. ²obra~, ²poprak
< sekundarniot 2 pred sonantite l, n, r, sp. ²topal, ²ogan, ²vetar, ve²tar~e, ²itar
u < *w vo slu~ai kako ²cuti, }e-²osuni
< o naj~esto so redukcija vo oddelni leksemi, sp. kuko²{arnik, kuku²vica, ²o¹du, pre²seku (1 l. edn. aorist)
o < *% : do{, son
< sekundarniot 2 pred m : ²sedom, ²osom
< *† vo oddelni leksemi: ²ogl'en, vo²`ica, ²popok, ²potec i so m : k²lomko
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < w so dekompozicija na palatalniot element, sp. sa²dejne
< h na krajot zad preden vokal vo oddelni leksemi, sp. mej, zmej, ²orej
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so » : v»lk, ²p»lno
l' < *l´ : l'ut
< * : sol'
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
< *¦ vo grupa so » : ²~»rvec, ²~»rpi, s»rp
m < *† pred pregraden labijalen konsonant: ²g»mba, ²d»mbja
< *£ vo grupa so e pred pregraden labijalen konsonant, sp. erem²bica
< v vo sekvencata vn : mnuk, og²lamnik
n < * : kon, ²nego, ²bana
< *† vo grupa so » pred nelabijalen pregraden opstruent: kr»nk, k»n²del'a
< *£ pred nelabijalen pregraden opstruent, isto taka vo grupa so vokal (en), sp. l'en²dina, ²~endo
f < hv : ²fala, ²fatva
< h vo oddelni leksemi: ²nofti, g²rofti, g²lufci, pa posle i vo
g²lufec
< tu|o: ²fasul', fes
v < *w
< kako proteza pred refleksot na po~etnoto *† vo oddelni slu~ai:
²v»tok, vo²`ica (no: ²ogl'en)
258
< hijatsko: ²muva, pa²zuva, per²duvi
< h vo oddelni leksemi: ²b»lva
t < sekundarno vo grupata sr : st²rea
d < sekundarno vo grupata zr : zdrak
c < s vo grupite sk(i) i ps : ²lancki, ²vapca
~ < { vo grupata p{, sp. p~e²nica
< t vo sekvencata {t sp. og²ni{~e
< *t´ vo grupa so {, sp. ²k»{~a, p²l'e{~i, {²~erka
{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²l'e{~a, ili samo: ²no{vi
` < *d´, sp. ²me`a, ²ve`a, ²»r`a
< grupata `d : do²`ovi
< tu|o, sp. `am, `ep, ²o`ak
} < tu|o, sp. }o{, }or, ²}el'af
< vneseno vo partikulata }e
| < tu|o: |on, |ol', ²|eris
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni konsonanti kako rezultat na regresivna
asimilacija po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni od soodvetnite zvu~ni opstruenti.
3.3. Prozodija
3.3.1. Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelni
morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija i so kompenzacija
(v. 2.1.4., 2.1.5.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite poretko se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi, ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²o¹me (}e odime).
3.4.2. /j/ se gubi pred po~etnoto /e/ i vo vokalni grupi, sp. e{, ²ela, z²mia, na
krajot zad /i/ vo imperativot: spi (spij), ponekoga{ i na po~etokot pred /a/:
²asl'i, aste²l'it, duri i vo oddelni slu~ai i vo nekoi zavr{oci, sp. ²zema
(zemja), ²loze, zd²rave.
3.4.3. Konsonantot /t/ redovno se gubi vo ~lenskata morfema za ma{ki
rod, sp. ²~oveko, ²mojo sin, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. dva²na¹se, vo
259
grupite stn, stj, sp. ²radosni, ²l'isja, vo oddelni slu~ai i vo grupata -st :
²rados, i vo oddelni leksemi vo razni pozicii, sp. ²o¹di-si (otidi).
3.4.4. /d/ se gubi ~esto pred n, sp. ²ena `ena, ²pana (padna), }e-²sene (sedne), vo
oddelni slu~ai i vo intervokalna pozicija, glavno kaj glagolite, sp. }-²o¹me
(}e odime), da-²ja¹me (jadime).
3.4.5. /h/ se gubi redovno na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. l'ep,
²rana, ²oro, ²o`a, st²rea, ~esto i vo drugi pozicii, sp. si²roma, gre ‡ gre²ovi, v»r
‡ v»²rovi, ni (nih), Vla, ²dojdu, doj²dome, ²~el'i.
260
27. TIOLI[TA
), Kostursko, Grcija.
TIOLI[TA (
Jugoisto~no nare~je, kor~ansko-kostruski govori.
Kostursko-kore{~anski govor.
OLA 109, MDA 362.
Seloto Tioli{ta (dij. Tiol'i{~a) se nao|a 4 km. severno od Kosturskoto
Ezero vo podno`jeto na planinata Vi~o. Naseleno e so makedonsko naselenie.
Do 1949 god. seloto imalo okolu 900 `iteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimavalo glavno so zemjodelstvo, razvieno bilo pe~albarstvoto.
Ekonomski centri bile Nestram i Kostur. Po 1949 god. del od staroto naselenie se iselilo, a doseleni se Grci od razni strani. Vo seloto ima gr~ko osnovno u~ili{te. Spored podatocite od 1971 godina, toga{ (1971) toa imalo
572 `itela (sp. Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I,
Skopje 1978).
Naselbata prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v.
Opisot e prv pat pe~aten vo PrilOLLN IV/2, MANU, Skopje 1979.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
260
r
n
1.2.1.1. Normalna realizacija na fonemata /j/ e [¹].
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
k'
g'
k
g
1.2.2.1. Opstruentite /~, x, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo literaturniot jazik.
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokali
se izgovaraat ne{to pokratko od akcentiranite.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija (2.1.5.) i so kompenzacija (2.1.3.)
ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
se koristi kaj nekoi glagoli vo aoristot i imperfektot, sp. 1 i 2 l. mn.
aorist: zgre²{ime, zgre²{ite : (da, k'e) zg²re{ime, (da, k'e) zg²re{ite, 1 i 2 l.
mn. imperfekt: vi²kame, vi²kate; prezent: ²vikame, ²vikate, ili 2 l. mn. imper.
zg²re{ite.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali mo`at da stojat vo po~etokot, vo sredinata i na krajot
na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na fonemata
/»/, koja ne mo`e da se javi na krajot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo grupa sekoj so site, so nekoi
ograni~uvawa na /i/ (v. 2.1.3.).
2.1.3. Vokalot /i/ vo grupa so drug vokal kako vtor ~len se realizira kako
/¹/, pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udol`uva. Na toj na~in se obra261
zuvaat diftonzi po dol`ina od dve mori, sp. ²l'e:¹ (< l'ei), m»{²~e:¹, stre:¹,
o²re:¹ (: ²orej), sla²ve:¹ (: ²slavej), ²mo:¹ (: ²moj), t²vo:¹te, no²`o:¹ (< no`oi <
no`ovi), raz²bo:¹ (: ²razboj), gno²jo:¹, pra²o:¹, kla²so:¹, z²na:¹te, ²pe:¹me, ²pe:¹te,
²se:¹me (sedime). Ova pravilo ne va`i za spomenative grupi koga se nao|aat na
morfemskata granica me|u prefiks i korenska morfema, sp. na²ide, po²igra.
2.1.4. Na ovoj na~in se realizira /i/ i koga se nao|a pred /o/ vo opredelenite formi kaj pridavkite vo ma{ki rod, sp. s²l'ep¹o, ²lo{¹o, s²tar¹o, go²l'em¹o,
ki²sel'¹o, ²pet¹o (< sl'epio, lo{io, stario...). Vo slu~aite kako ²jakio, ²niskio,
vi²sokio, g²ladnio, c»r²venio, ²c»rnio, /i/ se zadr`alo poradi fonetskite pre~ki svrzani so distribucijata na /j/ zad konsonantite /n, k/.
2.1.5. Dva isti vokala vo neposreden kontakt naj~esto se kontrahiraat vo
eden dolg vokal, osven koga se nao|aat na morfemskata granica me|u prefiks
i korenska morfema, sp. ta: (taa), su²di: (sudii), ~i: (~ii), ~a²ki: (~akii), ~a²ki:~e (~a²kii~e), ra²ki:~ka (rakii~ka), no: po²odi, za²arni, isto i kaj glagolite:
²pee, g²ree{, gre²eje.
2.1.5.1. Dol`inata dobiena na ovoj na~in ne mo`e da se tretira kako fonolo{ki kvantitet, bidej}i pod istite uslovi ne se javuvaat sekvenci od dve /a/
i/ili dve /i/.
2.1.6. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /v/ i
/j/, sp. ²muva, pa²zuva, per²duvi, ²suvo, ²l'eja, ma{²~eja, st²reja.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite.
2.2.3. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.3.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot na prefiks i korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo akcentska grupa.
2.2.4. Konsonantski grupi.
2.2.4.1. Po~etnata grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin
~len /m/, sp. m²lak, m²l'eko, m²rava.
2.2.4.2. Sonantite, osven /r/, vo po~etokot ne se javuvaat vo grupa so opstruent.
2.2.4.3. Od mnogubrojnite ograni~uvawa kaj opstruentite od dijalekten aspekt interesni se za odbele`uvawe slednite grupi.
Plozivite /t, d/ vo red slu~ai ne mo`at da stojat vo grupa pred /n/: (tn >
kn) k²no~ko, k²no~ok, (dn > n) ²eno, ²ena ne²del'a, ²ena{, ²pana.
262
Tie isto taka ne mo`at da se javat zad /{/ i /`/, sp. ({t > {~) ²ga{~i,
²l'e{~a, s²fe{~a, {²~ica, k²l'e{~i, ²ni{~o, ²o{~e pokraj ²o{e, {~o pokraj {o;
(`d > `) ²ve`a, ²me`a, ²do`o, do²`ovi, gl'u²`ovi, osven vo grupata `dr : `d²rebe.
Soglaskata /t/ osven toa ne se javuva vo grupite stv, sp. bo²gasvo, prija²tel'svo, stn : ²radosno, ²posno, {tn : ²ga{nik, {tv : ²no{vi, {tj : ²no{ja.
2.2.4.4. Od frikativnite konsonanti pozabele`itelni ograni~uvawa poka`uvaat /s, z, v/.
Soglaskata /s/ ne mo`e da stoi vo grupata s~ (> {~), sp. b²re{~e, ²l'i{~e,
²m»{~e, ob²ra{~e, p²la{~e, po²ja{~e (: brest, l'ist, plast, pojas), ps (> pc), sp.
ap²ca:na p²calva, tep²cija, kako i pred /k/ vo sufiksot -sk(i) kaj pridavkite, sp.
bi²volcko, ²volcka ko`a, e²sencko, ²zimcko `ito, kos²turcko, ku²~efcki z»p,
s²kopcki.
Soglaskata /z/ vo nekoi slu~ai se izbegnuva vo grupata lz (> ly), sp. ²s»lya.
Opstruentot /{/ ne mo`e da se najde vo grupa zad /p/ na po~etokot, sp.
p~e²nica.
Soglaskata /v/ ne se javuva vo grupata vn (> mn), sp. g²lamna, p²l'emna,
²ramno, o²damna, mnuk, ug²lamnik, kako i vo sv (> sf) : sfat, sfet, s²fe{~a,
s²fekoj.
2.2.4.5. Od zavr{nite konsonantski grupi ne e mo`na grupata -{~ (> {),
sp. gl'u{, do{, ²polno{, ²pomo{, ~u{, i vo ograni~en broj slu~ai grupata -st,
sp. plas, c²v»rs, ²`alos, ²rados (i taka naj~esto vo dvoslo`nite i
pove}eslo`nite zborovi), no i: brest, g»rst, l'ist, most, p»rst, ~ist.
2.2.4.6. Od druga strana, pak, vo ovoj govor se javuvaat nekoi konsonantski
grupi, koi{to vo red drugi makedonski dijalekti deneska ne se mo`ni. Takvi
se grupite:
‡ str : ²sestra, st²rina, st²rana, st²r»nga, duri i: st²reda, st²rebro,
st²reti;
‡ zdr : zd²raf, uzd²rave, i so sekundarno /d/: zdrak, zdrel;
‡ `dr : `d²rebe, `d²repna;
‡ sc na morfemskata granica vo slu~ai kako ²mesce, ²masca, ili kaj prefiksiranite zboroformi od tipot ras²cuti;
‡ tl : t²l'ee;
‡ t~, tc na morfemskata granica vo slu~ai kako: g²rat~e, ²p»t~e, ²rit~e,
²`itce.
2.2.4.7. Grupi od dva isti konsonanta se retki. Imame primeri samo za geminatata /jj/ na morfemskata granica vo ²najjak, naj²junak.
2.2.5. Oddelni konsonanti.
2.2.5.1. Fonemata /j/ ne mo`e da stoi: pred /i/ vo site pozicii na zboroformite, sp. ²sabi (: sabja), ²no{i (: no{ja), pred /e/ na po~etokot i vo intervokalna
263
pozicija, sp. e{, e²`ovi, g²ree{, gre²eme, ro²evi, ²pie{, no: se²eje, gre²eje i redovno
taka koga imame sekvenci od tri vokali.
2.2.5.2. /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/, sp. bel, bela, belo
(: bel'i), kol (: kol'ja).
2.2.5.3. /r/ ne se javuva vo grupite rC-, CrC.
2.2.5.4. Nazalot /n/ pred velarnite /k, g/ se realizira kako [ ], sp. g²ra ka,
²ma gar.
2.2.5.5. /y/ e retka fonema. Se javuva po pravilo vo grupata yv, sp. y²vezda,
y²vizar, zad n : ²benyin, vo mno`inskite formi vo alternacija so /g/, sp. ²noyi,
bub²reyite, di²reyi, v²rayi, pa²eyi, po²loyi (: noga, vrag, polog i dr.), vo oddelni
slu~ai i pred vokal vo po~etokot ili vo druga pozicija, sp. ²yegvar, ²buya i dr.
2.2.5.6. I fonemata /x/ e isto taka retka. Osven vo tu|i leksemi i vo
sufiksot -xija, se sre}ava pred deminutivniot sufiks -e kaj imenkite kako
alternant so g, sp. ²noxe, po²loxe, ²roxe, s²toxe, k²nixe (: noga, polog, rog, stog,
kniga), i vo nekoi oddelni slu~ai na po~etokot pred vokal, sp. xal²bini,
xe²l'ezo, i vo grupa so r, sp. ²»rxa, »r²xosa, »r²xosva.
2.2.5.7. Fonemite /k', g'/ isto taka se retki vo ovoj govor. Se javuvaat, glavno, vo tu|i leksemi, sp. ²k'el'af, ²k'il'im, be²k'ar~e, ²duk'an, k'or, k'o{, ²k'umur,
g'ol', g'oks, ma²g'osnik, i vo nekolku slovenski zboroformi: k'e, ²vek'e.
2.3. Prozodija
2.3.1. Zborovniot akcent e ograni~eno sloboden, no ima tendencija da se
stabilizira na penultima, odnosno na vtorata mora od krajot. Taa tendencija
najdobro mo`e da se sledi kaj imenskite zborovi vo neopredelenata forma,
sp. ²dever ‡ de²veri, ²ko`uf ‡ ko²`ufi, si²roma ‡ siro²masi, z²mej ‡ zme²jovi, e{ ‡
e²`ovi, ²peja~ ‡ pe²ja~i, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, ²visok ‡ vi²soko, ²g»rbaf ‡
g»r²bava, ²lakom ‡ la²komi, i gotovo redovno taka kaj dvoslo`nite zboroformi.
Me|utoa, vo opredelenite formi takvo pomestuvawe na akcentot ne se vr{i,
sp. ²ko`uf : ²ko`ufo, ko²`ufi : ko²`ufite, e²`ovi : e²`ovite, ²zel'en : ²zel'enio
// ²zel'en¹o, ze²l'eni : ze²l'enite. Na posledniot slog akcentot u{te se zadr`al
kaj nekoi pove}eslo`ni zboroformi ‡ imenki i pridavki {to zavr{uvaat na ar : volo²var, goven²dar, -ok : ~epe²rok, -nik : armas²nik, -av : bolni²~af,
bel'i²~af, zel'en²kaf, -l'iv : rabot²l'if, kamen²l'if, gor~²l'if, -it :
zboro²vit ²~ovek, aste²l'it, l'eko²vit, i vo slo`eni zborovi, sp. doma²zet,
c»rno²ok, tv»rdog²laf. Nema slu~aj akcentot da stoi na posledniot otvoren
slog.
Brojot na primerite so akcent na tretiot slog od krajot e isto taka ograni~en, ako gi isklu~ime ~lenuvanite formi kaj imenkite i pridavkite. Kaj
264
imenkite akcent na antepenultima imaat deminutivnite obrazuvawa so sufiksot -i~ka, sp. ²babi~ka, g²lavi~ka, kaj pridavkite obrazuvawata na -ov i -in,
sp. ko²ko{kino meso, ²bipkino meso, kaj deseti~nite broevi, sp. ²pendese, ²{eese,
o²somdese, de²vendese, i kaj glagolite vo prezentot i imperativot: ²igrame, ²igrate, ²pul'i ‡ ²pul'ite.
2.3.1.1. Vo slu~aite kako no²`o:¹, raz²bo:¹ (: edn. ²razboj), sla²ve:¹ (: edn. s²lavej), i sl. akcentot pa|a na vtorata mora, bidej}i dolgite vokali nastanati so
kompenzacija vo vakvi grupi imaat dve mori (v. 2.1.3.).
2.3.2. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon za
vtoroslo`no akcentirawe, sp. ²na-ni, na-²m»{-mi, mu-s»-²kara, b²rat-mi : bra²ta-mi, i dr.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin, ²riba
< e so redukcija vo neakcentiran slog vo oddelni slu~ai, sp.
vija²vica, i²zero, si²delo
e < *& : den, ²pal'ec, ²tesen
< *½ : ²l'eto, ²se ka, ²celo
< *£ : ²ezik, ²zaek, ili vo grupa so m (pred labijalna soglaska), sp.
erem²bica, i so n (pred nelabijalen pregraden opstruent), sp. go²vendo,
ogl'en²dalo, pren²deno, l'en²dina
< a zad palatalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. e²zovec (jazovec),
e²rica (jarica), ²esen (jasen), eseno²vica, ²k»{ej, ²l'i{ej (l'i{aj), mra²velnik
(mravjalnik), t²kae~ (: tka²ja~ka), ²~e{a, {~ef ‡ {~e²vo:¹, ²{aek (t. ayak).
» < *† : ²k»{~a, ²m»ka, p»t, ²r»ka, i vo grupa so m (pred labijalen pregraden konsonant), sp. ²g»mba, g»²l»mbi, d»mp, i so n (pred nelabijalen pregraden
konsonant), sp. k»n²del'a, kr»nk, g²r»ndi, ²m»ndro, ²v»ndak, `el»n²dek, ²s»ndi
< sekundarniot 2, sp. ²m»ngla, ²m»ska
< *þ vo grupa so l : v»lk, ²v»lna, ²`»lta, ²p»lno
< *¦ vo grupa so r : ²p»rsti, ²s»rce, ²c»rno, ²»rxa
< a vo sosedstvo so nazalen sonant, sp. z²n»m, ²s»na, m»{²~eja, ²k»ntar,
²»mbar
< turskoto , sp. ²az»r, ²k»smet
265
a < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi pozicii,
sp. ²bera (1 l. edn. prez.), ²padnat; ²obra~, ²poprak, ²edna{
< sekundarniot 2 pred sonantite l, n, r na krajot na zboroformite,
sp. ²topal, ²ogan, ²vetar, ve²tar~e, ²itar
u < *w vo slu~ai kako ²cuti, }e ²osuni
< o vo oddelni leksemi kako rezultat na redukcija vo neakcentiran
slog, sp. bu²rija, ²konup (: ko²nopja), ku²manda, ²nadvur, ²vidu, ²dojdu (1 l. edn. aorist)
o < *% : do{, son, ²petok
< sekundarniot 2 pred m : ²sedom, ²osom
< *† vo oddelni leksemi, sp. ²vogl'en, vogl'e²nar, ²popok, ili vo grupa
so m : k²lomko
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < w so dekompozicija na palatalniot element, sp. si²rejne, ja²dejne,
i²majne
< h vo oddelni slu~ai na krajot zad /e/, sp. mej, zmej, ²orej
< i zad vokal, sp. o²re:¹ (orei), pra²o:¹ (praovi), gra²do:¹ (gradovi)
(v. 2.1.3.) kako i vo pozicija pred vokalot o vo ~lenskata forma za ma{ki rod
kaj pridavkite, sp. go²l'emjo (< gol'emio), ²lo{jo, s²l'epjo (v. 2.1.4.)
< e zad drug vokal vo broevite od tipot pet²najse, d²vajse (dvaese <
dvadeset)
< hijatsko vo oddelni leksemi, sp. ²l'eja, st²reja, g²reeje, ²seeje, `²nieje
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so » : v»lk, ²`»ltnik, p»ln, ²»lska
l' < *l´ : l'ut, kl'u~, ne²del'a
< * : ²mol'ba, `al', sol', ²zel'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
< *¦ vo grupa so » : ²p»rsti, ²s»rce, ²c»rno
m < *† vo grupa so » i o pred pregraden labijalen konsonant, sp. ²g»mba,
d²l»mbok, ²d»mbja, t²r»mba, z»m²bica, k²lombe
< *£ vo grupa so e pred pregraden labijalen konsonant, sp. erem²bica,
~emb²rica
< v vo sekvencata vn : mnuk, ug²lamnik, ²ramno
n < * : kon, pen, se klani
266
< *† vo grupa so » pred pregraden nelabijalen konsonant, sp. d²r»ngo,
g²r»ndi, ²m»ndro, s»n²dovi, ²p»ndar
< *£ vo grupa so e pred pregraden nelabijalen konsonant, sp.
l'en²dina, go²vendo, ogl'en²dalo, pren²deno
f < hv : ²fatva, ²fal'~o, (se) ²fal'i, ²f»rgam (f»rl'am)
< h na krajot na zboroformite i pred konsonant vo oddelni leksemi,
sp. buf ‡ bu²fo:¹, ²ko`uf ‡ ko²`ufi, kaf²tica, ²nofti, ²lafti
< tu|o: ²fasul', fes, ²furna
< v vo grupata sv : s²fe{~a, s²firi, s²fekoj
v < *w
< kako proteza pred refleksot na po~etnoto *†, sp. v»²`ica // ve²`ica,
²vogl'en, ²v»ndak, ²v»tok
< hijatsko: g²luvo, ²muva, pa²zuva, ²suvo, ²uvo
< h vo oddelni slu~ai, sp. ²kiva, ²b»lva
< u kaj glagolite od tipot ²pu{vam, ²radvam, ²fatvam
t < sekundarno vo grupata sr : st²rebro, st²reda
d < sekundarno vo grupite zr, `r : zdrak, `d²rebe
c < s vo grupata ps, sp. p²calva, tep²cija, kako i vo grupata -sk kaj pridavkite: bi²volcko, e²sencko, s²kopcki (v. 2.2.4.4.)
< * vo grupata * ¦- i vo * r½- vo oddelni primeri, sp. c»rn, ce²revo pokraj ~e²revo, ce²repna
y < *• : ²noyi, po²loyi
< z vo grupite zv, nz, lz vo oddelni leksemi i pred vokal, sp. y²vezda,
²m»lyi, ²benyin, k²l'enya, ²yevgar (v. 2.2.4.4., 2.2.5.5.)
z < *•
~ < { vo grupata p{ : p~e²nica (v. 2.2.4.4.)
< *t´ vo grupa so {, sp. ²k»{~a, p²l'e{~i, s²fe{~a, s²no{~i, v²re{~e,
²ga{~i, ²l'e{~a, go²re{~o, gre²de{~em
< *t´ vo sekvencata {t, sp. k²l'e{~i, og²ni{~e
x < vo tu|i zborovi i vo morfemata -xija, sp. xep, ²xabe, ²xade
< ` pred deminutivniot sufiks -e kaj imenkite, sp. ²noxe, s²toxe, k²nixe, ²roxe, zad r : ²»rxa, »r²xosa, vo grupite `v, `b : x²vakam, x²burna, i vo oddelni
slu~ai pred vokal: ²xurkam, xibi²rini
{ < *t´ vo grupa so ~, sp. ²ga{~i, p²l'e{~i, s²no{~i, ili samo: ²no{vi,
²ga{nik, ²polno{, pomo{
< s pred ~ vo primeri kako: k²va{~e, ²ko{~e (: koska), ob²ra{~e
(v. 2.2.4.4.) i vo grupata sl vo oddelni leksemi, sp. {²l'apej, {l'ap, {²l'iva, pokraj s²l'iva, no redovno sl'ep
` < *d´ : ²ve`a, ²me`a, ²sa`i, i od sekvencata *ž´d´ : do²`ovi, g²l'u`o
267
k' < vo tu|i zborofi, sp. k'ef, k'or, k'up, k'umur
< *t´ vo nekolku leksemi, sp. k'erka, k'e, ²vek'e, do²mak'in
g' < vo tu|i zborovi, sp. g'ol', g'oks, ²g'akon, ²g'eris
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobile od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni i od
soodvetnite zvu~ni konsonanti.
3.3. Prozodija
3.3.1. Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelni
morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.3.2. Novi fonetski dol`ini se dobieni so kontrakcija na vokalite
(v. 2.1.5.) i so kompenzacija (v. 2.1.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Gubewe na glasovi vo oddelni pozicii.
3.4.1.1. Vokalite /i, e, a, o/ ponekoga{ se ispu{taat pred ~lenskata morfema vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. aj²vante (ajvanite), b²ranta (branata),
²kosta (kosata), ²rosta (rosata), v²remto (vremeto), ²~el'te (~el'ite).
Poretko tie se ispu{taat i vo drugi pozicii, sp. Bogor²dica (Bogorodica),
Kol'²tomu (Kol'etomu).
3.4.1.2. Vokalot /o/ se ispu{ta vo nekolku pove}eslo`ni zboroformi na
po~etokot, sp. ²pa{ka (opa{ka), ²pinci (opinci), ²vaa // ²va: (ovaa).
3.4.1.3. Iako ne e ~esta pojava, sepak treba da se istakne i ispu{taweto na
vokalite vo prokliti~kite zborovi, koga slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. g-od²nese, g-²ubi, s-is²ka~i (go-, se-).
3.4.1.4. Od sonantite vo nekoi pozicii se zagubilo /j/. Redovno se gubi pred
/e/ na po~etokot i vo intervokalna pozicija, sp. ²eno (edno), ²el'en, ²ela, ²esen,
²see{, ²pie{, i na krajot zad /i/, sp. pi, spi, ²napi se. Isto taka toa se gubi vo oddelni slu~ai i vo nekoi sufiksi, sp. ²zema (zemja), ²sabi (sabji : ²sabja), ²no{i (:
²no{ja).
3.4.1.5. Me|u opstruentite naj~esto na redukcija se podlo`ni /t, d/.
Konsonantot /t/ redovno se gubi vo ~lenskata forma za ma{ki rod: ²mozoko, do²mak'ino, go²l'emio, vi²sokio, potoa kaj broevite od 11‡19 i vo deseticite
na krajot, sp. dva²naese, pet²najse, sedom²najse, d²vajse, ²pendese, ²{eese, kako i vo
konsonantskite grupi stn, stj, stv : ²radosni, b²resja, ²l'isja, bo²gasvo, vo od-
268
delni slu~ai i vo grupata -st na krajot: ²`alos, ²rados (i taka e naj~esto vo
pove}eslo`nite zborovi), plas, cv»rs, no i: g»rst, p»rst, l'ist, ~ist (v.
2.2.4.5.).
Soglaskata /d/ naj~esto se gubi pred n : ²ena, ²pana, da ²seni (sedni), i vo red
slu~ai vo intervokalna pozicija, osobeno kaj glagolite, sp. ²ja¹{ (jadi{), ²se¹{
(sedi{), g²re¹{ (gredi{), oj (odi), i kaj deseti~nite broevi: d²vajse, t²riese.
3.4.1.6. Vo primerite kako: ²ve`a, ²me`a, ²sa`i, ili g²l'u`o, ²do`o ‡ do²`ovi,
treba da se pretpolo`i uprostuvawe na grupata `x (> `` > `).
Vo slu~aite, pak, kako: gl'u{, do{, ²polno{, ~u{, se razbila grupata s~ so
gubewe na ~.
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sfe, s²fekoj, s²fi~ki,
vo * z-, sp. zve ‘zede’, vo izvedenite oblici od ‘java’: v²ja: (vjaa), se v²jani,
²v²jani go kono, potoa vo zborovite al²tica (latica), ²yegvar (yevgar), al²ti{~e
(< lakti{~e ‘del na trkaloto na kola’), ²s»na (< sn»a < snaa).
269
28. GRAT^E
GRAT^E (
) Kostursko, Grcija
Jugoisto~no nare~je, kor~ansko-kosturski govori.
Kostursko-beli~ki govor.
MDA 374.
Seloto Grat~e (Gra~e) se nao|a vo oblasta Nestram, jugozapadno od gradot
Kostur. Pred revolucijata 1949 god. toa imalo okolu 70 doma}instva raspredeleni vo dve maala: Dolno i Gorno Maalo. Do 1950 god. seto naselenie bilo
makedonsko. Po revolucijata pogolem del od naselenieto e raseleno.
Glavnoto zanimawe na naselenieto vo minatoto bilo svrzano so
zemjodelstvoto i sitnoto sto~arstvo. Pazarni centri bile Nestram i Kostur.
Mojot informator Kole Karaliev e roden vo seloto Grat~e (1920 god.),
kade {to se rodeni i negovite roditeli, kako i negovata sopruga. Ima
zavr{eno gr~ko osnovno u~ili{te. Do 1949 god. postojano `iveel vo rodnoto
selo. Od 1949‡1956 god. `iveel vo emigracija vo Albanija, Ungarija i
Sovetskiot Sojuz, a od 1956 postojano `ivee vo Skopje.
Opisot e prv pat pe~aten vo GZbF-lF 3, Skopje 1977.
1. INVENTAR NA FONEMITE
1.1. Vokali
i
e
u
»
a
predni (visoki) +
labijalni (bemol.) tesni (difuzni) +
270
o
1.2. Sonanti
m
n
l
l'
j
r
nazalni +
kontinuirani +
periferni +
lateralni +
predni +
m
n
l
l'
j
r
1.3. Opstruenti
b
g
d
(|)
p
k
t
(})
y
x
c
~
v
z
`
f
s
{
periferni (gravisni) +
pregradni (nekont.) +
afrikati (strid.) predni (dif.) +
zvu~ni +
b p g
k v
f d t (|) (}) y
c
x
~ z
s ` {
271
1.4. Prozodija
Dinami~niot akcent e ograni~eno sloboden. Nema kvantitetski razliki
fonolo{ki relevantni.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokali
2.1.1. Vokalite /i, e, a, u, o/ poziciono ne se ograni~eni. Ne e ograni~ena
nivnata distribucija ni po odnos na konsonantite. Mo`at da stojat pred i zad
konsonant.
2.1.2. Site ovie pet vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj.
2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na granica me|u
prefiks i korenska morfema, mo`at da se kontraktiraat.
2.1.4. Hijatot vo grupa so /u/ kako prv ~len obi~no se otklonuva so vmetnuvawe na /v/: gluvo, muva, suvo.
2.1.5. /i/ > [¹] zad drug vokal, neregularno.
2.1.6. /»/ poziciono e ograni~eno: ne mo`e da stoi na apsolutniot kraj na
zboroformite.
2.2. Sonanti
2.2.1. /n/ > [ ] pred velarnite /g, k/: ma gar, fra ga, gra ka, se ka.
2.2.2. /l/ pred prednite vokali i pred /j/ e zameneto so l' : bol'en ‡ bolna,
bolni, gol'i ‡ gol, golo, bil'e ‡ bil, bila.
2.2.3. /j/ ‡ poziciono e ograni~eno: ne mo`e da stoi pred /i/ vo site pozicii
na zborot, sp. moj ‡ moi, zad /i/ na krajot na zboroformite, sp. ~i si (~ij), pi
(pij), izmi se, pred /e/ na po~etokot na zboroformite i vo vokalni grupi: ezik,
esen, lae, moe, pie, ~l'ee (< tl'ee).
2.3. Opstruenti
2.3.1. Korelacijata po zvu~nost kaj {umnite konsonanti vr{i distinktivna funkcija pred vokal i pred sonant.
2.3.2. Zvu~nite konsonanti poziciono se ograni~eni: ne mo`at da stojat na
apsolutniot kraj na zboroformite i pred bezvu~en konsonant. Vo ovie dve pozicii tie se obezvu~uvaat.
272
2.3.3. Bezvu~nite konsonanti ne mo`at da stojat pred zvu~nite; vo ovaa pozicija tie se ozvu~uvaat.
2.3.4. /k/ > [k'] pred preden vokal: ubetk'i, rak'i(j)a, k'isel'ina, smrek'i,
pe{k'i, k'eku, {k'epar.
2.3.5. /d/ ‡ ne mo`e da stoi zad /`/ osven vo grupata -`dr-, sp. do`o, do`o²var, me`a.
2.3.6. /t/ ‡ ne mo`e da stoi zad /{/; vo taa pozicija ili se gubi, sp. {o, ili
preminuva vo /~/: pl'e{~i, kl'e{~i.
2.3.7. /|/ ‡ se javuva kako fakultativna fonema; se sre}ava vo tu|i zborovi.
2.3.8. /}/ ‡ isto taka se javuva fakultativno ‡ vo tu|i zborovi i samo vo nekolku slovenski leksemi i morfemi.
2.4. Prozodija
Akcentot ne mo`e da stoi na posledniot otvoren slog. Na posledniot zatvoren slog se sre}ava samo vo ograni~en broj pove}eslo`ni zborovi, sp. goven²dar, do`o²var, e~me²nik, masal²nik, sol'e²nik, mravajl²nik, vodov²rik,
kulu²vos, asta²l'it, bol'e{²l'iv, rabot²l'if, ~akar²l'if, i dr. Vo najgolem
broj slu~ai akcentot pa|a na pretposledniot slog, sp. ²mozuk ‡ mo²zuci,
²obras ‡ ob²razi, ob²ra{~e, nos ‡ no²sovi, ²ezik ‡ e²zici, ²zel'en ‡ ze²l'eno,
²jaden ‡ ja²deni, denes ‡ de²neska, itn. Poograni~en e brojot na slu~aite so
akcent na tretiot slog (antepenultima). Redovno e kaj glagolite vo prezentot,
imperfektot i imperativot, sp. prez. ²jadime, ²jadite, imperf. ²jademe, ²jadete,
imper. ²jadite, ²zevajte go, i dr. Ponapred od tretiot slog akcentot ne odi.
^lenskite morfemi ne vlijaat vrz mestoto na akcentot, sp. ²izvor ‡ ²izvoro,
iz²vori ‡ iz²vorite, l'en²dina ‡ l'en²dinata, va²`ica ‡ va²`icata. Zamenskite
klitiki vo postpozicija so imenkite ~inat akcentska celina: b²rat-mi,
brat²ja-mi, maj²ka-mu.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokali
i
e
<
<
<
<
<
*i
*y : sin, k'isel, riba;
* : igla.
*e : selo, pol'e;
*& : den, pal'ec, tesen;
273
< *£ : ezik, ret, govendo;
< *½ : l'eto, seno;
(<) sekundarniot 2 pred krajnoto /r/ vo oddelni leksemi: veder, veter;
(<) a so preglas zad /j/, /l'/, /~/, /`/, /{/ vo oddelni leksemi: ²esen
(jasen),
e²zovec, ²{aek, ²~el'et, b»r{l'en, po²l'enka // pe²l'enka, ²~e{a, ²ko~en ‡ ko²~eni,
{²~evej, d»r²`el'je, ²l'i{ej, ²ka{ej, ko²{era.
» < *þ vo grupa so /l/: v»lk, v»lna, d»lgo, `»l~ka;
< *¦ vo grupa so /r/: »r`a, v»r, g»rlo, d»r`i;
a < *a
< *† samo ili vo grupa so /n/ ili /m/: ka{~a, pat, granda, gamba
< sekundarniot 2 vo korenska morfema: la`i, maska, mangla;
< sekundarniot
krajnoto /n/, sp. ogan, i pred /r/ vo
2 pred
oddelni
leksemi: vatar, ednar, itar;
(<) analo{ko pred /r/ mesto /e/: ²gazar ‡ ga²zari, gu{~ar, ste`ar;
< so asimilacija: gasa²nici, ga²lambi, pata²rica;
< vo oddelni leksemi po razli~en pat: pan²delnik, topal i dr.
u < *u
< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/: sedum, osum;
< * preku × vo: cut / cuc, rascuti, se osuna;
(<) o vo brojni slu~ai i na razli~ni na~ini: so redukcija vo
neakcentiran slog: bu²rina, gure{²~ina, gu²l'emo, kuko²vica, kulu²vos, ku²{ul'a,
kup²riva (naj~esto zad k), u²dande, ²pesuk, pesuk²l'ava, ²poluk ‡ po²lozi, su²val'ka,
²konup, u²zaden, ²nadur (nadvor), vo 1 l. edn. aor. ²dojdu, ²reku, pre²seku;
morfolo{ki kaj prilozite: b²l'izu, ²dolu; vo drugi slu~ai: ²u{~e / e{~e, ²duri,
²enu{;
(<) *† vo oddelni leksemi: gnusen, sut, strunga.
o < *o
< *% : do{, son, petok, ~oveko;
< *† vo oddelni leksemi: vogl'en, klomko, klo~ko, popok, tromba.
3.2. Sonanti
m
gamba;
274
<
<
<
(<)
*m
v pred /n/: odamna, ramno, ramnina;
b pred /n/ vo oddelni slu~ai: dremno `ito;
*† vo grupata am pred zvu~en pregraden labijalen konsonant: dambo,
(<) *£ vo grupata em pred zvu~en pregraden labijalen konsonant:
jarembica, ~embrica;
< sekundarno: fambrika.
n < *n
< * : kon, koni, duna, pen, penu{ka, denja, tinja, sanja / sajna;
(<) *† vo grupata an pred pregraden zvu~en nelabijalen konsonant:
grandi, pandar, krank;
(<) *£ vo grupata en pred zvu~en pregraden nelabijalen konsonant:
govendo, l'endina.
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/: k»lk, m»l~i, p»lno.
l' < *l´ : l'uspa, l'uti, kl'u~ovi, gl'u~, nedel'a.
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
j < *j
(<) i zad vokal: da dojdi;
(<) h na krajot pred konsonant vo oddelni leksemi: orej ‡ orej~e;
< hijatsko: snaja;
r < *r
< * : more;
< *¦ vo grupa so /»/: s»rce, p»rsti, ~»rven.
3.3. Opstruenti
b
< *b
< vmetnato vo grupata -mr- vo oddelni slu~ai: umbri, umbreno.
p < *p
v < *w
< kako proteza pred kontinuantot na *† vo po~etokot: vatok, vator,
vogl'en;
< u pred vokal kaj glagolite: ka`vi, kupvi;
< hijatsko vo vokalni grupi vo koi prvata komponenta e /u/: muva,
suvo, suvarka;
(<) h pred konsonant i na krajot vo oddelni leksemi: zmevovi,
zmef
(< zmev);
< analo{ko vo oddelni slu~ai: lava (lae).
f < hv : fati, f»rl'i;
(<) h vo oddelni slu~ai: ko`uf ‡ ko`ufi, bufovi, glufec ‡ glufci;
< onomatopejsko: fu~i, f»r~i;
275
< vo zborovi od tu|o poteklo: fes, fis, furna.
g < *g
k < *k
< t so disimilacija vo knok, kno~ko.
d < *d
< sekundarno vo grupite zr i `r : zdrak, zdrel, `drebe.
t < *t
< sekundarno vo grupata sr : strebro, streda.
y < *• : noyi;
< z vo grupa so v, n, l, r : yvezda, yverovi, yvizdak, }unyi, ulyica, i
pred
vokal vo oddelni slu~ai: yevgar, yiberki.
c < *c : cena;
< * vo grupata * ¦ ‡ vo oddelni leksemi: c»rno;
< c pred k vo sufiksot -sk(i) ako prethodi konsonant: esencko,
lancki.
z < *z : z»rno;
< *• : blazi.
s < *s : seno, selo;
< z po analogija vo oddelni slu~ai: nisok.
| < vo zborovi od tu|o poteklo: |oks, |akon, |erdan.
} < vo zborovi od tu|o poteklo: du}an ‡ du}ani, }o{, }ef, }elar;
(<) mesto *t´ vo oddelni leksemi: }e, ve}e, pove}e.
x < vo zborovi i vo morfemi od tu|o poteklo: xabe, tepanxia;
(<) ` pred deminutivniot sufiks -e : vraxe, roxe, noxe;
< ` vo drugi oddelni leksemi: gl'uxovi, xegl'ina, saxna (: sa`en).
~ < * : ~are{a, ~»rvenik;
< *t´, *stj, *skj vo grupa so /{/: vre{~e, ka{~a, pl'e{~i, {~erka,
kl'e{~i;
< t pred /l/ vo ~l'ee (tl'ee).
` < *ž : `aba;
< *d´ : ve`a, me`a, me`u, ~u`o, »r`a;
< *zdj : do`ovi, do`ova voda;
< z pred /l/: i`l'egvi, i vo grupata zgl : `glop ‡ `globovi.
{ < *š
< *t´, *stj, *skj vo grupa so /~/: l'e{~a, gore{~a voda, {~erka, kl'e{~i,
ogni{~e;
< s pred /~/: l'i{~e (: l'ist), kla{~e, obra{~e;
276
< s pred /l/: ja{l'i, {l'iva, {l'et ‡ {l'edovi, {l'ep, {lapej ‡ {lapei, mi{l'i, ma{l'ina;
< s pred /k/: {kamp, {k'epar, l'e{ka.
277
29. NESTRAM
), Kostursko, Grcija.
NESTRAM (
Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.
Nestramski govor.
OLA 108, MDA 373.
Seloto Nestram se nao|a vo gorniot tek na rekata Belica, 25 km. jugozapadno od Kostur na nadmorska viso~ina od 870 m. Do 1949 god. seloto imalo
okolu 3.500 `iteli, pravoslavni Makedonci. Po 1949 god. golem del od niv
emigrirale. Vo 1971 god. statistikata bele`i samo 1.143 `iteli. Naselenieto
se zanimava so sto~arstvo i grade`ni{tvo. Ima gr~ko u~ili{te od 6 klasa.
Naselbata prv pat se spomnuva vo 1445 godina.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
u
e
o
a
å
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/, koe fonetski se realizira kako [ …].
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
r
n
j
277
1.2.2. Opstruenti
p
b
f
v
t
d
c
s
z
~
{
`
k'
g'
k
g
1.2.2.1. Konsonantite /~, {, `/ se izgovaraat pomeko otkolku vo literaturniot jazik.
1.3. Prozodija
1.3.1. Site vokali mo`at da bidat akcentirani. Neakcentiranite vokali
se izgovaraat pokratko od akcentiranite.
1.3.2. Dol`inite dobieni so kontrakcija (v. 2.1.3.) i so kompenzacija
(v. 2.1.4.) ne se fonolo{ki relevantni.
1.3.3. Akcentot e ograni~eno sloboden (v. 2.3.). Kako distinktiven priznak
se javuva vo aoristot, sp. re²~e (3 l. edn. aor.) : ²re~e (3 l. edn. prez.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Site vokali vo princip mo`at da stojat vo po~etokot, vo sredinata i
na krajot na zboroformite, pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na
vokalot /å/, koj ne mo`e da stoi na po~etokot i na krajot.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, u, o/ mo`at da stojat vo grupa so sekoj, osven so
nekoi ograni~uvawa na po~etokot na zboroformite.
2.1.3. Dva isti vokala vo neposreden kontakt, ako ne se na sostavot me|u
prefiks i korenska morfema, vo oddelni slu~ai se kontrahiraat.
2.1.4. Vokalot /i/ vo neakcentiran slog zad drug vokal se realizira ~esto
kako [¹] pri {to prethodniot vokal ne{to malku se udol`uva, sp. g²re·¹ (gredi),
²se·¹me (sedime), ²ja·¹me (jadime), ²mo·¹ (moi).
2.1.5. Vo vokalnite grupi so /u/ kako prva komponenta zevot ~esto se otklonuva so vmetnuvawe na /v/, sp. ²muva, ²uvo, g²luva~, g²luvi, ²suvo.
278
2.1.6. Fonemata /o/ vo akcentiran slog se diftongizira [uo], sp. ²uobet,
²uogan, ²uodi, ²uoko, ²uofca, ²kuoska, ²muo`i.
2.1.7. Silabi~noto /…/ stoi me|u dva konsonanti i vo po~etokot na zboroformite ako sledi konsonant, sp. ²v…ba, ²g…~i, ²…`a, …`o²sano. Vo sosedstvo so
vokal mo`e da stoi na morfemskata granica vo slu~ai od tipot za²…`a.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija.
2.2.2. Site opstruenti mo`at da stojat vo po~etna i sredi{na pozicija.
2.2.3. Na krajot na zboroformite mo`at da stojat samo bezvu~nite opstruenti.
2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite, osven vo nekoi slu~ai pred /v/.
2.2.5. Konsonantski grupi.
2.2.5.1. Konsonantot /v/ vo po~etnata grupa vn- naj~esto preminuva vo /m/, a
poretko se gubi, sp. mnuk, no ²nåtra ‘vnatre’.
2.2.5.2. Dentalnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat pred afrikatite /c,
~/, sp. ²`ice, ²ri~e pokraj ²rit~e.
2.2.5.3. Konsonantite /t, d/ ne mo`at da stojat vo grupa so /{, `/. Grupata
{t > {~ : {~…k, {²~ica, ²ni{~o, a `d > `` > ` : do²`ovi, ²~u`o.
2.2.5.4. Opstruentite /s, z/ ne mo`at da stojat pred /l'/ i vo taa pozicija
s > {, z > ` : {l'ep, {l'et, {²l'iva, ma{²l'ina, se-²mi{l'i, i`²l'eva, i`²l'egva (3.2.).
2.2.5.5. Konsonantot /s/ ne mo`e da stoi vo grupa so /~/ i so /k/; grupata s~ > {~
: po²ja{~e (: pojas), grupata sk > ck vo sufiksot -ski ako ne prethodi vokal, sp.
²volcki, ²`encki, ²zimcko `ito (3.2.).
2.2.5.6. Grupite sr, zr sekoga{ se popolnuvaat so soodveten dentalen ploziv, sp. st²reda, zdrak (3.2.).
2.2.5.7. Krajnite grupi -st, -{~ naj~esto se pazat vo ovoj govor, sp. brest,
~ist, gost, ²gore{~, no ne se nepoznati i slu~ai so zaguben krajniot konsonant, sp. ²bol'es, mos (3.4.5.).
2.2.5.8. Grupi od dva isti konsonanta se retki. Imame primer samo za sonantite /j/ i /l'/, sp. ²naj²junak, kal'²l'ivo mesto.
2.2.6. Oddelni konsonanti.
2.2.6.1. /j/ ne mo`e da stoi pred preden vokal na po~etokot na zboroformite, sp. e²`ovi, ²el'en, ²e~men, isto i zad /i/ na krajot vo imperativot, sp. pi (pij),
²izmi-se (3.4.3.). Vo intervokalna pozicija pred /e/, kako i vo grupite -ia-, -ea-
279
se javuva fakultativno, a ~esto i napolno se gubi, sp. z²na(j)e, ²mo(j)e, z²ve(j)e,
²ti(j)a, no i: za²pee, pi²ene, pose²ena niva.
2.2.6.2. /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/.
2.2.6.3. Konsonantot /v/ pred po~etnoto /o/ se realizira kako [¡], sp. ²¡oda,
¡o²`ica, ²¡osok, ²¡o{ka.
2.2.6.4. Zad frikativen bezvu~en opstruent /v/ se izgovara kako /f/:
s²fekni, s²fe{~a, tfoj.
2.2.6.5. /z/ > /y/ vo grupata lz : ²molyi, ²solya.
2.2.6.6. Konsonantite /k'/ i /g'/ se mnogu retki; se javuvaat glavno vo tu|i
leksemi, sp. k'ar, k'up, ²k'el'af, g'on, g'um (3.2.).
2.3. Prozodija
2.3.1. Zborovniot akcent ima tendencija da se stabilizira na vtoriot slog
(mora) od krajot; sp. ²pajak ‡ pa²jaci, ²golup ‡ gu²lombi, ²orej ‡ o²resi, ²~ovek ‡ ~o²veci, e{ ‡ e²`ovi, ²pil'e ‡ pil'e²ni{~a, ²zel'en ‡ ze²l'ena ‡ ze²l'eni, ²dojde ‡ doj²dome, ²nosen ‡ no²sena, vi²ka{~em, ja²denje, osu²natje. Od ova pravilo se isklu~uvaat ~lenskite morfemi, sp. ²~ovek : ²~ovekot, ~o²veci : ~o²vecite, ze²l'ena :
ze²l'enata.
2.3.2. Ima, me|utoa, u{te red zborovi {to ne podle`at na ova pravilo i se
akcentiraat poinaku.
2.3.2.1. Na posledniot slog se akcentiraat edna grupa pove}eslo`ni imenki i pridavki od ma{ki rod, prete`no {to zavr{uvaat na -nik, -ok, -a~, -ar,
-l'iv, sp. armas²nik, pija²nik, ma~a²rok, guven²dar, vodeni²~er, `elond²rec, bratu²~et, rabut²l'if, pesuk²l'if, i drugi oddelni leksemi.
2.3.2.2. Na tretiot slog akcentot se zadr`al kaj eden broj pridavki obrazuvani na -ov, sp. ²of~ovo meso, ²dåmbova ku²rija, potoa kaj broevite od tipot dva²naeset, ²pendeset, kaj glagolite vo prezentot i imperfektot, sp. ²vikame, ²nosite, ²noseme, ²pee{i{, imperativ: ²jadite, ²rastite.
2.3.3. Akcentski celosti se obrazuvaat vo ramkite na akcentskiot zakon za
vtoroslo`niot akcent, sp. ot-²koza m²l'eko, na-²petuk oti²doe, za-²nego, ²na-ni,
mu-²re~e.
2.3.3.1. Vo negiranite akcentski grupi so kratka zamenska forma i pomo{en glagol + glagol akcentot pa|a i na partikulata za negacija, sp. ²ne-go²imum vi²deno.
3. ISTORISKI IZVOD
280
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot sistem. Osven toa:
i < *y
< e vo neakcentiran slog vo red slu~ai: di²belo, `i²l'ezo, i²zero, ni²vesta, ni²del'a
e < *& : den
< *½ : ²cena, cel
< *£ samo ili vo grupa so m (pred zvu~en labijalen opstruent) i so n
(pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruent): ²e~men, ²jagne, bratu²~et ‡ bratu²~endi, ²endro, p²rendi, erem²bica
< a zad palataliziran konsonant vo oddelni slu~ai: ²`eba, ²`elna
(`alna), ²kå{ej, ²{eren, ²~e{a, ²esen (jasen), e²sika (jasika)
< sekundarno vo grupata ~ere- : ²~erep, ~e²revo, ~e²re{a
a < *† vo fleksivni morfemi i vo oddelni leksemi vo drugi pozicii
samo ili vo grupa so nazalen sonant: ²obra~, ²pajak, kak²l'ica, kan²del'a
< sekundarniot 2 pred n, vo oddelni slu~ai i pred r : ²uogan, ²dobar,
²vetar
u < o vo neakcentiran slog dosta ~esto, no ne regularno: b²rakut, ²petuk, p²l'ituk, ku²pito, su²jovi, gu²dina, pulu²vina, ²izvur
< *w vo slu~aite kako ²cutja, osu²natje
o < *% : do{, son
< sekundarniot 2 pred krajnoto m : ²sedom, ²osom
< *þ vo grupa so l : ²bola, volk, ²volna, ²golta, poln
< *† vo pove}e oddelni slu~ai: go²lombi, k²lomko, `elond²rec
å < *† samo ili vo grupa so m (pred labijalen zvu~en opstruent) i n
(pred nelabijalen pregraden zvu~en opstruent): vå²`ica, ²kåsni, ²kå{~a, påt,
p²råtja, ²råka, ²gåmba, ²zåmbi : zåp, g²råndi, `e²låndi, kån²del'a
< sekundarniot 2 vo korenska morfema vo grupa so n : ²mångla
< a vo grupa so nazalen sonant: må{²~e(j)a, ²såna (< snaa)
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < w so dekompozicija vo grupa so n : ²denja
< *x vo oddelni slu~ai: ²orej ‡ ²orejut, kaj²tica, ²lapuj, ²nejti
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
281
< *þ vo grupa so o : ²polno, ²`olto (3.1.)
l' < *l´ : kl'u~, kån²del'a
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
m < v vo grupata vn : p²l'emna, mnuk
< *† so dekompozicija pred zvu~en labijalen opstruent vo grupa so å,
o : ²gåmba, dåmbo²vica, gu²lombi (3.1.)
< *£ so dekompozicija pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruent
vo grupa so e : erem²bica
n < * : kon, ²pena, ²denja
< *† so dekompozicija pred zvu~en pregraden nelabijalen opstruent
vo grupa so å : g²råndi, `e²låndi, kån²del'a
< *£ so dekompozicija pred zvu~en nelabijalen pregraden opstruent
vo grupa so e : g²rendi, l'en²dina
f < hv : ²f…l'i, ²fatvi
< h vo oddelni slu~ai: ²noftuk
< tu|o: ²fasul', f²lorin
< onomatopejsko: ²fu~i
v < *w
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na *† vo po~etokot na zboroformite: vå²`ica, ²våtuk, ²vogl'en
< hijatsko vo vokalni grupi so /u/ kako prva komponenta: ²muva, ²uvo
< x na krajot vo pove}e oddelni slu~ai: g²luf ‡ g²luvi, gref ‡ gre²ovi
(< grev), mef ‡ meut (< mev), praf (< prav), suf ‡ ²suvo
t < sekundarno vo grupata sr : stram, st²rebro
d < sekundarno vo grupata zr : zdrak
c < s vo grupata ps vo oddelni zboroformi: pci, ²vapcvi
< s vo grupata sk vo sufiksot -ski : ²`encki, al²bancki i vo drugi oddelni slu~ai: cklo ‘staklo’, ²cenka ‘senka’, ²cekna ²vodata
z < *• : ²noze
~ < *t´ vo grupa so { : {²~erka, ²kå{~a
< { vo grupata p{ : p~e²nica
{ < *t´ samo ili vo grupa so ~ : ²pe{nik, ²no{ja, ²no{vite, s²fe{~a,
²kå{~a
< s vo grupata sl : ²a{l'i (jasl'i), {²l'iva, ~e²re{la, se-{²l'ekvi,
{l'et, meri{²l'if, ma{²l'ina (2.2.5.4.)
< s vo grupata {~ vo primeri kako pu²ja{~e (2.2.5.5.)
` < *d´ : ²me`a, ²ve`a, ²sa`i, ²~u`o
< vo zaemki: `am, `ep, ²o`ak, tutun²`ija
282
< z vo grupata zl : i`²l'egva, i`²l'eva
k' < tu|o: ²k'o{e, k'or
g' < tu|o: g'on, g'ol'
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija po
zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite se dobieni od soodvetnite zvu~ni opstruenti.
3.3. Prozodija
3.3.1. Vo odnos na pojdovniot prozodiski sistem izvr{eni se zna~itelni
morfolo{ki promeni (v. 2.3.).
3.3.2. Novi fonetski dol`ini nastanale so kontrakcija i so kompenzacija
(2.1.3., 2.1.4.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalot /o/ se gubi vo po~eten neakcentiran slog vo nekoi pove}eslo`ni zborovi, sp. ²pa{ka, ²pinci.
3.4.2. Vokalite poretko se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi, osobeno
vo brziot govor, ako slednata zboroforma po~nuva so vokal, sp. da s-iz²mie.
3.4.3. /j/ se gubi pred /e/ vo po~etokot i vo vokalni grupi, sp. e²`ovi,
pose²ena, pi²ena, na krajot zad /i/ vo zapovedniot na~in, sp. ²mi-se, ²napi-se.
3.4.4. /v/ se gubi vo grupata -stv(o), sp. ju²nasto.
3.4.5. /t/ se gubi vo oddelni slu~ai vo sekvencata -st, sp. mas, pos, tes
(2.2.5.7.).
3.4.6. /d/ se gubi pred n : ²pani, ²ena gu²dina, e²no{, p²la¹na (pladnina), vo oddelni slu~ai i vo intervokalna pozicija: g²re¹ (gredi), ²se¹ (sedi), vo broevite
od tipot d²vajset (dvadeset).
3.4.7. /h/ se gubi redovno na po~etokot na zboroformite, sp. l'ep, ²rana,
²oro, vo me|uvokalna pozicija: st²rea, g²raut, ~esto i na krajot na zborovite i
pred konsonant: si²roma, vla, vla²inka, gra, ²~el'e, tata²bita, ²ela, done²some
(aor.).
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena:
‡ vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sfe, s²fekoj,
283
‡ vo *w±z- : zve (zede),
‡ i vo primerite: v²jani (javni), al²tica (latica), z²vegar (zevgar), ²laro
(ralo).
284
30. EZEREC
), Kostursko, Grcija.
EZEREC (
Jugoisto~no nare~je, kostursko-kor~anski govori.
Kostursko-kostenariski govor.
MDA 369.
Seloto Ezerec se nao|a na krajniot jugozapad na kosturskata oblast Kostenarija, okolu 25 kilometri jugozapadno od gradot Rupi{ta, vo podno`jeto
na planinata Odre, ogranok na Gramos. Le`i na nadmorska viso~ina od 990
metri. Naseleno e so makedonsko naselenie, koe e avtohtono. Spored popisot
od 1940 god. toga{ toa broelo 310 `iteli. Po gra|anskata vojna vo 1949 godina
del od naselenieto emigriralo, taka {to vo 1971 god. vo nego ostanale 45
`iteli. Glavno zanimawe na naselenieto e sto~arstvo i sitno zemjodelstvo
(Todor Simovski, Naselenite mesta vo Egejska Makedonija, I, Skopje 1978).
@itelite na ova selo pokraj makedonskiot, koj im e maj~in jazik, go vladeat
gr~kiot jazik, koj{to e za niv i slu`ben, a dobar del od niv govorat i
albanski, po nekoj i vla{ki (aromanski). Najsli~na nosija ezer~ani imaat so
`itelite na najbliskite sela Sni~eni, Lovrade, Skomsko, a pazarni centri se
Nestram i Rupi{ta. Generaciite koi go reprezentiraat ovoj govor imaat
zavr{eno osnovno obrazovanie na gr~ki jazik.
Najgolem del od dijalektniot materijal so koj{to raspolagame go imam
zapi{ano vo 1963 godina od Atanas Tomov, toga{ 80-godi{en starec, po zanimawe vodeni~ar, so zavr{eno osnovno obrazovanie na gr~ki jazik, roden vo
Ezerec, kade {to postojano `iveel do gra|anskata vojna, a od 1952 godina e
preselen vo Skopje.
Opisot e prv pat pe~aten vo Makedonski jazik XXXV, Skopje 1984.
284
1. INVENTAR NA FONEMITE
1.1. Vokali
Ezere~kiot govor ima {est vokalni fonemi:
i
u
e
o
a
å
Kako va`en distinktiven beleg pokraj stepenot na otvorot se javuva zaokru`enosta. Spored ovoj priznak se izdeluvaat slednive tri korelativni para: /u : i/, /o : e/, /å : a/. Grafi~kata slika spored distinktivnite priznaci na
vokalite ni se pretstavuva vo sledniov vid:
niski
visoki
zaokru`eni
i
‡
+
‡
u
‡
+
+
e
‡
‡
‡
o
‡
‡
+
a
+
å
+
‡
+
1.1.1. Alofoni.
Fonemata /i/ ima neregularen alofon [¹] koga se nao|a zad vokal, sp. mo¹
(moi), ~aka²re¹, l'e²bo¹, lu²po¹, ro²to¹.
Vokalot /e/ se javuva vo dva alofona ‡ [¿] ‡ otvoreno e ‡ vo akcentiran
slog i [e] vo neakcentirana pozicija, sp. gu²l'¿mo, de²s¿ti, ²`¿tvar, ze²l'¿no,
ku²l'¿no, ²l'¿bo, ²m¿sto, ²n¿koj, ²p¿suk, ²p¿ti, ²r¿ka, ²s¿lo, ²t¿`ak, ²~¿stak, c¿l,
{¿st; {irokiot izgovor osobeno e izrazen vo sekvencata [¿r]: ²b¿rzo, ²p¿rsti,
²d¿rvo, ²t¿rnja, ²z¿rno, ²s¿rce.
Vo dva alofona se javuva i fonemata /o/ ‡ [o] i [«]. Vtoriov, zatvoreno o,
se realizira vo neakcentiran slog, no ne kako regularna pojava. Naj~esto se
javuva zad zadnonep~enite konsonanti: sp. g«ven²dar, g«²dina, k«²l'¿nda, ²n¿k«j,
²n¿g«f, ²pom«{, ²våt«r, ²kos«r, v«²lo¹.
Ovoj govor poznava poludolgi alofoni [i·, e·, a·, o·, u·] vo akcentiran slog
pred zagubenoto /h/, sp. sta²na·me, doj²do·me, ²~u·me, ome²si·me.
1.2. Konsonanti
285
Konsonantskiot sistem go so~inuvaat 25 fonemi ‡ {est sonanti i devetnaeset {umni konsonanti (opstruenti).
1.2.1. Sonanti se:
m
n
l
l'
r
j
koi spored distinktivnite priznaci ja davaat slednava grafi~ka slika:
predni
periferni
lateralni
nazalni
glajd
m
n
+
‡
+
+
l
+
l'
‡
r
+
‡
+
‡
‡
‡
j
+
1.2.2. [umni konsonanti (opstruenti) se:
b
d
g'
g
p
t
k'
k
y
x
c
~
v
z
`
f
s
{
h
Relevantni distinktivni priznaci se: stepenot na ~ujnosta, na~inot i
mestoto na obrazuvaweto. Po priznakot zvu~nost konsonantite obrazuvaat
devet korelativni para. Nema svoj zvu~en parnik samo fonemata /h/. Spored
na~inot na obrazuvaweto se izdeluvaat dva distinktivni priznaci ‡
kontinuiranost i afrikativnost. Po prviot priznak se obrazuvaat 11
korelativni para, a po priznakot afrikativnost ~etiri. Spored mestoto na
obrazuvaweto kako relevantni se javuvaat priznacite perifernost
(periferni : centralni) i zadnost (zadni : predni). Vo dijagram privedenive
korelacii ni ja davaat slednava slika:
286
b p v
zvu~ni
kontinuirani
afrikati
zadni
periferni
f g
k h
d t y
+ ‡ + ‡ + ‡
+ ‡
‡ ‡ + + ‡ ‡ + ‡ ‡
‡ ‡
‡ ‡ ‡ ‡ + + + ‡ ‡
+ + + + + + + ‡ ‡
+
‡
+
‡
‡
c z
‡
‡
+
‡
‡
s
+ ‡
+ +
‡ ‡
‡ ‡
g'
+
‡
‡
+
‡
k'
‡
‡
‡
+
‡
x ~ ` {
+
‡
+
+
‡
‡
‡
+
+
‡
+ ‡
+ +
+ +
‡ ‡
1.2.3. Alofoni.
Sonantot /j/ zad vokal na krajot pred pauza se realizira kako neslogovno
[¹], sp. mo¹ (moj) ~aka²re¹, a vo me|uvokalna pozicija pred /e/ se izgovara
neintenzivno [j], koe lesno mo`e i da se zagubi, sp. seje, pije, moje.
Nazalot /n/ pred /j/ se realizira kako leko palatalizirano [n']: ja²den'je,
²t¿rn'ja, a pred velarnite /k, g/ ima alofon [ ]: g²ra ka, k²rå g«t, ²se ka,
²ma gar.
Soglaskite /~, x/ i /{, `/ vo ezere~kiot govor, kako i na drugata kosturska
teritorija, se realiziraat so naglasena palatalnost vo site pozicii vo
zboroformite, sp. ~e{a, {~ica, ve`a, ~u`o, `ar, noxe.
2. DISTRIBUCIJA NA FONEMITE
2.1. Vokali
Po odnos na mestoto na akcentot nema ograni~uvawe vo distribucijata na
vokalite. Site vokali mo`at da stojat kako vo akcentiran, taka i vo neakcentiran slog. Samo vo oddelni slu~ai alternira vokalot /o/ so /u/, sp. kus²teni :
²kosten, ost²rovi : ²ostruf, vol : vu²lo¹, no i: rot : ro²to¹.
Vo odnos na pozicijata vo zboroformite izvesno ograni~uvawe poka`uva
samo fonemata /å/. Taa ne se javuva vo inicijalna i vo finalna pozicija. Site
drugi fonemi mo`at da stojat vo site pozicii.
Site vokali vo princip mo`at da stojat vo grupa so sekoj. Nemame potvrda
samo za vokalot /å/, i, verojatno, toj ne se javuva vo grupa so drug vokal, sp.
/ie/: tie, pokraj tije, /ia/: zmia i zmija, /io/: stariot pokraj star¹ot /
star¹ut, /iu/: zmi²ul'~e, /ei/: l'ei, /ea/: nea, l'ea, /eo/: l'e²onka, /ai/: Vla²inka,
/ae/: zaek, znae, pae²`ina, iska²eno, /ao/: snao, /au/: paun, /oi/: l'e²boi i l'e²bo¹,
moi, /oe/: broe i broje, /ui/: la²pui, mui, /ua/: mua, glua, /uo/: gluo, gluo²tina.
287
Samo vo oddelni slu~ai vokalot /i/ vo grupa zad drug vokal se konsonantizira vo [¹], sp. l'e²bo¹, lu²po¹ ‡ lu²po¹te, no i: raz²boi, mui, la²pui, snai. Vo ~lenskata forma kaj pridavkite /i/ isto taka preminuva vo [¹], no tuka ima druga
pozicija i pri~inite se od morfolo{ki karakter, sp. star¹ot, cel'¹ot.
Vo ovoj govor se mo`ni sekvenci od dva isti vokali, no tie ne se taka
~esti kako vo posevernite na{i dijalekti. Sp. /ii/: ge²mii, zmii, z²miina ko`a,
/ee/: teen, see, see²nica (niva), sme²e{~em, ²se~ee, /aa/: taa, snaa.
Grupi od tri vokali se mnogu retki; vo na{iot materijal ja konstatiravme
formata k'e²ai (: k'e²aja).
2.2. Konsonanti
2.2.1. Sonanti. ‡ Sonantite mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ vo inicijalna, finalna pozicija i vo sredinata.
Po odnos na vokalite ograni~uvawa poka`uvaat samo fonemite /j/ i /l/.
Fonemata /j/ ne se javuva vo doma{ni zborovi pred vokalot /i/ vo inicijalna i vo intervokalna pozicija, sp. zmii (: zmija), raz²boi (: razboj), po²voi, l'i²{ei. Na krajot zad /i/ isto taka vo princip taa ne se sre}ava, sp. ~i (~ij), pi,
napi se, so{i go (zap. na~in). Pred vokalot /e/ na po~etokot i vo intervokalna
pozicija /j/ se javuva fakultativno, sp. (j)e{ : e²`ovi, (j)e²sika, (j)ela, (j)esen,
ko(j)e, ~i(j)e, se ²mi(j)e, tka(j)e, pajen (: pae²`ina). Tamu kade {to /j/ vr{i funkcija na zboroobrazuva~ka morfema dobro se pazi, sp. grobje, snopja, kravjo,
jastje, ka²menja, ja²denje. Po odnos na konsonantskoto sosedstvo nema ograni~uvawa, mo`e da stoi zad site konsonanti, sp. {krapja, zglavje, kaf²jav¹ot, ludje,
djavol, `natje, {estje, jastje, brestje, cutja, bratja, sl'esja, kozje, no{ja,
o²ru`je, gluhjot, mekjot, dolgjot, zad sonantite: drenja, ka²menja, ja²denje,
pogre²benje, der²`al'je, zel'je, borja, perja, go²l'emjot. Vo zema ‘zemja’ mo`ebi
/j/ i ne se razvilo!
Fonemata /l/ ne mo`e da stoi pred prednite vokali /i, e/. Vo taa pozicija
taa se neutralizira so izgovorot na /l'/. Isto taka /l'/ se izgovara i pred /j/,
sp. kol'je (: kol, kolot).
Alveolarniot lateral /l'/ vo ovoj govor ima {iroka distribucija, mo`e
da stoi pred vokal, pred konsonant i na krajot, sp. l'ut, ne²del'a, se²l'ani,
bol'a, i²l'ada, misl'a, sol'a, Il'o, kradl'o, sekel', `al', sol', sol'ta, l'ul'ka,
zel'ka, su²val'ka.
Vibrantot /r/ ima sekoga{ vo sosedstvo vokal.
Od bifonemnite sonantski grupi za ovoj govor se karakteristi~ni sekvencite /nj/ i /mr/.
288
Prvata ‡ /nj/ e dosta ~esta na morfemska granica, sp. ka²menja, ja²denje, ze²l'enjot (< zel'eniot).
Grupata /mr/ vo oddelni leksemi se popolnuva so /b/, sp. da ²umbri (< umri),
umb²renje.
Vo na{iot materijal ja konstatiravme samo geminatata /jj/ na morfemska
granica, sp. najjak (naj:ak).
2.2.2. [umni konsonanti.
Od opstruentite pozicioni ograni~uvawa poka`uvaat, glavno, zvu~nite.
Tie ne mo`at da stojat na krajot na zboroformite pred pauza. Vo taa pozicija,
kako i vo drugite makedonski dijalekti, tie se neutraliziraat so soodvetnite
bezvu~ni korelati, sp. grop, kerf, rit, ~u{, må{, blak.
Po odnos na vokalite ograni~uvawe vo upotrebata poka`uvaat samo velarite /k, g/. Tie ne se javuvaat pred prednite vokali /i, e/, bidej}i vo taa pozicija nivniot izgovor se neutralizira so /k', g'/: blag'i, mlak'i, {k'epar.
Palataliziranite /k', g'/ vo ezere~kiot govor se retki. Tie se javuvaat,
glavno, vo tu|i leksemi i morfemi i samo vo nekolku doma{ni zborovi, sp.
k'e, vek'e, domak'in, pokraj stopan, ako gi isklu~ime slu~aite kade {to se
javuvaat tie pred /i/ i /e/ mesto /k/ i /g/. Ograni~ena e i nivnata distribucija.
Fonemata /h/ vo inicijalna pozicija e konstatirana samo vo leksemata hu²l'era. Mnogu e retka i me|u dva vokala. Naj~esto se javuva na krajot na zboroformite, sp. Vlah, grah, prah, greh, zmeh, meh, oreh, gluh, suh, moh, poh. Od ovie
leksemi /h/ se pazi i koga }e se najde vo intervokalna pozicija, sp. grehot ‡
gre²hovi, meh ‡ mehot ‡ me²hovi, moh ‡ mohot, zmeh ‡ zme²hovi, oreh ‡ o²rehovo
dervo, sp. u{te uho pokraj uo, mu{²~eha, krehak, pro²haf, pred konsonant:
og²luhna, gruhti, oh²tika, pl'ihtar, krehko, bolha, tahta²bita.
Vo ezere~kiot govor fonemata /y/ e ne{to pofrekventna po odnos na drugite kosturski govori. Taa redovno se javuva pred mno`inskata nastavka -i kaj
imenkite kako alternant na /g/, sp. be²l'eyi, bel²uyi, noyi, po²loyi, vo cela serija zborovi na po~etokot pred vokal: yit, yibi, yevgar / yegvar, yer²yala, vo grupa so /v/ i so sonantite /l, n, r/: yvezda, yviska, molyi, solyi, anya, berya, veryi,
nayri, i dr.
Fonemata /x/ isto taka ovde relativno e ~esta, bidej}i osven vo tu|i leksemi redovno se javuva mesto /`/ pred deminutivniot sufiks -e kako korelat
so /g/, sp. noga ‡ noxe, bexe, brexe, poloxe, roxe, snexe, stoxe, vo grupa so
sonantite /l, r/: ol²xi~ka, erxi, arxi, ar²xosan, der²xava, vo sekvencata `g :
xguri pokraj xuri, i vo nekolku oddelni slu~ai vo pozicija pred vokal:
xi²l'ezo, si²l'exe, saxi.
Vo grupi na opstruenti i sonanti zabele`ani se slednive ograni~uvawa.
Vo inicijalna pozicija nema grupi od /k', g'/ i /y/ + sonant.
289
Dentalite /t, d/ pred /l/ vo po~etokot na zboroformite vo red slu~ai se
odbegnuvaat so disimilacija: tl > kl : kl'ee, klanik, tn > kn : knok, dl > gl :
gl'eto, ili pak /g/ se gubi: ²lambok, lambo²~ina.
Pred /l/ i soglaskata /s/ se odbegnuva (sl > {l) : {l'ep, {l'epo oko, da
o{²l'epi, {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'iva, ~e²re{lo, der{²l'iva, {l'iva.
Frikativite /z/ i /`/ zad sonantite /n, l, r/ po pravilo se afrikatiziraat:
/nz > ny/ munya, /lz > ly/ molyi, solyi, /zr > yr/ meyre, nayri, /rz > ry/ berya,
veryi, /l` > lx/ ol²xica, /r` > rx/ arxi, arxa, ar²xosan, derxi, der²xava.
Zvu~nite labijali /b, v/ pred /n/ vo medijalna pozicija vo pove}e slu~ai se
asimiliraat po nazalnost, sp. dremno `ito, za²g'imna, k'e za²g'imni, ‡ ramno,
pl'emna, temni (= tevni < tehni), no vnuk (na po~etokot).
Ezere~kiot govor ne gi trpi grupite od centralen kontinuiran opstruent
/s, z, `/ + /r/; tie se otklonuvaat so vmetnuvawe na pregraden dental: (sr >
str, zr > zdr, `r > `dr) stram, strada, zdrel, `drebe.
Vo grupa so dva {umni konsonanti vo ezere~kiot govor postojat slednive
ograni~uvawa:
‡ Ne se mo`ni grupi od zvu~en i bezvu~en, odnosno bezvu~en i zvu~en konsonant; vo takvi slu~ai se vr{i regresivna asimilacija po zvu~nost, kako i vo
site drugi makedonski dijalekti. Isklu~ok pretstavuvaat samo grupite so /v/,
kade {to se vr{i progresivna asimilacija, sp. sfe, kfas, tfoj.
‡ Kaj drugite bifonemni grupi }e gi istakneme samo onie {to se javuvaat
kako diferencijalni me|u oddelni makedonski dijalekti.
Vo inicijalna pozicija se sre}avaat slednive ograni~uvawa:
‡ Ne se mo`ni sekvenci od dva labijala i dva velara.
‡ Grupite /p + s, {/ se otklonuvaat na toj na~in {to strujnata komponenta
preminuva vo soodvetniot po mesto na obrazuvawe afrikat: /ps/ > /pc/, /p{/ >
/p~/: pcalvi, p~e²nica. Grupata /ps/ po ist na~in se izbegnuva i vo drugi
pozicii na zboroformite: apc pokraj ap²sana, tep²cija pokraj tep²si~e.
‡ Neobi~na e na po~etokot i konsonantskata grupa /zv/. Po pravilo /z/ vo
taa pozicija se afrikatizira: yviska, yver, yvonec.
Vo finalna pozicija ima tendencija da se otkloni grupata -st, i toj proces gi zafatil delumno samo zboroformite so dva i pove}e slogovi, sp. kara²xes, `alos, rados, no: gerst, grost, most, perst, {est, prost, ~ist.
Grupata -{~ na krajot po pravilo se pazi, sp.: do{~, gore{~, gl'u{~, poretko i gl'u~ ‡ gl'u²~ovi.
Vo medijalna pozicija kaj bifonemnite grupi se javuvaat slednive ograni~uvawa:
‡ Nema grupi od po dva afrikata.
290
‡ Ne se mo`ni isto taka grupi od alveolaren frikativ i alveolaren ploziv.
‡ Grupite /{t/ i /`d/ po pravilo ne se javuvaat; /{t/ se otklonuva so asimilacija vo /{~/: gu{~er, kl'e{~i, og²ni{~e; isto taka na po~etokot: {~o,
{~ica, kako i na krajot: pri{~; /`d/ se asimilira vo /`` > `/: do`ot, do²`ovi.
Ovie dve grupi se mo`ni samo koga se pridru`eni so sonantot, sp. `drebe.
Na granicata me|u dve morfemi se odbegnuva neposrednosta na grupite
/s~/, /ts/, /dz/, /t{/ i /d`/; /s~/ se asimilira vo /{~/: kla{~e, mi{~e, mo{~e
(: most), ob²ra{~e, po²ja{~e; /ts/ > /tc/: da go ot²cee bra{noto (otsee), ot²cega (otsega); /dz/ > /dy/: od²yadi; /t{/ > /t~/: ot²~ie (ot{ie); /d`/ > /dx/:
nadxi²vee.
Grupata /sc/ vo ovoj govor ne podle`i na promena: mesce, ras²cuti.
Vo ezere~kiot govor ne se mo`ni ni grupite so /t/ + afrikatite /c, ~/. Tie
se otklonuvaat so ispu{tawe na plozivot /t/: `ice, ri~e, på~e, kro²mi~e (<
`itce, rit~e...).
Grupi od dve isti soglaski se retki; zabele`ani se samo primeri so /tt/
i /dd/, koi se realiziraat i kako dolgi [t:] i [d:]: ot²tamo, p²rol'etta,
odda²l'eku.
Grupi od tri i pove}e konsonanti se javuvaat po pravilo na morfemskite
granici me|u dve leksi~ki morfemi ‡ prefiks + korenska morfema i leksi~ka morfema + sufiks. Naj~esto vo nivniot sostav se sodr`i nekoj sonant, sp.
{trela, stram, zdrel, `drebe, zimcki, selcki, kos²turcki, brestja.
Grupi od po tri opstruenti se poretki. Vo ovoj govor takvi se javuvaat po~esto na morfemskata granica so sufiksite -sk- i -stv-, sp. skopcki, begofcki, ropsvo ‡ ropsto. Me|u poslednive se odbegnuvaat ili voop{to ne se
mo`ni slednive: /tsk/ na morfemskata granica so sufiksot -sk(i) se otklonuva so slevawe na grupata /ts/ vo afrikatot /c/: bracki (bratski), decki, gracki. Preminot na /s/ vo /c/ mo`e da se sledi i vo drugi grupi so sufiksot -sk(i),
sp. kos²turcki, nest²ramcki, zimcki, `encki, selcki, be²gofcko mesto, skopcki.
Ne se mo`ni ni grupi od frikativen centralen konsonant /s‡z, {‡`/ i
pregradnite dentali /t, d/ ako sledi konsonant; vo takvi slu~ai
neposrednosta na konsonantite se otklonuva so ispu{tawe na pregradniot
ploziv, sp. posno (: post), po²mo{nik, no{fi.
Tri~lenite grupi /str, zdr, `dr/, vidovme, ovde se pazat neizmeneti: sestra, zdravje.
^etiri~lenata grupa /tstv/ se uprostuva so eliminirawe na eden od opstruentite, sp. ropsvo ‡ ropsto.
291
3. POTEKLO NA FONEMITE
3.1. Vokali
i
< *i : l'ipa
< *y : k'isel, k'itka, riba, sin
< e vo neakcentiran slog vo oddelni leksemi: xi²l'ezo
e < *e : pol'e, sedlo
< *& : den, oves, pal'ec, tesen
< *½ : brek ‡ bre²govi, sl'epo, cel, cena, ce²dilo
< *£ : ezik ‡ e²zici, e~men, i vo sekvencite /en/: endar, ~endo, i /em/
(pred labijalen konsonant): erem²bica, ~emb²rika
< *¦ vo sekvencata /er/: dervo, serce, tern, ~er²nica
< sekundarniot 2 vo: veter ‡ vet²rovi
< sekundarno vo: evdo²vica
< a zad palatalen konsonant vo pove}e leksemi, sp. jesen, je²sika, goren²~eni, ezer²~eni, zagori²~enec, l'i{ej, ~el'et (3.1.1.)
a < *a : jagne, `ena
< *† vo korenski morfemi vo slu~aite: gase²nica, kak²l'ica, ka²pina,
obra~ ‡ ob²ra~i, i vo sekvencite /an/: `elan²dek, kan²del'ka, i /am/: lambok,
lambo²~ina, man²gurec
< sekundarniot 2 vo leksemite: ogan, vepar, dobar, endar, itar,
ostar
< *£ vo nekoi slu~ai i vo sekvencata /an/ vo nekolku leksemi: a²terva,
anya, an²gul'a, an²gul'~e
< *¦ vo sekvencata /ar/ vo leksemite: arxa, ar²xosan
< mesto *% vo zavr{ocite -ak, -al vo leksemite: vetak, vo²taci (: ²våtok), dol²ga~ak, krehak, mozak, petak, ~et²vertak, pinak, te`ak; buhal,
kobal, kotal, kutal, oral, petal, pupal ‘klun’, topal
< o vo sokal (po analogija)
u < *u : u(h)o
< *w vo: osuni, cuti
< *† vo leksemite: o²ru`je, trudna
< o vo neakcentiran slog vo pove}e leksemi, sp. vu²`ica, ²izvur, ku²l'eno, mu~e²ri{~e, ²otruf, ²ostruf, ²pesuk, hu²l'era (3.1.1.) i redovno vo 1 l.
edn. aorist kaj glagolite od o-razdel: ²reku, ²dojdu, i²zedu itn.
o < *o : oko, selo
292
< *% : do{, son, ²pesok, ²te`ok
< *þ vo sekvencata /ol/: volk, volna, golta, `olto, polno
< *¦ vo sekvencata /or/ vo bor²dilo ‡ bor²dila
< sekundarniot 2 pred /m/: sedom, osom, osom²najset
å < *† vo korenskite morfemi: vågl'en, dåp, zåbi, må`i, kå{~a, i vo
grupa so nazalnite sonanti vo sekvencite /an, am/: krånk, påndar, dåmbja, gåmba, tråmba
< sekundarniot 2 vo korenska morfema: måska, må{~a i vo
sekvencata /ån/ vo mångla, mång²l'avo vreme
< a vo sosedstvo so nazalen sonant vo leksemite : snåga, må{²~eha pokraj mu{²~eha
3.1.1. Vokalni promeni.
a > e ‡ Zna~itelen broj primeri nao|ame so zamena na /a/ vo /e/. Po pravilo taa se vr{i zad palataliziranite konsonanti, no ne e avtomatska pojava,
sp. ²jesen, je²sika, ²~e{a, ven²~ejne, ku²~eni, {~e²vejka, mol~e²l'if, goren²~eni,
ezer²~eni, zagori²~enec, ²l'i{ej, ko²{era, po²l'ena, ²~el'et, gre²{ina
a > o so asimilacija vo: losto²vi~ka
e > a vo primerite: voda²nica, topa²nica, avdo²vica, pokraj evdo²vica
o > a vo leksemite: ba²silak, la²pua ‘lopuh’, mota²vilo, ma²tika, pan²delnik, sla²boda, ta²pola
i > e vo: ve²l'ica, l'eve²~ar, l'e²sica, ²me{ka ‘mi{ka’, ²pel'en (pel'in)
o > u ‡ Brojot na primerite so zamena na /o/ vo /u/ vo ezere~kiot govor
e zna~itelen vo odnos na drugite kosturski oblasti. Toa doa|a ottamu {to vo
nego vo red slu~ai se leksikaliziralo /u/ dobieno porano so redukcija na neakcentiranoto /o/, kako vo leksemite: ku²bila, ku²ko{ka, ku²rija, kus²teni, kup²riva, ku²l'eno, ku²{ul'a, ku²rito, bu²rina, mu~e²ri{~e, su²val'ka, hu²l'era,
²ostruf, ²pesuk, pesuk²l'avo, ²izvur, ²konup, p²resul, ²mitruf, ²nikul', ~esto vo
~lenskata morfema za m.r.: ²l'ebut, s²tisut, ²ognut, p²lamenut, i dr., pokraj
²l'eb«t, ²ogn«t...
3.2. Konsonanti
3.2.1. Sonanti
m < *m : more
< *£ vo sekvencata /em/ pred labijalen zvu~en konsonant: erem²bica,
~emb²rika
< *† vo sekvencata /åm/ pred labijalen zvu~en konsonant: gåmba,
go²låmbi, dåmbja, dåm²bica, zåmbi, såmba, tråmba
293
< b vo grupata bn: dremno `ito, za²g'imni
< v vo grupata /vn/ vo leksemite: pl'emna, temni
n < *n : na{, son
< * : bana, kon
< *£ vo sekvencata /en/ pred zvu~nite pregradni soglaski: goven²dar,
gl'endi²solce, endar, de²vendeset, ²pendeset, penda, l'en²dina, ~endo
< *† vo sekvencite /ån, an/ pred zvu~nite pregradni soglaski (nelabijalni): lå k ‡ lå ²govi, påndar, påndar²nica, krå go, kan²del'a
< sekundarniot 2 vo mångla, mang²lu{~e
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j : glava,
lo{o
l' < *l´ : l'ut, bl'udo, bol'a, se²l'ani, misl'a
< * : sol', `al', zel'ka, su²val'ka
< *l pred prednite vokali i pred j : l'ice, l'eto
r < *r : råka, re~e
< * : more
< *¦ vo sekvencite /er, ar/: serce, persti, arxa
j < *j : razboj, moj
< *l´ epentetsko: zemja
< h vo oddelni leksemi: kaj²tica, tejno
< e vo deseti~nite broevi: d²vajset
< i vo grupa zad vokal vo oddelni slu~ai, sp. oj (< oi < odi), grej
(< grei), gluhjot (< gluhiot) (1.2.3.)
3.2.2. [umni konsonanti.
b < *b : bregot, baba
< sekundarno vo grupata mbr: umbri
p < *p : pårsti
v < *w : voda
< ø (kako proteza pred kontinuantot na *†): vågl'en, våtok, våtor,
vu²`ica
f < tu|o: fasul'
< hv: se fal'i, fatvi
< h vo nofti, noftik, pod²noftik
< onomatopejsko: fu~i
< v so progresivna asimilacija po zvu~nost: kfas, tfoj
d < *d´ : den, dojdi
< sekundarno vo grupata zr : zdrak
t < *t : ti
294
< sekundarno vo grupata sr : stram, strebro
y < *• : anya, noyi, po²loyi, be²l'eyi, bub²reyi
< z vo grupa so sonantite /l, r, m, n/: solya, molyi{, berya, veryi, meyre, munya, vo grupata zv : yviska, yvezda, pred vokal vo oddelni leksemi: yidi,
yer²yala (2.2.2.)
< dz na morfemska granica: od²yadi / o²yadi
c < *c : cel, cedi, cena
< s vo grupite sk zad konsonant vo sufiksot -sk(i) : al²bancki, bi²volcki, zimcko, ps vo oddelni primeri: pcalvi, ap²cana (2.2.2.) i mesto ts vo
slu~ai od tipot decki (detski), gracki, o²cega (otsega), o²cee (otsee)
< s vo: cekna (vodata)
< ~ vo leksemata cerga (< ~erga) (so disimilacija)
z < *z : zem(j)a
< *• : kne²zovi
s < *s : seno, selo
k' < tu|o: k'ar, k'or, k'o{
< k pred prednite vokali: mak'e²donec, k'ini, sak'e (: saka), k'itka
< mesto *t´ vo leksemite: k'e, do²mak'in
g' < tu|o: g'ok, g'oks, g'um, g'ubre, g'erdan
< g pred prednite vokali: blag'i (: blago), strung'i (: strunga), za²g'imni
x < tu|o: xam, a²xija
< ` pred deminutivnata nastavka -e : noxe, noxe²ni{~a, brexe, snexe,
si²l'exe
< ` vo grupite `g : xgura i d` : nadxi²vee
< ` zad sonantite l, r : ol²xi~ka, derxa, arxa, ar²xosa, erxi, der²xava,
kako i vo drugi pozicii vo oddelni slu~ai, sp. gl'uxot, xi²l'ezo, bla²xina
~ < * : ~ern, ~e²revo, ~endo
< *t´ vo sekvencata {~: kå{~a, ga{~i, pl'e{~i, {~erka
< t vo grupata {~: kl'e{~i, og²ni{~e
< t so disimilacija vo ~u`o, ~u²`inec
< { vo grupata p{: p~e²nica
< t{ na morfemska granica: ot²~ie / o~ie, pot²~ini
` < *ž : `aba
< *d´ : ve`a, me`a, sa`i, ~u`o
{ < *š : du{a, na{, {ie
< *t´ vo sekvencata {~ : ga{~i, pl'e{~i, {~erka
< s so asimilacija vo grupata s~ : ko{~e (: koska), ob²ra{~e, fe{~e,
mo{~e, po²ja{~e
295
< s so disimilacija vo sekvencata sl > {l : {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'iva, i vo drugi oddelni slu~ai vo drugi fonetski pozicii, sp. {anja (sawa),
{trela (strela)
g < *g : gol, gl'eda
< d vo: gl'eto (so disimilacija)
k < *k : koj, kon
< t vo sekvencata tl so disimilacija vo leksemite: knok (< tnok),
kl'eje (< tl'ee)
h < *x : u(h)o, greh, meh, prah
3.2.2.1. Osven vo spomenative slu~ai bezvu~nite opstruenti mo`at da se
dobijat od soodvetnite zvu~ni parnici so regresivna asimilacija i vo
finalna pozicija, sp. gerp, kerf, brek, grat, mras, no{ (: gerbot, bregot,
gradot, mrazot, no`ot). Zvu~nite isto taka mo`at da se dobijat od
bezvu~nite so regresivna asimilacija.
3.2.3. Konsonantski promeni.
3.2.3.1. Asimilacija.
Asimilacija po zvu~nost. ‡ Na regresivna asimilacija po zvu~nost podle`at site opstruenti. Taa se vr{i kako vo oddelni zboroformi, taka i na zborovnata granica, sp. zad-v²rata, pret-²kå{~ata, {ez-g²ro{a.
Progresivna asimilacija po zvu~nost mo`e da se sledi samo kaj glasot /v/,
sp. sfe, tfoj, tikfa.
Asimilacija po nazalnost ‡ se vr{i vo grupite /bn, vn/ > /mn/: d²remna, sipa²nica, dremno `ito, za²g'imna, ramno, o²damna, nimnin, temni, glam²nica,
pl'emna, no i: vnuk, vnuka (vo inicijalna pozicija).
Asimilacija po lokalni priznaci ‡ e izvr{ena vo slednite slu~ai:
‡ s~ > {~: ob²ra{~e, ko{~e, kla{~e, po²ja{~e, mo{~e, mi{~e (: misk),
fe{~e;
‡ {t > {~ : {~ica, ni{~o;
‡ sl > {l : {l'ep, da o{²l'epi, {l'et ‡ {l'e²dovi, {l'ivi;
‡ `g > xg : xguri.
Asimilacija po modalni priznaci ‡ e konstatirana vo grupite:
‡ ps > pc : pcal'i,
‡ lz > ly : solyi, molyi,
‡ r` > rx : derxi{, der²xava, ar²xosa, erxi,
‡ l` > lx : ol²xi~ka,
‡ p{ > p~ : p~e²nica.
296
3.2.3.2. Disimilacija ‡ e izvr{ena vo grupite:
‡ tn > kn : knok, kno~ko, kl'eje,
‡ tl > gl : gl'eto,
‡ `‡` > x‡` : xe`ok,
‡ t‡` > ~‡` : ~u`o, ~u²`ina,
‡ ~‡r > c‡r : cerga,
‡ st > {t : {trela,
‡ {‡x > s‡x : si²l'exe,
‡ r‡r > r‡l : verve²l'ica.
3.2.3.3. Metateza ‡ redovno se vr{i vo zamenskiot koren *wÞs- : sfe, sfi~ki, sfi²kakfi, i vo oddelni slu~ai, sp. vz > zv : zve, zev > zve : zvegar, l‡r > r‡l
: laro, v‡r > r‡v : o²torvi pokraj o²tori; avjar, al²tica, vjani, ver²teno, k'er²talo, k'elar.
3.2.3.4. Zamena na glasovi ‡ e konstatirana vo primerite: man²gurec (v‡m),
cekna (s‡c), {anja (s‡{), xi²l'ezo (`‡x), so analogija vo vrapec (b‡p).
3.3. Ispu{tawe na oddelni glasovi.
3.3.1. Vokali.
Vokalite vo ovoj govor imaat relativno stabilna pozicija vo zboroformite. Tie ovde poretko se ispu{taat vo brziot govor vo sporedba so drugite
dijalekti vo jugozapadna Makedonija. Vo na{iot materijal gi konstatiravme
slednive primeri so ispu{ten vokal, sp. da-s-iz²mie (se-), dva bivl'i (analogno
obrazuvawe na mno`inskata forma spored drugi sli~ni leksemi), biv²l'ica,
pan²delnik, pred ~lenskata morfema: parti²zante, topa²nicta, xig²l'inte, i
na po~etokot vo leksemite: pinci, pa{ka (< opinci, opa{ka).
3.3.2. Konsonanti.
Od sonantite najnestabilna e fonemata /j/. Pred po~etnoto /e/ se sre}ava
fakultativno, no naj~esto otsustvuva, sp. (j)e{, (j)ela, (j)esen, no e²`ovi, e²seni.
Vo pove}e primeri taa otsustvuva i pred vokalot /a/, sp. asl'i, anya, a²terva,
an²gul'a. Vo intervokalna pozicija pred prednite vokali po pravilo /j/ se ispu{ta: raz²boi, po²voi, tfoi (: razboj, tfoj), se mie, trie, trae, iska²eno. Naj~esto se ispu{ta zad /i/ na krajot vo imperativot, sp. napi se, izmi se, spi.
Vo oddelni leksemi se ispu{taat i dentalnite /n, l/, sp. sonce (< solnce)
pokraj solce, teku ‘tolku’.
297
Kaj opstruentite najra{irena e zagubata na /h/. Ovoj glas napolno se zagubil vo inicijalna pozicija, sp. l'ep, ladno, rani, aro, oxa, osven vo hu²l'era.
Vo drugite pozicii toj se ispu{ta isto taka ~esto, no pojavata ne e avtomatska, sp. (vo intervokalna pozicija) glua, suo ‡ sui, mua, o²rei (: oreh),
strea, rea, teen, (pred konsonant) mul'a, mul'²josan, ~el'i, (na krajot) ver, ni,
siro²ma.
Drugite opstruenti do kolku se ispu{taat, toa se slu~uva vo konsonantski
grupi, poretko vo intervokalna pozicija.
Vo intervokalna pozicija vo oddelni leksemi se ispu{taat /v/ i /d/. /v/ se
ispu{ta vo nekoi slu~ai vo mno`inskata nastavka -ovi, sp. l'e²boi, lu²boi, ro²toi. /d/ redovno otsustvuva vo deseti~nite broevi, sp. dvajset, {ejset, i kaj
nekoi glagoli, sp. o¹, gre¹, do¹, o¹me, o¹{e, se¹me, ja¹me, gre¹te (: oda, jada, greda,
seda ‡ ode, grede, sede).
Na po~etokot /v/ se zagubilo vo leksemata ime (vime), vo predlogot o (vo),
pred konsonant vo nåtre. Redovno se ispu{ta isto taka vo sufiksot -(v)ski vo
prezimiwata: Ni²noski, [u²moski, vo sekvencata /tv/ vo oddelni primeri: za²tori, za²toren, o²tori, pokraj o²torvi, no zatvor, i vo leksemata sosem.
Vo pove}e slu~ai se ispu{ta /t/: pred afrikatite /c, ~/: `ice, ri~e, på~e,
kro²mi~e (: `ito, påt), inae²~ija, vo sekvencite /st/, /{t/ + konsonant, sp.
posno (: post), radosno, ga{nik, no{no, no{fi, no{ja, pe{nik, vo grupata
/tsv/: bo²gasvo, vo oddelni slu~ai vo grupata /tk/: iska²eno (: tkae). Na krajot
se ispu{ta vo oddelni primeri vo grupata /st/, sp. rados, `al'os, bol'es,
kara²xes (glavno vo dvoslo`ni i vo pove}eslo`ni leksemi), no i: grost,
kerst, most, perst, prost, ~ist, {est.
Soglaskata /d/ se ispu{ta na po~etokot vo grupata /dl/ vo lambok, lambo²~ina, vo medijalna pozicija se ispu{ta pred /n/: eno, pana, plajna (pladnina),
sena (sedna) i pred /l/ vo sferl'e, no sferdal.
Od drugite konsonanti vo oddelni leksemi se ispu{taat: /g/ vo sea, koa
pokraj koga, ve²l'iden (vo grupata -gd-); /s/ se zagubilo na po~etokot vo glagolite tri`i, tru`i (vo grupata str-, no taa ne e regularna fonetska pojava,
sp. streda, strana).
3.4. Epenteza e konstatirana vo nekolku slu~ai. Regularna pojava e vmetnuvaweto na pregradnite /t, d/ vo grupite /sr, zr, `r/: strebro, streda, streden, zdrak, zdra~i, `drebe. Vo grupata /mr/ se vmetnuva vo oddelni slu~ai /b/,
sp. umbren, umbri; sp. i gl'istra, pambuk.
Od sekundarno poteklo e i /t/ vo klastja (: klas), verojatno po analogija
na primerite od tipot cvetja, l'istja i drugi sli~ni obrazuvawa. Analo{ko
e i /z/ vo brazda²vica.
298
4. PROZODIJA
4.1. Prozodiski edinici
Od prozodiskite sredstva ezere~kiot govor go poznava samo dinami~kiot
akcent. Fonolo{ko-distinktivna funkcija toj ispolnuva so svoeto mesto kaj
nekoi glagolski formi, sp. ²imame, ²imate (1 i 2 l. mn. prez.) : i²mame, i²mate
(1 i 2 l. mn. aorist).
Vo 1 i 2 l. mn. na aoristot akcentiraniot slog (vokal) po pravilo se izgovara ne{to podolgo vo sporedba so akcentiranite vokali vo drugi pozicii,
me|utoa, ovaa kompenzaciona dol`ina {to nastanala po zagubata na soglaskata /h/ ne vr{i distinktivna funkcija, sp. re²kome, re²kote, done²some ‡ done²sote, pad²name ‡ pad²nate.
4.2. Mestoto na akcentot
Akcentot vo princip mo`e da stoi na site slogovi vo zboroformite, no so
nekoi ograni~uvawa.
Ogromno mnozinstvo leksemi imaat akcent na penultima.
4.3. Akcentski celosti. ‡ Izdeluvame dva vida akcentski celosti ‡ so
imenki i so glagoli.
Imenkite obrazuvaat akcentska grupa so kratkite dativni zamenski formi upotrebeni so posesivno zna~ewe, so predlozite, so partikulite za stepenuvawe (po-, naj-) i so nekoi svrznici. Me|utoa, od ovie pridru`ni zborovi
vrz mestoto na akcentot mo`at da vlijaat samo zamenskite klitiki. Vo
akcentski pogled tie se odnesuvaat kako sufiksi do kolku vo sintagmatskata
celost akcentot bi se na{ol na ~etvrtiot slog. Vo takvi celosti se javuva
sekundaren akcent, sp. ²dete³to-ni za²g'imna. [~erka²ta-mu ²caro³tom os²l'epe.
Isto taka i koga e zamenskata klitika pridru`nik na atributot, sp.
Go²l'ema³ta-mu {²~erka iz²bega. Vo primerite kako: (ojde) ²doma-mu, (mu re~e)
na-²vujko-mu, ²majka-mu ²esti ²bolna ‡ imame druga akcentska situacija ‡
acentot pa|a na tretiot slog vo celosta.
Vo predlo{kite sintagmi i vo spoevite so svrznici akcentot sekoga{
stoi na imenskiot del bez ogled na brojot na slogovite, sp. (otide) na-²niva,
na-²påt (zastana), na-²dåp (se ka~i); i-²tatko i-²sin oj²doe na-²Kostur. Vo
stepenuvanite imenski formi ima dvoen akcent, za{to se akcentiraat i
partikulite: B²rat-mi ²esti ²po²majstor, ²pora²botnik.
299
Kaj glagolskite celosti so zamenska klitika, so partikulite }e i za i so
svrznici akcentot redovno pa|a vrz glagolskiot del od sintagmata, sp. Mu²re~e na-²brat-mu. Go-²vide ²Petreto. Mu-i-iz²vade ²o~ite. Da-go-²nosi ²doma-mu.
²Ojde da-se-iz²mie. ]e-mu-²nosi ²l'ep.
Koga e glagolot negiran so partikulata ne, toga{ akcentskata celost ima
dvoen akcent ‡ na glagolot i na negacijata, sp.: ²Ne-ra²boti, ²ne-go-²zeva, ²ne-se²jade. Isto taka i vo pra{alni iskazi redovno se akcentiraat i glagolot i
pra{alniot zbor, sp. [²~o-ra²boti{? ²Koj-te-²vide? Sa-²kogo-²be{e?
300
31. [LEGOVO
[LEGOVO, op{tina Kratovo.
Severni govori, isto~na grupa.
Kratovski govor.
OLA 98, MDA 10.
Seloto se nao|a na patot Kratovo ‡ Probi{tip. Vo 1961 god. toa imalo
846 `iteli, pravoslavni Makedonci. Naselenieto se zanimava so
zemjodelstvo, sto~arstvo, zanaeti. Ekonomski centar e Kratovo. Vo seloto
ima osnovno u~ili{te do 4 oddelenie.
Naselbata prv pat se spomnuva vo XIV v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/.
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
v
m
l
l'
j
300
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani.
1.3.2. Akcentot e sloboden i morfolo{ki stabiliziran.
1.3.3. Kako distinktiven priznak akcentot se koristi kaj glagolite vo aoristot i prezentot, sp. (on) i²ma (3 l. edn. aor.) : (on) ²ima (3 l. edn. prez.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Vokalite /i, e, a, o, u/ mo`at da stojat vo site pozicii na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
Vokalot /»/ ne mo`e da stoi na po~etokot i na krajot na zboroformite.
2.1.2. Vokalite /i, e, a, o, u/ vo princip mo`at da stojat vo grupa sekoj so
site, sp. s²nai, o²}oi, ²mui, tru²ica, ²pie, d²vaese, ²lae, s²toe, ku²pue, st²rea, vi²doa,
do²a|a, ²mua, s²viok, g²reove, ²buove, ²meur, la²usa.
Vokalot /»/ ne se javuva vo grupa so drug vokal.
2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala ne se kontrahiraat, sp. /ii/: z²mii, tep²sii, /ee/: s²mee se, se²dee}e, /aa/: ²maa, vik²naa, /oo/: c…no²ok.
2.1.4. Dolgite vokali dobieni so kompenzacija po zagubata na /h/ pred konsonant se ras~lenuvaat na dva kratki vokala, sp. mee²l'em (< me:l'em <
mehl'em), ²boo~a (< bo:~a < boh~a), duu²na (< du:na < duhna).
2.1.5. Sekvenci od tri vokali vo doma{ni zborovi se neobi~ni. Vo 3 l. mn.
na imperfektot kaj glagolite od tipot ‘pie, see, znae, broe, ~ue’ me|u poslednite vokali ima /j/, sp. ²pieja, ²seeja, z²naeja, b²roeja, ²~ueja.
301
2.1.6. Silabi~noto /…/ se javuva vo grupite ¦C-, C¦C, sp. ²…|a, ²…`an, ²c…no,
²p…sti. Vo sosedstvo so vokal mo`e da se sretne samo vo slu~ai so zagubeno /h/,
sp. ²v…o, ²v…ove, i na morfemskata granica so prefiks, sp. ²za…|a.
Vo po~etokot na zboroformite /…/ se realizira kako [ …]: ² …|a, ² …ska.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Sonantite i bezvu~nite opstruenti mo`at da stojat vo site pozicii
na zboroformite ‡ na po~etokot, vo sredinata i na krajot.
2.2.2. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat na krajot i pred bezvu~ni
soglaski, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite.
2.2.2.1. Edna~eweto po zvu~nost se vr{i i na sostavot me|u prefiks i korenska morfema, kako i me|u oddelni zboroformi vo edna akcentska edinica.
2.2.3. Konsonantski grupi.
2.2.3.1. Konsonantski grupi od dva isti konsonanta se retki. Na morfemskata granica se konstatirani samo slednive geminati: /jj/: ²naj:ak (najjak),
/tt/: p²rol'et:a (prol'etta), od:e²l'il'e se (oddel'il'e).
2.2.3.2. Po~etna grupa od dva sonanti e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/, sp. m²lado, m²ramor.
2.2.3.3. Sonantite, so isklu~ok na /r/, na po~etokot na zboroformite ne se
sre}avaat vo grupa so opstruent.
2.2.3.4. Od opstruentite na po~etokot se odbegnuvaat grupite: p~- vo pove}eslo`ni zborovi, sp. ~e²nica, ~e²ni~en l'ep, no: p²~ela, v~- i vn- vo oddelni
slu~ai, sp. ²~era, ²nogu. Grupata ps se odbegnuva vo site pozicii na
zboroformite kade {to nema fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. pci, p²ceto,
p²cue, pco²visa, s²tipca.
2.2.3.5. Soglaskata /s/ ne mo`e da stoi isto taka i pred /~/ na morfemskata
granica, sp. k²la{~e, ²l'i{~e, ²mo{~e, ob²ra{~e, i{²~e{a.
2.2.3.6. Grupata {t po pravilo ne se javuva, mesto nea redovno stoi {~, sp.
²gu{~er, k²l'e{~i, ²ni{~o, og²ni{~e, ²pu{~a, {²~avej.
2.2.3.7. Se odbegnuva i sekvencata vn, do kolku ne se javat fonetsko-semanti~ki pre~ki, sp. o²damna, ²ramno, ram²nica, glam²nica, os»m²nalo.
2.2.3.8. Na krajot na zboroformite ne mo`e da stoi /t/ zad /s, {/, sp. gos,
l'is, mas, ²rados, d»{, ve{, pri{.
2.2.3.9. Od trislo`nite i pove}eslo`nite konsonantski grupi ne se mo`ni
onie {to se sostaveni od fonemite /s, {/ + ploziv, sp. ocp²redi, b²racki,
²posno.
2.2.3.10. No isto taka treba da istakneme deka vo ovoj govor se mo`ni konsonantski grupi sostaveni od plozivot /t/ i afrikatite /c, ~/: b²rat~e,
302
²`itce, grupata -sc- na morfemskata granica vo slu~ai kako: ²masca, ²mesce,
p²rasci, is²cede, kako i grupite sr, zr i str, zdr, sp. s²reda, z²relo ‡ st²ra`a,
zd²ravje, no `d²rebe.
2.2.4. Oddelni konsonanti.
2.2.4.1. Sonantot /j/ ne se javuva pred preden vokal na po~etokot na zboroformite, sp. ²eden, ²ezero, ²esen.
2.2.4.2. Fonemata /l/ ne mo`e da stoi pred preden vokal i pred /j/. Vo tie
pozicii nejziniot izgovor se neutralizira so izgovorot na /l'/, sp. ²kola ‡
²kol'i (mn.), ²bela ‡ ²bel'i (mn.) : ²bel'i (mn. od ²bel'a, tur. ar. belâ ‘beda’). Pred
konsonant i na krajot /l/ se realizira kako bilabijalno [×], sp. ka× ‡ ²ka×ta,
²bivo× ‡ ²bivol'i, di²be× ‡ di²bela, ²z»×va, ²ze×nik, ²ma×ku.
2.2.4.3. Sonantot /r/ sekoga{ ima sosedstvo so barem eden vokal.
2.2.4.4. Soglaskata /v/ na krajot, pred bezvu~en ploziv i zad /{/ se
realizira kako poluzvu~en frikat, sp. ²m…t»ª, sªat, sªe, ²oªca.
2.2.4.5. Fonemata /y/ e retka; se javuva naj~esto vo sekvencata yv : y²vono,
y²viska, yver, poretko i vo grupa so sonantite /n, r/, sp. ²g»nya, ob²y…ne, i pred
vokal: yit, yev²gar, ²yunica.
2.2.4.6. Fonemata /x/ isto taka ne e ~esta i se sre}ava, glavno, vo tu|i
leksemi i morfemi.
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot mo`e da stoi na site slogovi so nekoi ograni~uvawa na posledniot otvoren slog, sp. ka²zan, d…²var, o²ra~, ru²kav, sla²vej, slabu²wav, bratu²~et, ‡ ²kutwak, ²mu~nik, ²ut»k, ²pete×, ro²dite×, u²dov»c, e²t…va, kop²riva, ~ub²rika, pe²l'ena, sl'e²po}a, l»²`ica, ko²l'eno, loj²ziwa, ‡ ²jazov»c, ²zadruga, ²loboda,
²babi~ka, s²l»bica, ²ju`ica, k²l'epalo, ²ezero, ‡ ²lastavi~ka, ²majkovina,
²zaednica, ²erebica, ²c…kvi~e, ²erebicite, ²c…kvi~eto.
2.3.1.1. Na posledniot otvoren slog vo doma{ni zborovi akcentot se javuva
vo edninskata forma na aoristot, sp. (ja, ti, on) ka²`a, ka`u²va, no²si, um²re,
(ja) doj²do, re²ko, vo formite za `enski i sreden rod od zamenkite koj, ~ij,
ka²k»v, sp. ko²ja (²`ena ul'eg²na), ~i²ja (e o²vaj krava), ~i²jo (je o²voj dete), kak²va,
kak²vo, ed²na, ed²no, vo nekoi prilozi, na pr. bla²ze-ti, ov²de, kako i kaj
imenkite od m.r. so zagubeno /h/: o²ra, siro²ma, ko²`u.
2.3.2. Druga osobina na akcentot vo ovoj govor e negovata
paradigmati~nost (toj e morfolo{ki stabiliziran na eden slog vo celata
paradigma), sp. e²zik ‡ e²ziko ‡ e²zici ‡ e²zicite ‡ (dva) e²zika, sin ‡ ²sino ‡
²sinove ‡ ²sinoveto, ²ulav ‡ ²ulava ‡ ²ulavo ‡ ²ulavi ‡ ²ulavio ‡ ²ulavata ‡
²ulavite, ²torbi~ka ‡ ²torbi~ki ‡ ²torbi~kata ‡ ²torbi~kite, kaj glagolite:
303
(prez.) ²begam ‡ ²bega{ ‡ ²begamo ‡ ²begate ‡ ²begat, (aor.) be²ga (1‡3 l. edn.) ‡
be²gamo ‡ be²gate ‡ be²gaa.
2.3.2.1. Od prethodnovo pravilo otstapuvaat samo imenkite ‘vol, pop’ koi
vo mno`inskite formi imaat akcent na fleksivnata morfema, sp. vo× ‡ ²volo
: vo²love ‡ vo²loveto, brojnata imenka i²l'ado : (tri) ²il'adi, zamenkite koj, ~ij
: ko²ja ‡ ko²jo ‡ ko²i, ~i²ja ‡ ~i²jo.
2.3.2.2. Tendencijata za zadr`uvawe na akcentot na eden ist slog vo paradigmata e sprovedena i vo akcentskite grupi (celosti). Taka vo imenskite
sintagmi so predlog predlogot e sekoga{ vo prokliza, sp. (ide) od ²doma
(projde) preko ²reka (ostana) bez ²noga. Vo glagolskite sintagmi redovno stoi
na glagolot, sp. }e ²pojde{, }e ga ²zemu, (ja) mu-re²ko, odne²so-si. Ako e
sintagmata negirana, toga{ i negacijata se akcentira, sp. ²ne-te-poz²nava, ²nemi-se-s²pie, no: ne-vi²do, ne-²mo`u da-²idu.
2.3.3. Stepenuvanite i negiranite pridavki imaat dvoen akcent, sp. ²povi²sok, ²najgo²l'em, ²neve²se×, ²nerabot²l'iv.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin, sit
< sekundarniot 2 vo ²ogin
< e vo neakcentiran slog vo nekolku slu~ai: di²be×, ~i²kija, {i²}er
e < *½ : e²zik, ²eza, e²t…va, ²ed»r, e~²men, ²`etva
< *£ : ²celo, ²cel'ina
< a zad /j/ vo e²r»m (jarem), ere²bica
< i (so asimilacija) vo ~e²terese
» < *& : d»n, l»k, ²l»s»n, ²s»ga, ²t»n»k, o²p»nci, ²kot»×, ²pet»×, e²d»n, ²`ed»n, ²put»c, u²dov»c, o²c»t, e²r»m
< *% : d»{, ²b»~va, ²b»ze×, ²v»{ka, ²z»×va, k»t, ²s»pka, ta²k»v, na²p…st»k,
²ru~»k, o²n»j
<
2 sekundarno: ja²g»nca, ²b»dnik, l»²`ica, ²m»gla, ²m»ska, os»m²nalo,
²c»vte; ²os»m, ²sed»m, se²d»mdese, ²bist»r, ²dob»r, ²ed»r, ²it»r, ²mok»r, ²mud»r, ²ost»r, ²vet»r, ²vep»r
< *† vo primerite: ²g»ze~ki, g²n»s»n, ²g»nya se, dl»²bok, ²edn»{, ²k»drav
304
<
*þ vo primerite: ²g»ta, `»²tar, `»²tica, ²k»ca ili vo grupa so
/l/:
z²l»~ka, s²l»za, s²l»nce, d²l»gi, ²l»cna
< turskoto : baײd»za, ²v»stan, ²z»mba, z»²ban
a < *† vo: sa (*s† ), suf. -na : pad²nal'e, vo nastavkite za 3 l. mn. prez. i
imperf.: ²berat, ²se~at, ²vikaa
< *½ vo: o²ra ‡ o²rasi, s²vakak»v
< *£ vo ²zajak
o < *% vo ~lenskata morfema za m.r.: ²l'ebo, ~o²veko
< sekundarniot 2 pred krajnoto /l/: ²reko×, ²seko×
u < *† : dup, ²zubi, go²lubi, guse²nica, gus²tak, `e²lud»c, ²ju`e, ju²`ica, ku²dela, k²lup~e, ²mud»r, ²muka, ²mu`je, ²mut»n, mu²}»k i dr.
< *þ vo oddelni slu~ai: ²bugarin, vuk, ²vuna, ²jabuka, kuk, ²muze, muz²nica,
pun, pu²`a×ka, ~un
< *w&/% : u, uz, ude²nue, u²dov»c, u²laga, ul'eg²na, u²nuk, u²nutra
< o vo oddelni slu~ai: ²bumba, ²pumpa, ²puzder, ku²manda, ku²misija, ²jaguda, ²duri, ²doktur, ²pampur, ²u{~e pokraj ²o{~e
… < *¦ primarno i sekundarno
< sekvencite ar, ra, re po redukcijata na vokalniot segment, sp. b…²daci (bardaci), b…da²vica (bradavica), v…²teno (vreteno).
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite glasovi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < mesto epentetsko *l´ : ²zemja
< i pred ~lenskata morfema za m.r. -o, sp. g²lujo (gluio < gluhio), di²bel'jo (dibel'io), ne²govjo (negovio), s²kupjo, ²cel'jo
< e zad vokal vo broevite: idi²najse, dva²najse, i vo glag. prilog:
se²dej}e pokraj se²dee}e
< *x vo: mej²l'em pokraj mee²l'em, ²nijni, ²zadij, ²kijne (naj~esto vo pozicija zad vokalot i)
< ø (kako proteza) pred kontinuantot na po~etnoto *† vo: ²ju`e, ju²`ica, ²jut»k pokraj ²ut»k
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *l´ vo red slu~ai i vo site pozicii, sp. klun, ku²dela, ²~e{la se, pri²jate×, u²~ite×, ²~e{»×, ro²di×ka, stu²pa×ka, i dr.
< *þ vo grupa so /»/ vo oddelni slu~ai, sp. d²l»gi, s²l»za, s²l»nce, z²l»~ka
305
l' < *l´ : ko²{ul'a, ne²vol'a, ²g…kl'an, ²~el'at, b²l'ue, kl'u~, vi²l'u{ka, v…²zal'ka, neves²tul'ka
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
< tu|o: vi²til'
r < * : ²more
v < *w
< kako proteza vo: ²vujko, ²vujna
< hijatsko vo: ²pavuk, ²java, su²var, ²~iva, ²~ivo
< *x vo: ²muvla, muv²losan, ²ovtika, ²pavne, tav²taba
< tu|o f : vi²til', ves, ²vurna
m < v vo sekvencata vn : o²damna, p²l'emna, ²ramno, o²s»mna (2.2.3.7.)
n < * vo oddelni slu~ai, sp. ²negov, ²nin
w < *nÞj : ja²dewe, ko²rewa, ²t…wa
< n po analogija vo oddelni slu~ai, sp. d…²mow
c < * vo grupite * ¦-, * r½-, * v¦-, sp. c…n, ²c…ven, c²revo, crep, c²v…sto
< s vo sekvencata ps : pci, p²cue (2.2.3.4.)
< grupata -ts- vo slu~ai kako: ocpredi, bracki (2.2.3.9.)
y < z vo grupite zv, nz i pred vokal vo oddelni slu~ai, sp. y²viska, yver,
²g»nya, ob²y…ne, yit, ²yivri, yu²nica (2.2.4.5.)
~ < mesto t vo sekvencata {t (> {~), sp. {²~ukna, {~…k, ²gu{~er, ²ni{~o, `e²ni{~e, a²l'i{~a, og²ni{~e (2.2.3.6.)
x < tu|o: xa²mija, xep, xi²ger
{ < s vo sekvencata -s~- na morfemskata granica, sp. ²ko{~e (: koska),
k²va{~e, ²l'i{~e, po²ja{~e (2.2.3.5.)
} < *t´ : v²re}a, ²ve}e, vru}, vru²}ina, ²ga}i, ²vo}ka, do²ma}in, ²ku}a, ²l'e}a,
mu²}»k, ²mu}e²nica, me²}ava, mo}, nemo}an, ²n»}ve, ²ne}u, no}, o²bu}a, p²l'e}i,
²pomo}, p²ra}a, p²la}a, s²ve}a, s²ve}nik, ²sino}e, s²re}a, ²}erka, }e, }ut, ²}ute
< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e
< tu|o: bu²ba}, du²}an, }i²l'im, ²}o{e, }u²mur
< mesto ~ vo pe²}urka
| < *d´ : ²va|a, ²ve|a, ²vi|a, g²ra|a, ²gospo|a, gra²|anin, do²a|a, k²ra|a, ²me|a,
²me|wik, p²re|a, p²re|e, ²…|a, ta²koj|ere, ²~a|i
< *dÞj : ²la|a, ²lu|e
< tu|o: ²|avo×, |er²dan, |on, ²|ubre, ma²|esnik
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni kako rezultat na regresivna asimilacija.
3.2.2. Bezvu~nite konsonanti se dobieni od zvu~nite na krajot.
306
3.2.3. Vo oddelni slu~ai (naj~esto kaj pridavkite) bezvu~nite se dobieni i
po analogija, sp. ²nis»k, ²ret»k, s²lat»k, ²te{»k (: niska, retka, slatka, te{ka).
3.3. Prozodija
Pojdovniot prozodiski sistem ne pretrpel pogolemi fonolo{ki promeni,
no se izvr{ile zna~itelni morfolo{ki izmeni (v. 2.3.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Od pojdovniot konsonantski sistem ovoj govor ne ja poznava
fonemata /h/. Taa se zagubila napolno gotovo vo site pozicii, sp. l'ep, ²rana,
i²l'ado, s²naa, s²taor, ²l'ea, ²buove, ²mua, ²uo, ²sui, ²ela, nin, ²jane, oglu²na, vi²dote,
v…, vla, vra, gra, o²ra, siro²ma, gre, me, ²o}o, bu : ²buo, glu, ko²`u, su, vi²do.
3.4.2. Od drugite konsonanti vo oddelni pozicii po~esto se gubi sonantot
/j/. Redovno toj se gubi na po~etokot pred prednite vokali, sp. ²ezero, ²ela, a
dosta ~esto i vo me|uvokalna pozicija isto taka pred preden vokal, sp. po²voi,
²razboi, ²moi, ²lae, ²pie.
3.4.3. Od opstruentite vo pove}e slu~ai se zagubil plozivot /t/. Redovno
toj se gubi na krajot vo ~lenskata morfema za m.r., sp. e²ziko, ²mu`o, ²l'ebo,
²lo{jo // ²lo{io, vo broevite od 11‡19 i vo deseticite, sp. idi²najse, d²vaese,
²peese, vo konsonantskite grupi -stj-, -tstv- : ²k…sje, ²l'isja, bo²gastvo, i vo
krajnite grupi -st, -{t, sp. k…s, l'is, ²bol'es, d»{, pri{, ve{.
3.4.4. Soglaskata /d/ se zagubila vo deseticite od 20‡90 : d²vaese, ²peese,
de²veese.
3.4.5. Po nekolku primeri nao|ame so zagubeni: m (nogu), v (²~era, ²tornik,
²site, ²zeme), | (p²reeska), p (~e²nica, ~e²ni~ka, ~e²ni~en l'ep).
3.5. Metateza
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs- : sve, svi, s²vakak»v, ²s»vio,
vo grupata -zj- (> jz) : g²rojze, ²lojze, i vo nekolku drugi oddelni primeri, sp.
ta²run.
307
32. QUBANCI
QUBANCI, porano op{tina Skopje, denes ^air.
Severni govori, skopsko-crnogorski govor.
OLA 95, MDA 37.
Seloto e oddale~eno od Skopje okolu 15 km. Vo 1961 god. toa imalo 1.312
`iteli, od koi 1.298 pravoslavni Makedonci. Glavno zanimawe e zemjodelstvoto. Vo seloto ima osmoletka.
Seloto prv pat se spomnuva vo polovinata na XV v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.3.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
v
m
l
j
308
q
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
b
t
d
c
y
s
z
~
x
{
`
}
|
k
g
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani i neakcentirani.
1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci.
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna: sekoj vokal mo`e
da se javi vo princip vo po~etokot, vo sredinata i na krajot na zboroformite,
pred i zad pooddelni konsonanti.
Od ova se isklu~uva vokalot /»/, koj ne mo`e da stoi na apsolutniot po~etok i na krajot.
2.1.2. Site vokali, osven /»/, mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so isklu~ok
na po~etokot na zboroformite.
2.1.3. Silabemata /…/ obi~no se javuva vo sredi{na pozicija, poretko na po~etokot i na krajot na zboroformite, sp. …²|a, …²ti, v….
2.1.3.1. Silabemata /…/ po pravilo se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-,
C¦C, -C¦). Vo sosedstvo so vokal mo`e da se javi samo na morfemskata granica
vo slu~ai od tipot ²za…|a, ²pre…ti, ili ²v…»t, ²v…»n, ²v…ovi.
2.1.4. Vo vokalskite grupi so /i/ kako vtora komponenta ponekoga{ /i/ > [¹]
so udol`uvawe na prethodniot vokal, sp. d²va·¹ca, sa²ba·¹l'e, tru²do·¹na. Po toj
na~in [¹] so prethodniot vokal obrazuva diftong (2.3.1.).
2.1.5. Ednoslo`na difton{ka grupa od dve mori so prethodniot vokal obrazuva i vokalot /u/ vo 3 l. mn. na prezentot i imperfektot, sp. ²vikau > ²vika×,
vi²ka{e× (2.3.1.).
309
2.1.6. Hijatot vo vokalskite grupi se otklonuva naj~esto so vmetnuvawe na
/v/, sp. s²nava, ²savat, ²sova, st²reva, ²muva.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija.
2.2.2. Site opstruenti mo`at da stojat vo po~etna i vo sredna pozicija.
2.2.3. Na krajot na zboroformite mo`at da se javat samo bezvu~nite opstruenti.
2.2.4. Zvu~nite opstruenti ne mo`at da stojat i pred bezvu~nite, a bezvu~nite ne mo`at da stojat pred zvu~nite, so isklu~ok na /v/.
2.2.5. Sonantot /l/ pred prednite vokali i pred /j/ ima alofon [l'].
2.2.6. Konsonantski grupi.
2.2.6.1. Dentalnite plozivi /t, d/ ne mo`at da stojat pred afrikatite, sp.
²b…ce, ²`ice (: b…do, `ito) (3.4.4.).
2.2.6.2. Opstruentite /s, z/ ne mo`at da stojat pred palatalnite konsonanti
(so isklu~ok na j) i vo taa pozicija tie se asimiliraat, sp. ²uga{wu, t²re{wu,
s»{²wega, ²miri{qiv, ²go{}u, ²u`wu, p²rika`wa (: ugasne{, rasne{, gosti{,
uzne{) (3.2.).
2.2.6.3. Konsonantot /s/ ne mo`e da stoi i vo grupata s~ : ²k…{~e, ²l'i{~e
(3.2.).
2.2.6.4. Ne se trpi ni grupata ps : p²cuje, ²l'ipcalo, ²tepcija (3.2.).
2.2.6.5. Vo doma{ni zborovi ne se mo`ni na krajot konsonantskite grupi
-st, -{t, sp. ²bol'es, k…s, pri{ (3.4.4.).
2.2.6.6. Grupi od dva isti konsonanta osven so /j/, sp. ²najjak > ²naj:ak, ne se
konstatirani.
2.2.7. Oddelni konsonanti.
2.2.7.1. /j/ vo intervokalna pozicija pred /e/ se javuva fakultativno, a mo`e
i napolno da se zagubi, sp. ²pi(j)e, za²ka~u(j)e, z²na(j)e, ²po(j)e, z²re(j)e, no i: iz²miena, se²dee}i.
2.2.7.2. /r/ se realizira vo sosedstvo so vokal.
2.2.7.3. Konsonantot /y/ ne e ~est; se javuva naj~esto vo grupa so /v/ i so sonantite /n/ i /r/ (3.2.).
2.2.7.4. Konsonantot /}/ pred prednite vokali, osobeno pred /e/, se izgovara
so zna~itelno namalena frikacija, sp. ²k'erka, k'e.
2.3. Prozodija
310
2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi pa|a na po~etniot slog, a na
trislo`nite i pove}eslo`nite e fiksiran na tretiot slog (mora) od krajot,
so mali isklu~oci, sp. ²ko{uqa ‡ ko²{uqata, ku²}etina ‡ ku}e²tinava ‡ ku}e²tinete, se²dee}i.
I vo slu~aite kako: tru²do¹na (trudovina), og²luve×, nase²que× (3 l. mn.
prez.), vi²ka{e×, no²se{e× (3 l. mn. imperf.) akcentot stoi na tretata mora od
krajot, bidej}i diftonzite o¹ i e× sodr`at po dve mori (2.1.4., 2.1.5.).
2.3.2. Od prethodnoto akcentsko pravilo otstapuvaat nekoi prilo{ki obrazuvawa i oddelni zamenski zborovi, sp. u²nutra, ov²dekac, tak²voja, ovo²l'iki
i dr.
2.3.3. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe se odnesuva i za akcentskite celosti od atribut + imenka, sp. go²l'em-ko`u, dru²ge-`ene, ot sta²rovreme, d²va-d»na, no i: mumuru²zan-l'ep, wo²jan-mu`, sva²ki-d»n ‡ koga e imenkata
ednoslo`na.
2.3.3.1. Vo predlo{kite sintagmi akcentot ne preminuva vrz predlogot:
}-²ide na-²pazar, na-²gosti.
2.3.3.2. Akcentsko edinstvo ~inat i glagolite so kliti~kite zborovi, sp.
do²nesi-ga, done²sete-gi, mu-²re~e, a koga se so negacija i pra{alen zbor akcentot se upravuva po praviloto za tretoslo`no akcentirawe: ne-²ga-vide,
{to-²mi-ide{?
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Silabemite /i, e, a, o, u, …/ poteknuvaat od soodvetnite silabemi vo pojdovniot sistem. Osven toa:
i < *y : sin
e < *£ : ²(j)ezik
< *½ : ²l'eto
» < *% : d»{, ²pet»k, ²s»{ije
< *& : d»n, ²ov»s
< sekundarniot 2 vo site pozicii: ²m»gla, ²ost»r, ²og»w, ²sed»m, ²s»mne
< turskoto : ²m»zdrak, ²k»na
a < *† vo sufiksot -na- : ²sednat
< *½ vo: ²ora, ²orasi
< *& vo ²wojan, mu²muruzan
u < *† : gu²senica, ²udica, ²se~u
311
<
<
* / : uz, ²uze, ²udov»c
*þ samo ili vo grupa so l : ²buva, ²vuna, s²luba, s²luza
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, l, q, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat
od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < ø vo ²ju`e, ²ju`ica, ²jut»k, ju²~era
< i zad drug vokal (2.1.4.)
l < *þ vo grupata lu : s²luza, s²lunce
q < *lÞj : ²zeqe
r < *
w < *nÞj : ²t…we
< n analo{ki: ²sedwu, ²l'egwu
< n vo grupata nk : g²rawka, ²sewka
v < *w
< f : ²va}a, ²vurna, ²vener
< u zad drug vokal vo 3 l. mn. prez. i imperf.: ²vikav, vi²ka{ev
< ø vo hijat, pred s# mesto nekoga{noto /h/: s²nava, ²sova, ²~iva, ²ruvo,
²suvo, analo{ki posle i vo suv
c < * vo * ¦- i * r½ : c…n, c²revo
< s vo grupata ps : p²cuje, ²l'ipca (2.2.6.4.)
< ts vo grupata tsk : b²racki, ar²naucki
y < z vo grupite zv, nz, zr : yver, ²nayre, poretko i vo drugi pozicii:
²yebe, ²yidar, o²y»t, ²ya|an
z < *•
x < (vo zaemki): ²xade, ²oxa
{ < s vo grupite s + palatalen konsonant: ²ga{wu, ²miri{qiv (2.2.6.2.),
i {~ : b²re{~e (2.2.6.3.)
` < z vo grupa so palatalen konsonant: be`-²wega (2.2.6.2.)
} < *t´ : ²ku}a
< *tÞj : c²ve}e, b²ra}a
< t analo{ki: ²me}u, p²l'e}u (: mete{, pl'ete{), kako p²la}u
< vo zaemki: }or, ²}u{e
| < *d´ : ²ve|a, ²me|a
< *dÞj : ²la|a
< d analo{ki: ²i|u (: ide{), kako vo ²vi|u (: vidi{)
< vo zaemki: |on, ²|erdan
312
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni, kako rezultat na regresivna asimilacija
po zvu~nost.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti na krajot na zboroformite mo`ele da se dobijat i od soodvetnite zvu~ni opstruenti.
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi dol`ini nastanale so kontrakcija i so kompenzacija (2.1.4.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednata
zboroforma po~nuva so vokal, sp. }-²ispe~e, d-²idemo, s-²o`eni, g-²udri (}e-, da-,
se-, ga-).
3.4.1.1. Vo brziot govor kaj slu`benite zborovi krajniot vokal se ispu{ta
i vo drugi slu~ai, sp. }e{-da-²padwu (}e{e-), al-da-ga-²u`wu (al'i-), ²za{-²nedojde.
3.4.1.2. I kaj mnogu prilozi posledniot vokal mo`e da se ispu{ti, sp. ²ju~er, t»k, s»k, odo²vut, oz²dol, pokraj ju²~era, s»ga, oz²dola.
3.4.2. Fonemata /h/ se zagubila napolno vo site pozicii: gra, me, v…, ²wino,
is»²nalo, ²uzomo. Zevot {to nastanal po gubeweto na /h/ vo najgolem broj slu~ai
e popolnet so vmetnuvawe na /v/, poretko so /j/: ²l'eva, ²p…vut, ²beva, di²janija
(3.2.).
3.4.3. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo po~etnata grupa vl- : ²ladika, las,
²lakno, ²la~i vunu, poretko i vo grupata stv : ²ubisto. Mo`e da se sretne po nekoj primer i so zagubeno /v/ vo intervokalna pozicija, sp. za²goorka, las²to¹ca,
{to-²da-praim, s²taeno i dr.
3.4.4. Konsonantot /t/ se gubi redovno pred afrikatite /c, ~/: ²b…ce (b…do),
²kori~e (korito) (2.2.6.1.),
‡ vo grupite -st, -{t : p…s, mas, do{ (2.2.6.5.),
‡ vo konsonantskata grupa stn : ²radosna, ²posno,
‡ i na krajot vo deseti~nite broevi: dva²naese, d²vaese, ²pedese, de²vedese.
3.4.5. Konsonantot /p/ se gubi vo po~etnata grupa p~ : ²~enica.
3.5. Metateza
313
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. s²vaki, s²vakoj, s²vite,
sve, s²vakakav,
‡ vo grupata zj, sp. g²rojze, ²lojza,
‡ kako i vo primerite: ²rila (l'ira), p²rokaj (pokraj), ²garvan, ²z»vla (z»lva).
314
33. TEARCE
TEARCE, op{tina Tetovo.
Severni govori.
Vratni~ki govor.
OLA 93, MDA 43.
Seloto se nao|a vo Dolni Polog, od Tetovo e oddale~eno okolu 10 km. Vo
1961 god. seloto imalo 2.883 `iteli, od koi 1.353 Makedonci, 805 Albanci, 652
Turci, 14 Srbi. Naselenieto se zanimava glavno so zemjodelstvo. Od 1944 god.
vo seloto ima osmoletka.
Naselbata prv pat se spomnuva vo vtorata polovina na XV v.
1. INVENTAR
1.1. Vokalizam
i
»
u
e
a
o
1.1.1. Funkcija na silabema vr{i i /…/ (2.1.4.).
1.2. Konsonantizam
1.2.1. Sonanti
m
l
l'
j
314
r
n
w
1.2.2. Opstruenti
p
t
c
~
}
k
b
d
y
x
|
g
f
v
s
{
z
`
1.3. Prozodija
1.3.1. Site silabemi mo`at da bidat akcentirani i neakcentirani.
1.3.2. Nema distinktivni prozodiski priznaci, osven ako mu se priznae na
kvantitetot fonolo{ki status (v. 2.1.3.1.).
2. DISTRIBUCIJA
2.1. Vokalizam
2.1.1. Distribucijata na vokalite e relativno slobodna; sekoj vokal mo`e
da se javi vo princip vo po~etokot, vo sredinata i na krajot na zboroformite,
pred i zad pooddelni konsonanti, so isklu~ok na vokalot /»/, koj ne mo`e da
stoi na po~etokot i na krajot na zboroformite.
2.1.2. Site vokali mo`at da stojat vo grupa so sekoj, so nekoi
ograni~uvawa na fonemata /»/.
2.1.3. Sekvenci od dva isti vokala se mo`ni na sostavot me|u prefiks i
korenska morfema, kako i vo slo`eni zborovi me|u dve korenski morfemi, sp.
}e ²zaaka, ²poodi, c…²nooka.
2.1.3.1. Vo drugite pozicii dva isti vokali se stegaat vo fonetski dolg vokal, sp. ²ne:sta (< neesta < nevesta), s²na: (snaa), ²buko: (< bukoo < bukovo),
²{ami: ({amii).
2.1.4. Silabemata /…/ obi~no se javuva vo sredi{na pozicija, poretko na po~etokot. Po pravilo taa se javuva vo konsonantsko sosedstvo (¦C-, C¦C). Vo sosedstvo so vokal mo`e da se sretne samo na morfemskata granica kaj prefiksiranite zboroformi, sp. ²za…|a, vo ~lenuvani zboroformi od tipot ²v…ot, ili
vo slu~ai kako ²top…a (top…va).
2.1.5. Vokalot /i/ kako vtora komponenta vo vokalni grupi se realizira kako [¹], sp. ²jalo¹ca (< jaloica < jalovica), ²polo¹na (< poloina < polovina), b²ra-
315
da¹ca (< bradaica < bradavica), ²val'a¹ca (< val'avica). Po toj na~in [¹] so
prethodniot vokal obrazuva diftongoid (ai > a¹, oi > o¹, ei > e¹).
2.1.6. Vokalot /a/ vo sosedstvo so /j/ vo pove}eslo`ni zboroformi dosta
~esto se realizira kako zatvoreno napred povle~eno [ƒ], sp. ²kukƒ¹ca, b²radƒ¹ca,
jƒ²banxija, jƒg²l'i~ica, ²jƒlo¹ca.
2.1.7. I vokalot /o/ pred /j/ vo oddelni slu~ai se realizira kako zatvoreno
[«], sp. ²last«¹ca, ²g«jdo, ²l«¹ca, bo²gor«jca.
2.1.8. Zevot ponekoga{ se otklonuva so vmetnuvawe na konsonantite /j, v/,
sp. ²~ujek (~ovek), ²juva, ²suvo.
2.2. Konsonantizam
2.2.1. Site sonanti mo`at da stojat vo po~etna, sredi{na i krajna
pozicija.
2.2.2. Site opstruenti mo`at da stojat vo po~etna i vo sredi{na pozicija.
2.2.3. Na krajot na zboroformite mo`at da se javat samo bezvu~nite opstruenti.
2.2.4. Nema konsonantski grupi vo koi bi se na{le vo neposreden kontakt
zvu~en i bezvu~en opstruent.
2.2.5. Konsonantski grupi.
2.2.5.1. Po~etna grupa od dva sonanta e mo`na samo koga e prv nejzin ~len
/m/, sp. m²jaukat, m²lado, m²l'eko, m²rava.
2.2.5.2. Sonantite na po~etokot na zboroformite ne se javuvaat vo grupa so
opstruent, so isklu~ok na /r/.
2.2.5.3. Kaj opstruentite od dijalekten aspekt interes pretstavuvaat slednite ograni~uvawa.
Na po~etokot ne mo`at da stojat grupite ps i p{, odn. p~, sp. ²cojsa, ²cojsan
(psovisan), ²caltir (psaltir), ²~enca (< p~enica < p{enica). Grupata ps se izbegnuva i vo drugi pozicii, sp. ²vapca, p²repca, ²papca, s²tipca, ²tepcija, a vo
spuje (< psuje) neposrednosta na /p/ i /s/ se izbegnuva so metateza (v. 3.5.).
2.2.5.4. Soglaskata /s/ ne mo`e da se javi vo grupa pred /~/ na morfemskata
granica, sp. ²vo{~e, k²va{~e, ²mo{~e (voz, kvas, most), dodeka pred afrikatot
/c/ taa stoi, sp. ²mesce.
2.2.5.5. Na po~etokot se izbegnuva i grupata zv, sp. y²viska, y²vere, y²voni.
Osven toa /z/ ne mo`e da se javi vo grupa pred /r/ i zad /n/, sp. ²nayre, ²obyre, ²janya, ²benyin.
2.2.5.6. Vo pove}e slu~ai se odbegnuva i grupata vn : ²ramno, p²l'emwa (<
pl'emna), dodeka grupata bn se zadr`ala, sp. ²debne.
316
2.2.5.7. Od zavr{nite konsonantski grupi ne se mo`ni -st, -{t : ²bol'es,
k…s, pos, mas, mos, d»{ (d»`d), pri{ (pri{t) (v. 3.4.6.1.).
2.2.5.8. Kaj trislo`nite i pove}eslo`nite konsonantski grupi ne se
mo`ni onie {to se sostaveni od frikativnite konsonanti /s, {/ + t +
pregraden konsonant: ²posna, ²radosno (: post, radost), vo grupite stj, zdj :
²l'isje, g²rozje (: l'ist, grozd), kako i -`dn- i -tstv- : ²nu`no (: nu`da),
b²rasto // b²ractvo // b²racvo.
2.2.5.9. Ne mo`at da stojat isto taka i tri~lenite grupi str, zdr, `dr, sp.
²bisro, ²osro, ²sesra, s²rana, s²ra`a, zraf, z²ravje, `²riga (v. 3.4.6.).
2.2.5.10. Sekvenci od dva ednakvi konsonanta ovoj govor ne poznava, sp.
²najak, o²sumina.
2.2.5.11. Dentalnite plozivi, koi vo mnogu makedonski dijalekti pred afrikatite /c, ~/ se zagubile, ovde se pazat, no so oslabnata artikulacija, sp.
²`itce, ²l'ivat~e.
2.2.6. Oddelni konsonanti.
2.2.6.1. Sonantot /j/ vo me|uvokalna pozicija ne mo`e da se javi vo grupata
-oa-, sp. ²moa, t²voa, ²koa, ²poas. Vo vokalnite grupi so /e/ se javuva fakultativno, sp. z²na(j)e{, ²po(j)e, ²mo(j)e. Na po~etokot pred /e/ po pravilo se javuva, sp.
je{, ²je~men, ²jegul'a, ²jezik, ²jedro, ²je~i, ²jet…va, ²jepir, ²jela.
2.2.6.2. Lateralot /l/ ne mo`e da se javi pred preden vokal i pred /j/. Vo
ovie pozicii doa|a do neutralizacija so izgovorot na fonemata /l'/, sp. ²kol'je
(: kol, kolot), ²bel'i (: bel, bela, belo, belko).
2.2.6.3. /r/ se realizira vo sosedstvo so vokal.
2.2.6.4. Opstruentot /t/ pred /w/ se realizira kako [t'], sp. ²kut'wi zubi.
2.2.6.5. Afrikatot /y/ se javuva vo grupite yv, yr, ny : y²viska, ²janya, ²nayre
(v. 2.2.5.5.), vo ograni~en broj slu~ai i na po~etokot pred vokal.
2.2.6.6. /x/ se javuva, glavno, vo tu|i leksemi i vo sufiksot -xija (xabe, xep,
²lovxija), sekoga{ pred vokal ili vo me|uvokalna pozicija.
2.2.6.7. Fonemata /}/ ima dosta ograni~ena distribucija po odnos na konsonantite. Mo`e da stoi vo grupa so /j/ vo glagolskiot prilog (²sedej}i) i vo ²poj}e, so nazalite /n/ i /w/ na morfemskata granica: ²bo`i}ni, ²pomo}nik, s²re}no,
²ga}wik, i so /k/ vo literaturnata forma s²re}ka, me|utoa: ²sinojka (sino}),
²ovojka.
2.2.6.8. Isto taka i fonemata /|/ samo vo nekolku slu~ai mo`e da se javi vo
grupa so konsonant, sp. ²me|wik, ²dun|er, ²sun|er, ²…|a i izvedenkite ²za…|a,
²…|osa, i vo grupa so /v/ i /z/ vo prefiksiranite glagoli v²|aol'i, z²|aol'i.
2.2.6.9. Zadnonep~enite /k, g/ pred prednite vokali se realiziraat kako [k',
g'], sp. ²k'itka, ²sek'ira, ²jabuk'e, ²ruk'e, ²tak'e, ²og'in, ²nog'e.
317
2.3. Prozodija
2.3.1. Akcentot na dvoslo`nite zboroformi e fiksiran na po~etniot
slog, a vo trislo`nite i pove}eslo`nite na tretiot slog, odnosno tretata
mora od krajot, sp. ²ruka, p²lanina, s²vek…va ‡ sve²k…vata, u²denua{,
prok²l'e{tiwa.
2.3.1.1. Istoto pravilo va`i i za slu~aite so diftonzi od tipot: p²la~ej}i,
²sedej}i, ²lastojca, b²radajca, ²~enkojna, ²l'ebojte, ²ostajl'e.
2.3.2. Akcentot pa|a na tretiot slog (mora) i vo predlo{kite i atributskite sintagmi, koga tie pretstavuvaat edinstvena (semanti~ka) akcentska celost, sp. ²pod-noga, ²za-ruka, na-²kol'iba, u sta²ro-vreme, i posl'e tri-²nedel'e,
od dru²g'i-sela.
2.3.3. Praviloto za tretoslo`noto akcentirawe va`i i za glagolskite
sintagmi so negacijata ‘ne’ i so pra{alen zbor, sp. ²ne-odi, ²ne-nosi, ne-²nosimo,
ne-²ga-vide, ne-smo-ga-²videl'e, ili: ²koj-dojde? koga-²dojdoja? koga-}era²botate?
2.3.3.1. Ova pravilo va`i i za sintagmite koga kratkite zamenski formi
se nao|aat zad glagolot, sp. ²kupi-ga-{a²mijata, kupite g'i-²ku}ete.
2.3.4. Vo akcentskite celosti sostaveni od kratka zamenska forma, pomo{niot glagol ‘sum’, glagolskite partikuli ‘}e’ i ‘bi’, nekoi svrznici +
glagolska forma akcentot redovno pa|a na glagolskata forma bez ogled na
brojot na slogovite na odnosnata zboroforma, sp. me-²vide, te-²odnese, smo²rekl'e, }e-²dojde, da-²dojde.
3. ISTORISKI IZVOD
3.1. Vokalizam
Vokalite /i, e, a, o, u/ poteknuvaat od soodvetnite vokali vo pojdovniot
sistem. Osven toa:
i < *y : sin
e < *& vo nekoi sufiksi (-en, -ec) i vo drugi oddelni slu~ai, sp. ²je~men,
²ra`ew, ²konec, ²pal'ec, ²jarem, ²oves, ²ocet, ²sega, ²penu{ka
< *£ : ²jedro, ²je~i, ²jet…va, ²~edo
< *½ : ²vera, ²l'eto, ²seno
» < *% naj~esto vo korenska morfema i prefiksi, poretko vo sufiksni
morfemi, sp. ²b»~va, d»{, ²z»lva, s»n, ²t»ga // ²t»gaja, ²z»vre, ²s»pka, se ²s»bral'o
318
< *& naj~esto vo korenska morfema i vo sufiksot -»l : d»n, l»n, ²l»ko,
²p»k»l, ²p»sjo, ²t»mnica, se s²t»mni, ²op»nci, ²or»l, ²pet»l
< sekundarniot 2, sp. ²t»nko, ²c»fti, ²b»dnik, ²l»`e, ²m»gla, ²m»ska
< *† vo oddelni slu~ai, sp. g²r»di, d²l»boko, g²n»sno, ²k»de, da ²k»sne, s»
(< *s† )
< *þ vo grupite »l // l» (zad dentalen konsonant), sp. v»lk, ²v»lna,
²g»lta, ²k»lne, ²m»lze, ²`»lto; d²l»go, s²l»za, s²l»nce, t²l»~nik
< turskoto : ²azg»n
a < *† vo sufiksni i fleksivni morfemi, sp. ²dignal, ²berat
< *& vo oddelni sufiksni obrazuvawa, sp. ²bolan, ²ostaw, ²udoac,
²m…toac
< sekundarniot 2 pred krajnite /l, r/, sp. ²rekal, ²dotekal, ²osar,
²vetar
< *½ vo slu~aite ²oraf, mn. ²orae, s²vaki
u < *† vo korenska morfema: ²dubica, ²zubi, ²kupina, ²kut'wi ²zubi, ²kudel'a, ²mutno, rup, put, prut, ²ruka, ²rukaf, ²ponudje, ²obru~, ²subota, s²kupo, ²tuga,
trut, ²ugl'ew, ²udica, ²ju`e, ²jutok
< *þ zad labijalen konsonant vo oddelni slu~ai, sp. ²bua, ²jabuka, puf
< *w&/% : uz, ²unuk, ²udoac, ²udojca, ²unese, u²denua{
< o vo oddelni slu~ai, sp. ²guvee, ²kumita, ta²ku|ere, ²}u{e, ²ugul, ²~uek
o < *% vo ~lenskata morfema -ot : ²~uekot, sufiksot -ok : ²op»nok, s²nisok, ²t»nok, ²~etv…tok, vo predlogot so : so wega, i vo oddelni slu~ai vo
korenska morfema: ²bozojna, ²sosema
< sekundarniot 2 pred krajnoto /m/, sp. ²osom, ²sedom, som pokraj s»m
3.2. Konsonantizam
Konsonantite /j, r, m, n, w, p, b, t, d, c, s, z, ~, {, `, k, g/ poteknuvaat od soodvetnite konsonanti vo pojdovniot sistem. Osven toa:
j < i zad drug vokal: ²lo¹ca, ²polo¹na, t²ro¹ca (v. 2.1.5.)
< e zad drug vokal vo oddelni slu~ai, sp. ²poj}e, ²gojdar, ²vikaj}i
< ø (kako proteza) vo oddelni slu~ai: ²ju`e, ²ju`ar, ²jutok, ²ju`ica
< hijatsko: s²meja, s²reja
< analo{ko: ²vikaja (3 l. mn. aor.-imperf.)
l < *l so isklu~ok na pozicijata pred prednite vokali i pred j
< *þ vo grupa so /»/, sp. v»lk, s²l»za
l' < *l´ : l'ut, ²l'udi, ²pol'ak, ²sel'anin, ²~e{el'
< *l vo pozicija pred prednite vokali i pred j
r < *
319
m < v vo sekvencata vn : ²odamna, ²ramno, g²lamwa
w < *nÞj : ²t…we, ²sirewe, ²pil'iwa
< j vo grupata mj : ²zemwa, ²lamwa
< n po analogija vo slu~aite kako: t…w, ²ko{taw, ²ostaw (: t…we,
ko{tawe)
f < hv : ²fa}a, ²f…l'a
< tu|o: fes, ²fanela
< onomatopejsko: ²fu~i
v < *w
< *x na krajot na zboroformite i pred konsonant, sp. ²duvna, ²mavna,
²vetvo, ²bevmo, v…v, ²orav // ²oraf
< kako proteza vo: ²vujko, ²vujna
< hijatsko vo: ²suvo, ²juva
< analo{ko vo: ²~ivo, ²~ivi
t < *t´ vo sekvencata {t : k²l'e{ti, ²ogwi{te
d < *d´ vo sekvencata `d : ²d»`dot, g²l'u`do¹
vo grupite * ¦-, * r½- : c…n, ²c…vec, c²repna
c <
< s vo grupata ps : ²cojsan (< psojsan)
< tsk : b²racki (< bratski)
y < z vo grupite zv, zr, nz, sp. yver, y²vezda, ²nayre, ²janya, i pred vokal vo
oddelni slu~ai: ²yidar, ²yevgar
z < *•
~ < { vo grupata p{, sp. ²~enka, ²~enca (< p~enica < p{enica, v. 2.2.5.3.)
x < tu|o: xam, ²xamija, bo²zaxija
< ` vo grupata `v : x²vaka, x²vi`dal'en
{ < s vo sekvencata s~, sp. ²mo{~e (v. 2.2.5.4.)
} < *t´ : v²re}a, p²l'e}i, vru}, ²sino}a, no}, ²bo`i}, ²vikaj}i, ²~isto}a,
p²la}a
< *tÞj : b²ra}a, c²ve}e, ²rabo}e
< tu|o: }or, }up
| < *d´ : ²ve|a, ²me|a, ²me|wik, p²re|a, ²…|a, ²tu|ina, ²tu|o, ²sa|i pokraj
²~a|e, ta²ku|ere, g²ra|anin, ²ga|a, ²ra|a
< *dÞj : ²l'iva|e pokraj ²l'ivade, ²la|a
< tu|o, sp. ²|erdan, ma|ija, ²|aur
3.2.1. Osven toa zvu~nite opstruenti se dobieni od soodvetnite bezvu~ni, a
bezvu~nite od soodvetnite zvu~ni.
3.2.2. Bezvu~nite opstruenti se dobile od zvu~nite i na krajot na zboroformite (v. 2.2.3.)
320
3.3. Prozodija
3.3.1. Distinktivnata funkcija na akcentot e otkloneta so fiksiraweto
na akcentot opi{ano vo 2.3.
3.3.2. Novi fonetski dol`ini se dobile so kontrakcija na dva ednakvi vokali (v. 2.1.3.1.).
3.4. Gubewe na oddelni glasovi
3.4.1. Vokalite ~esto se ispu{taat vo prokliti~kite zborovi ako slednata
zboroforma po~nuva so vokal, sp. ²}-ide{ (}e-), s-i²su{il'e (se-), ²m-ostaj (me-),
²t-utepa (te-), ²d-ide (da-).
3.4.2. Vokalot /i/ se ispu{ta vo sufiksot -nica vo pove}eslo`ni zboroformi, sp. ²vodenca, ²lubenca, ²mu}enca (vodenica, lubenica, mu}enica).
3.4.3. Konsonantot /p/ se gubi vo po~etnite grupi pc, p~ vo oddelni slu~ai,
sp. ²cojsa (pcovisa), ²~enca, ²~enkojna (p~enica) (v. 2.2.5.3.).
3.4.4. Konsonantot /v/ ~esto se gubi vo intervokalna pozicija, osobeno vo
pove}eslo`ni zborovi i vo sosedstvo so vokalot /o/, sp. ²udoac, ²toar, ²nego:
(negovo), ²poj}e (pove}e), ²lasto¹~e (lastovi~e), ²polo¹na (polovina), ²jalo¹na
(jalovina), ²jalo¹ca (jalovica), ²osnoa, ²ne:sta (nevesta), ²jazoec, ²~uek (~ovek).
Isto taka /v/ se gubi pred /~/ vo po~etokot, sp. ²~era (v~era), vo grupata stv vo
sufiksot -stv(o), sp. ²bogatsto, ²junasto, kako i vo grupata vsk vo sufiksot vsk(i) : ²Markoski, ²tetoski.
3.4.5. Vo intervokalna pozicija vo oddelni slu~ai se gubat i drugi konsonanti, no brojot na primerite e zna~itelno pomal, sp. /`/ vo: ²lo¹ca (lo`ica),
²lo¹~arnik (lo`i~arnik), ²ne-moe{ (mo`e{), /g/ vo: ²koa (koga), ²nekoa{, /d/ vo:
bo²gor«jca (bogorodica), ²vo¹ca (vodica), d²vaese, i dr.
3.4.6. Plozivite /t, d/ redovno se gubat vo starite grupi str, zdr, sp.
²sesra, s²rana, s²rina (sestra, strana, strina), s²ra`a, ²jasrep, zraf, z²ravec (v.
2.2.5.9.).
3.4.6.1. Osven toa /t/ redovno otsustvuva na krajot vo grupite -st, -{t, sp.
²bol'es, ²koris, g…s, p…s, ve{, d»{, pri{ (ve{t, pri{t), kako i vo broevite od
1‡19 i vo deseticite, sp. dva²naese, d²vaese, t²riese, ²pedese, itn.
3.4.7. Fonemata /h/ napolno se zagubila na po~etokot na zboroformite i vo
intervokalna pozicija, sp. l'ep, ²rana, s²na: (snaa), ²bua, ²mua, ²l'ea (pokraj l'eja ‡
so hijatsko /j/), vo oddelni slu~ai i na krajot, sp. vra, gra, sra, ²siroma, ponegde
i pred konsonant, sp. ²mel'em, ²mulosan, ²mana pokraj ²mavna.
3.5. Metateza
321
Metateza e izvr{ena vo zamenskiot koren *wÞs-, sp. sve, s²vaki, s²vakakaf,
kako i vo zborot s²puje (< psuje) (v. 2.2.5.3.).
322
Download

Bo`idar Vidoeski FONOLO[KI BAZI NA GOVORITE NA