INTERVIEW
18 INTERVIEW
MARJAN BOJAXIEV
REKTOR NA UNIVERZITETOT AMERIKAN KOLEX-SKOPJE
AMERIKAN KOLEX
]E BIDE PRV
UNIVERZITET OD
TRETA GENERACIJA
VO MAKEDONIJA
BROJ 615/616
12/19/08/2011
www.kapital.mk
INTERVIEW
UASC dobi golemi me|unarodni priznanija, kako {to e akreditacijata od ECBE
(Evropski sovet za biznis-obrazovanie),
akreditacija od ACBSP (Accrediting Council
for Business colleges and schools) i sega vo
{ega se narekuvame “edinstven ACBSP
akreditiran univerzitet isto~no od Viena.
Tamu e akreditirana filijalata na Univerzitetot Vebster.
Nie ne sakame da se sporeduvame so univerziteti od zemjava. Na{i benchmark
univerziteti se Amerikanskiot univerzitet
vo Blagoevgrad, Amerikanskiot kolex vo
Solun, Siti kolex kako ogranok na Univerzitetot [efild vo Solun i Univerzitetot vo
Qubqana. Nie nudime ist kvalitet kako site
niv, no podaleku poniska cena, koja{to e
prilagodena na makedonski uslovi.
IGOR PETROVSKI
[email protected]
UACS ima zacrtano vo svojata vizija deka saka da bide
univerzitet so me|unarodna akreditacija, me|unarodni studenti i profesori i me|unarodni standardi na nastavnite
programi. Na{ata misija e da staneme univerzitet od “treta
generacija”, ~ii{to osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik, ne se bazira na dr`avno
finansirawe i se karakterizira so ogromna mobilnost na
studentite i profesorite
ekoga{en direktor vo banki, {tedilnici i kompanii,
Marjan Bojaxiev vo sferata
na obrazovanieto vleze
so zavidno iskutvo vo biznisot. Tokmu na predava~i
{to se iskusni prakti~ari
i doa|aat od realniot sektor insistira
Univerzitetot Amerikan kolex od Skopje, ~ij{to rektor e Bojaxiev.
Isto taka i me|unarodnite akreditacii
i zapadnite standardi na nastava se
u{te edna rabota, koja, spored Bojaxiev, garantira deka od Amerikan
kolex nema da izlezat kadri “nabubani” samo so teorija. So Bojaxiev
razgovaravme za mnogu raboti,
po~nuvaj}i od toa {to s$ go izdvojuva
ovoj univerzitet od konkurencijata na
makedonskiot obrazoven pazar, pa do
biznis-literaturata bez koja ne mo`e
da se zamislat policite vo negoviot
raboten kabinet.
Kako bi gi rezimirale {este godini
otkako po~na da raboti UACS? Koj e
noviot kvalitet {to go ponudi Univerzitetot na obrazovniot pazar?
Univerzitetot Amerikan kolex Skopje
(UACS) po~na da raboti kako Fakultet
za delovna ekonomija i menaxment vo
2005 godina, a od 2006 godina preras-
N
na vo univerzitet so {est fakulteti.
Koga }e poglednam nazad, mislam deka
postignavme mnogu vo ovoj period.
Prvo, uspeavme da stekneme odr`livost
i permanenten razvoj na univerzitetot. Dobivme ~lenstvo vo pove}
e me|unarodni organizacii na univerziteti, kako {to se CIC od SAD, EFER i
RESITA vo Evropa, kako i sorabotka so
pove}e me|unarodni univerziteti.
UACS poseduva i bogat bibliote~en
fond, imame sorabotka so najgolemite
svetski izdava~i kako Pearson i
McGraw-Hill, a ja poseduvame i najgolemata elektronska baza na knigi vo
Makedonija.
Realniot sektor ve}e go prepozna
kvalitetot na na{ite studii, pa taka,
60% od na{ite diplomirani studenti
se vrabotuvaat vo rok od {est meseci,
a toa be{e eden od preduslovite da
Realniot sektor ve}e go prepozna
kvalitetot na na{ite studii, pa taka
60% od na{ite diplomirani studenti
se vrabotuvaat vo rok od {est meseci,
a toa be{e eden od preduslovite da dobieme amerikanska akreditacija. Isto
taka, vraboteni od 100-te najgolemi kompanii se naj~esti studenti na na{ite
MBA studii.
dobieme amerikanska akreditacija.
Isto taka, vraboteni od 100-te najgolemi kompanii se naj~esti studenti na
na{ite MBA studii.
I se razbira najva`noto, izminative
dve godini dobivme ~etiri me|unarodni
priznanija: akreditacija od ECBE (Evropski sovet za biznis-obrazovanie),
akreditacija od ACBSP (Accrediting
Council for Business colleges and schools) i
sega vo {ega se narekuvame “edinstven
ACBSP akreditiran univerzitet isto~no
od Viena. (Tamu e akreditirana filijalata na Univerzitetot Vebster).
Dobivme akreditacija i celosno priznavawe na site programi od strana
na odborot za akreditacija na Turcija.
Mnogu zna~ajno priznanie za nas e i
rangiraweto vo top 10 biznis-{koli vo
Isto~na Evropa, spored biznis internet-portalot CEO Magazine od London.
19 20 INTERVIEW
Marjan Bojaxiev mu ja predava plaketata za po~esen doktorat na profesor Filip Kotler, po negovoto predavawe
vo Skopje organizirano od Kapital Media Group
Kakvo e zna~eweto na ovie
me|unarodni akreditacii za UACS?
Чesto im velev na kolegite deka
me|unarodnata akreditacija zna~i
pove}e me|unarodni studenti i podobar
imix, no najva`no e {to }e gi podobrime procesite vnatre vo organizacijata. Ova da go ilustriram so slednava
slu~ka. Imeno, nie imavme status “kandidat” od 2008 godina. Vo me|uvreme
naporno rabotevme na podobruvawe
na site procesi na UACS: nastavniot
proces, merewe na rezultatite, profesionalniot razvoj, politika na ~ove~ki
resursi, odnosi so stejkholderi... Najgolemoto zadovolstvo ni pretstavuva{e
koga na zavr{niot razgovor so komisijata od trojca profesori od SAD, koi
ni bea ocenuva~i, n$ pofalija so
slednive zborovi: “Se razbira deka
imate nedostatoci, no najbitno e {to
i samite imate sistem da gi identifikuvate, i se razbira da gi re{ite. Po
vas, na kolegite }e im bide te{ko da
rabotat na drugi inicijalni akreditacii, bidej}i va{ata ocenka e mnogu
dobar, {to mnogu retko se slu~uva pri
inicijalna akreditacija”.
Kakvo e zna~eweto na me|unarodnata
akreditacija od aspekt na
me|unarodnata sorabotka na UACS?
UACS ima zacrtano vo svojata vizija deka saka da bide univerzitet so
me|unarodna akreditacija, me|unarodni
studenti i profesori i me|unarodni
standardi na nastavnite programi. So
me|unarodnata kareditacija odime po
taa pateka. O~ekuvame zgolemuvawe na
brojot na stranski studenti, koi minatata godina bea 5% od vkupniot broj
studenti.
Isto taka, planirame intenzivirawe
na me|unarodnata sorabotka. Dosega
imame vospostaveno sorabotka so
Univerzitetot Dauphinne od Pariz, Univerzitetot Gazi od Ankara, Vienskiot
univerzitet, Me|unarodniot univerzitet
Virxinija, Univerzitetot Isto~na Karolina, [ileroviot me|unaroden univerzitet i drugi.
UACS e ~len na RESITA Network,
~ij{to godi{en sostanok neodamna
se odr`a vo Skopje, vo va{a organizacija. [to pretstavuva RESITA i
{to zna~i ~lenstvoto vo ovaa asocijacija za vas kako univerzitet, kako i
za Makedonija?
UACS e edinstven univerzitet od
Makedonija koj{to u~estvuva vo RESITA,
koja{to e asocijacija na univerziteti
naso~eni kon pretpriemni~ko obrazovanie vo Evropa. Ovaa asocijacija e
poddr`ana od Vladata na Germanija,
pod vodstvo na Univerzitetot Vorms.
Dosega preku nea imavme pove}
ekratna razmena na profesori, u~estva
na studenti vo letni {koli, kako
i zaedni~ki istra`uva~ki proekti.
Ovaa godina UACS be{e doma}in na
godi{niot sobir na RESITA, {to zna~i
deka pretsedava so mre`ata vo period
od 12 meseci. Vo ovoj period nie sme
Koi se Va{ite favoriti koga se raboti za
guruata na sovremenata
menaxment-nauka? Чii
dela zazemaat klu~no
mesto na Va{ata
polica?
Od sovremenata
menaxment-nauka gi
pretpo~itam profesorite
Kristensen i Stivenson
od Harvardskata biznis{kola, kako i legendata
Majkl Porter, isto taka
profesor na Harvard.
Posebno sum gord {to
guruto na naukata za
marketing, Filip Kotler,
kako gostin na Kapital
prifati da mu go dodelime zvaweto po~esen
doktor na nauki. Posebno
gi cenam i prakti~arite,
koi vsu{nost ja sozdavaat modernata nauka
za menaxment, kako Xek
Vel~ od Xeneral Elektrik, Stiv Xobs od Epl i
ostanatite.
nositeli na Journal of Entrepreneurship
and Innovation, kako i na letnata {kola
za studenti od site osum zemji koja }e
se odr`i sledniot juni vo Ohrid.
Kakvi se benefitite od va{ata
sorabotka so EFER (Evropskata fondacija za pretpriema~ki razvoj)?
EFER e formirana i sponzorirana od
Bert Tvehtoven, holandski pretpriema~ koj zavr{il na Harvard i koj ja
sproveduva svojata li~na misija (Learn,
Earn, Return). Kako del od taa misija
sponzorira profesori od Evropa da se
obu~at na na~inot na predavawe {to
se sproveduva na Harvard. Dosega 11
profesori od UACS ja pominaa ovaa
obuka, koja se odr`uva{e na Harvard,
vo Barselona i vo Mastriht.
Po {to se razlikuva UACS od ostanatite univerziteti vo Makedonija?
Nie ne sakame da se sporeduvame so
univerziteti od zemjava. Na{i benchmark univerziteti se Amerikanskiot
univerzitet vo Blagoevgrad, Amerikanskiot kolex vo Solun, Siti kolex kako
ogranok na Univerzitetot [efild vo
Solun i Univerzitetot vo Qubqana.
Nie nudime ist kvalitet kako site niv,
no po daleku poniska cena, koja{to
e prilagodena na makedonski uslovi.
UACS ima mnogu raboti {to go pravat
poseben. Del od na{ata misija e da
staneme 3G univerzitet, odnosno univerzitet od treta generacija, ~ii{to
osnovni karakteristiki se {to nastavata e prete`no na angliski jazik,
BROJ 615/616
12/19/08/2011
www.kapital.mk
ne se bazira na dr`avno finansirawe i se karakterizira so ogromna
mobilnost na studentite i profesorite.
UACS za razlika od ostanatie koi
se teach only, odnosno se fokusiraat
na teoriska nastava, nie sme teach
and research univerzitet, {to zna~i
deka vlo`uvame mnogu vo nau~noistra`uva~kata rabota. Ve}e dojdovme
do nivo od pedesetina trudovi objaveni vo me|unarodni spisanija godi{no.
Dvajca na{i profesori vo poslednive
dve godini dobija presti`ni nagradi –
Marjan Petreski, najdobar istra`uva~
vo jugoisto~na Evropa i Nikica Mojsovska-Bla`evski, godi{na nagrada na
NBRM za istra`uva~ki trud. Na{ata
tradicionalna godi{na konferencija
za EU ve}e stana me|unaroden brend.
Amerikan kolex se gri`i za profesionalniot razvoj na svoite vraboteni, kako profesori, taka i administracija. Imame 23 doktoranti. Pokraj
toa, sekoj nastavnik mora da pomine
najmalku eden seminar godi{no ili da
u~estvuva na najmalku edna konferencija. Чestopati toa go pravime i na
univerziteti so koi{to imame sorabotka, kako, na primer, od Viena, Grac,
Ankara, Virxinija i Pariz.
Edna od glavnite prednosti pri
me|unarodnata akreditacija ni be{e
{to imavme inkorporirano sistem na
360 stepeni evaluacija vo koja sekoj
e evaluiran od pove}e subjekti. Na
primer, profesorite se evaluirani od
studentite, od kolegite, od dekanot i od
administracijata. So toa se obiduvame sekoj den da odime ~ekor napred,
odnosno da go primenuvame sistemot
poznat kako Kaizen (japonska menaxerska filozofija) koj pretpostavuva deka
nikoga{ ne sme dovolno dobri, odnosno
deka sekoja godina mo`eme da se podobrime za barem 5%.
UACS ima najvisok standard za
zavr{uvawe na studiite. Toj iznesuva
C-, odnosno, ocenka 7, za dodiplomski
studii, odnosno B- (8) za postdioplomski studii. So toa verojatno za nijansa
vlijaeme za pomal broj zapi{ani, no
zatoa, pak, sme sigurni vo kvalitetot
na na{ite studenti. A, toa poleka se
prepoznava vo barawata od industrijata.
UACS, isto taka, se orientira kon
PCL (Participant Oriented Learning)
obrazovanie, {to zna~i, obrazovanie
naso~eno kon u~esnicite. Ova e filozofija vospostavena od Harvard biznis{kolata. Dosega uspeavme da vospostavime 70% od predmetite da bidat
predavani na vakov na~in.
UACS pomaga i na zaednicata. Del
od na{ata misija e da pridoneseme
za podobro op{testvo i da go ostavime podobro otkolku {to ni bilo
ostaveno
nam. Vo taa nasoka, permanentno
odr`uvame akcii so koi im pomagame na tie koi imaat potreba od nea.
Dosega sme organizirale dobrotvorni
akcii za pomo{ na Domot za deca bez
roditeli, SOS Detskoto selo, Detskata
klinika vo Skopje, Klinikata za ortopedija i drugi. Del od ovie akcii gi
organizirame vo sorabotka so servisni
organizacii kako Rotari, Lajons i
drugi.
Kakva sorabotka ima me|u UACS i
kompaniite, vo smisla na prakti~na
rabota za studentite i sli~no,
koja{to spored dosega{nite iskustva
i tvrdewata na korporativniot sektor, najmnogu im nedostiga na vrabotenite {to doa|aat od makedonskite
fakulteti?
UACS smeta deka studentite treba
da izlezat od fakultet podgotveni za
rabota vo opkru`uvawe na globalizacija i `estok pazaren natprevar.
Poradi toa, forsirame permanentna
profesionalna edukacija na studentite, {to zna~i prakti~na nastava i
re{avawe na prakti~ni problemi.
Taka, na primer, studentite na
fakultetot za arhitektura organiziraat godi{na izlo`ba i
dosega dobivame odli~ni kritiki
od felata. Studentite na kompjuterski nauki i informati~ka
tehnologija imaat zavr{en
ispit, proekt {to go branat
pred profesori i visoki menaxeri od IT-sektorot. Vo ovaa
prigoda bi im se zablagodaril
na Unet, Semos, Inet, Majkrosoft, i se razbira komorata
za informati~ka tehnologija
INTERVIEW
– Masit, ~ii{to pretstavnici dosega
aktivno u~estvuvaa vo ovie nastani.
Studentite po menaxment i delovna
ekonomija se podgotveni da izvr{at
prakti~na rabota vo firmite, ne samo
da pomagaat, tuku da dojdat podgotveni
da sprovedat, na primer, istra`uvawe
na pazarot, istra`uvawe na zadovolstvoto na vrabotenite, istra`uvawe za
zadovolstvoto na klientite i sli~no.
I ostanatite fakulteti na UACS imaat
isto taka prakti~na rabota i proekti
vo ramki na nastavniot proces. UACS
e ~len na Amerikanskata stopanska komora i na Sojuzot na stopanski komori
so koi imame odli~na sorabotka.
Na{ata sorabotka so biznis-sektorot
e odli~na. Delovniot sovet na UACS
ima pove}e od 100 kompanii, me|u koi
najgolemite banki, telekom operatori,
firmi od IT-sektorot, advokati, notari,
grade`ni firmi, nevladiniot sektor i
lokalnata samouprava, kako i pretstavnici na kontrolni i regulatorni
tela.
Redovno go odr`uvame na{eto Godi{no
sobranie na koe gi sumirame rezultatite od realiziranite praktiki na
na{ite studenti, gi
razgleduvame nastavnite programi
i gi prilagoduvame na barawata i potrebite
na realniot
sektor, dogovarame gostuvawa
na predava~i od
~lenkite na Delovniot sovet
21 22
2 INTERVIEW
Bojaxiev vo dru{tvo so
profesorot Vitorio De
Pedis od Italija i studentite na MBA programata pri UACS
na predavawata.
[to novo }e ponudi UACS na
obrazovniot pazar vo slednata
akademska godina?
Formirame Centar za organizaciska
efketivnost, koj{to na kompaniite im
nudi konsultantski uslugi i profesionalna edukacija vo delot na organizaciskata kultura i organizacika
usoglasenost. Za prvpat }e ponudime
i obrazovanie za profesionalci,
kako strukturirana programa so osum
kursevi, kako {to se Liderstvo za 21
vek, Donesuvawe odluki, Organizaciska
usoglasenost i dr.
]e ponudime i studii za Magister po
ekonomija, za prvpat so nastava na angliski jazik, potoa Magister po menaxment na ~ove~ki resursi, za prvpat }e
go nudime i na makedonski jazik.
Na{iot Institut za pretpriemni{tvo
i liderski razvoj podgotvuva zaedni~ka
magisterska programa vo sorabotka so
8 univerziteti od Evropa koja{to }e
odi pod imeto European Master in Entrepreneurship.
UACS minatata akademska godina
formira{e i alumni klub (klub na
diplomirani studenti) koi{to bea
mnogu aktivni godinava i go organiziraa gostuvaweto na Isak Adi`es
vo Skopje. Potoa, organiziraa dobrotvorna akcija, proslava na
Me|unarodniot den na semejstvoto na
15 maj, sobraa pari od donatori i go
zakupija celiot luna park koj be{e
besplaten za site toj den.
Na{ite diplomci formiraa i Fondacija UACS koja{to ima cel da sobira
donacii od firmite (vo soglasnost so
noviot Zakon, tie se odbivaat kako
stavka od danokot na dobivka) i na
toj na~in da obezbeduva stipendii
za pove}e studenti. Dosega od UACS
se odobruvaa godi{no po 5 celosni
stipendii od sopstven buxet, sega se
nadevame deka }e mo`eme da odobrime
pove}e stipendii.
Pred da dojdete vo sferata na obrazovanieto, rabotevte na menaxerski
funkcii vo nekolku kompanii i banki... Kolku prethodnoto menaxersko
iskustvo Vi pomaga pri rakovodnite
procesi denes?
Da, dolgo bev na rakovodni pozicii,
vsu{nost, i pove}eto na{i profesori
doa|aat od realniot sektor. I toa go
smetame za na{a golema prednost. Ne
samo {to doa|ame od biznis-zaednicata,
tuku i redovno gi odr`uvame vrskite
so biznis-zaednicata. Toa i ni be{e
eden od glavnite pozitivni faktori za
amerikanskata akreditacija.
Vie im predavate na studentite
organizacisko odnesuvawe i nekolku
predmeti od menaxmentot, pa me
interesira koi menaxerski principi
vie li~no najmnogu gi po~ituvate i
sledite pri upravuvaweto so Va{iot
tim?
Edinstveno sredstvo na organizacijata
koe treba da se sozdade se lu|eto. Site
drugi sredstva mo`e da se iznajmat,
kupat ili autsorsiraat.
No, za lu|eto go iskoristat maksimalno
svojot potencijal potrebno e postojano
da se razvivaat. Da se sozdava kultura
na inovacii, ovlastuvawa i sloboda
za kreativno mislewe, da se pottiknuva avtonomnosta vo procesot na donesuvawe odluki. Tokmu i ovie principi
se del od konceptot na Centarot za
BROJ 615/616
12/19/08/2011
www.kapital.mk
UACS ~esto nosi i predava~i
od stranstvo. Kako doa|ate vo
kontakt so niv, koja e pridobivkata od nivniot anga`man
na UACS?
Da, kako {to rekov, del od
na{ata misija e da bideme
otvoreni za profesori od
stranstvo i da pottiknuvame
na{i kolegi da predavaat vo
stranstvo. Vo ramkite na celiot
sistem na kontakti, zamoluvame
da dojdat gosti profesori i toa
dosega odli~no funkcionira.
Preku 80% od MBA programata
i od programata za me|unarodni
odnosi, kako i 10% od arhitektura, predavaat gosti predava~i od
SAD, Italija, [vajcarija, Holandija, Slovenija i drugi zemji. Od
ovaa godina na{i profesori }
e predavaat vo [vajcarija, SAD,
Crna Gora i Slovenija.
organizaciska efikasnost kade {to
}e gi prakticirame site teoretski
koncepti.
Ovie principi se obiduvam {to
pove}e da gi primenuvam vo sekojdnevnoto rabotewe.
Kako porane{en ~ovek od biznisot, koj{to sega gi u~i mladite
generacii za ekonomski problematiki, koj e Va{iot komentar
za situacijata vo makedonskata
ekonomija vo momentov? Koga,
spored Vas, mo`e da o~ekuvame
zemjava da trgne so podinami~en
ekonomski rast?
Vo svetskata ekonomska kriza,
Makedonija pomina pove}e od dobro. Niskoto nivo na zadol`enost
i prudentnite fiskalni politiki
ovozmo`ija da ne bideme silno
pogodeni od vlijanijata na finansiskata kriza. Rastot vo momentov e
pove}e od soliden i dokolku nema
eksterni {okovi, Makedonija e na
dobar pat. Vo momentov so 5% rast,
INTERVIEW
Makedonija ima podobar rezultat od
prosekot na EU.
Koi menaxerski kvaliteti smetate
deka treba posilno da se razvivaat vo makedonskite kompanii?
Makedonskata ekonomija se soo~uva
so tranzicija na generaciite. Novite generacii koi se izlo`eni na
me|unarodnoto obrazovanie (vo koe
pripa|a i Amerikan kolex) imaat
mnogu podobri {ansi za spravuvawe so predizvicite na sovremenata ekonomija. Inaku, sovremenite
trendovi za koi{to makedonskite
menaxeri treba da se podgotvat
se spravuvawe so globalizacijata;
zgolemuvawe na ovlastuvawata; rakovodewe; izgradba na timovi i timska struktura; kreirawe pozitivna
organizaciska kultura kako zamena
za formalna struktura, pravila i
proceduri; liderstvo, liderstvo,
liderstvo.
Tokmu toa se i glavnite elementi na
na{ata MBA programa.
23
Download

amerikan kolex ]e bide prv univerzitet od treta generacija vo