oktomvri 2010 broj 60
www.ffrm.org.mk
8
cena: 50 den.
@itni sealki
hektari
[email protected] so
kultiviran
le[nik
^uvawe i
[email protected]
na zelen^ukot
vo [email protected]
sostojba
vo zima
Tehnologija
na odgleduvawe
na „kurtovska
kapija”
Pravilno
skladirawe
na jabolkata
Kowskoto
opav^e otrov
ili lek
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Intervju: Pretsedatel na
FFRM, Andrija Sekulovski
Informirani,
organizirani,
educirani ]e se
sprotivstavime na
problemite
Kako do uspeh?!
I ovaa godina najgolemo nezadovolstvo od ot­ku­
p­­ot povtorno se pojavi kaj lozarite. Protesti, blo­
ki­rawe na pati{ta, nezadovolstvo kaj farmerite,
pri­tisoci vrz Ministerstvoto za zemjodelstvo,
pri­tisoci vrz vinariite.
Se postavuva pra{aweto dali so site ovie re­
pre­­sivni merki se postigna uspeh.
Ili podobro ka`ano, kolku so protestite se
is­plati lanskoto grozje i se dobi cena ista kako
mi­natata godina so cel farmerite da mo`at da gi
po­krijat svoite tro{oci.
10
Gradinarstvo
Odgleduvawe na
[eri-domati
Vinariite celo vreme tvrdea deka nemaat pari
i deka ne mo`at da otkupuvaat grozje bidej}i imaat
za­lihi, za na krajot da se dogovorat so lozarite
de­ka }e im gi isplatat dolgovite i deka }e im go
otku­pat grozjeto. Ova poka`uva deka tuka ima nekoja
za­buna, gre{ka ili laga, a u{te poto~no manipula­
cija koja vo javnosta be{e prika`ana kako situaci­
ja vo koja lozarite go dobija ona {to go baraa.
4
Gradinarstvo
Klimatskite promeni go
namalija prinosot na
male[evskiot kompir
16
Se postavuva i pra{aweto dali se potpi{aa do­
go­­vorite pome|u vinariite i farmerite za otkupot
na grozjeto ili sè e povtorno na usno ka`ano?
Lozarite povtorno ostanuvaat izigrani, no se
na­devam deka od ovie protesti site involvirani
li­ca izvlekoa dobra pouka.
Vo idnina treba poorganizirano da se nastapu­
va. Toa zna~i navremeno sogleduvawe na problemite
i prezemawe na aktivnosti u{te vo proletniot pe­
riod.
Poledelstvo
So agrohemiska
analiza i \ubrewe do
kvalitetna p^enica
Baraweto pazari da se pravi porano, a ne vo me­
sec avgust. Treba da se izgotvi strategija za pro­
da`­ba na vinoto i na grozjeto.
P~elarstvo
Vkusna rakija od med
Seto ova }e gi obedini i }e ovozmo`i podobar
dija­log pome|u farmeri­te, vinariite, ekspertite
i nad­le`­ni­te institucii.
Ako se dejstvuva porano, }e
ima pogolem uspeh i pozitivni
re­zultati. Ako se zapo~ne ot­
sega da se razmisluva za idnata
rekolta i da se raboti na ova
pole, idnata godina nema da
ima nezadovolstvo i mo`e da se
o~ekuvaat podobri vremiwa i za
grozjeto i za vinoto.
24
29
30
Cve}arstvo
Pravilno odgleduvawe
na temjanu[ki
So po~‌‌it,
Biljana Petrovska - Mitrevska
Moja zemja
Oktomvri 2010
Spisanieto „Moja zemja” iz­­
le­guva mese~‌‌no i e vo sop­­
st­venost na Federacija­ta
na farmeri vo Repub­lika
Ma­­kedonija. Prviot broj
iz­­­leze kako orga­ni­zaciski
bil­­ten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se dis­tr
­ i­bu­ira kako
me­­­se~‌‌­no spe­cijalizirano
spi­­­­sa­nie za zem­­­­­jodelstvo i
ru­­­ra­len raz­voj.
Izdava~‌‌:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `‌‌iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Upravitel i marketing
Blagoj~e Najdovski 070/937132
[email protected]
Glaven i odgovoren urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
[email protected]
Foto vest - naslovna
Blagoj~‌‌e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Novinar
Daniela Takeva
Stru~‌‌ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski, Stojan
Gligorov, Lambe Kucinoski,
m-r Elizabeta Miskoska-Milevska,
d-r Lefterija Stankovi}, Vidoja
Trpevski, Nikola Trampevski,
Tome Timov, Agron Halimi, Ognen
Orov~anec
Sorabotnici
Vesna Delovska
Qubinka Divjakoska
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~‌‌ati: Propoint - Skopje
Po~‌‌ituvani ~‌‌itateli, site sugestii, zabele{‌‌ki, pra{‌‌awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}‌‌‌‌‌‌‌‌ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }‌‌‌‌‌‌‌‌‌e vlijaete na kvalitetot na sodr`‌‌inata i }‌‌‌‌‌‌‌‌e dobiete informacii za Va{‌‌e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{‌‌uvate.
RUBRIKA
Nadnaslov
Intervju so Andrija Sekulovski,
pretsedatel na FFRM
FFRM
Informirani,
organizirani, educirani
}e se sprotivstavime
na problemite
Noviot na~in na funkcionirawe se
zasnova na formirawe na sektorski
timovi so {to }e nastojuvame da gi
predvidime problemite vo agrarot i
za niv da davame jasni nasoki so cel
tie da ne ni se slu~uvaat ili barem
da gi predvidime rizicite vo na{eto
rabotewe za tie da bidat vo {to pomal
obem
Podgotvi: Biljana Petrovska-Mitrevska
A
ndrija Sekulovski, registriran farmer, proizvoditel na
jabolka vo prespanskoto selo Qubojno, e noviot pretse­
datel na FFRM.
Andrija Sekulovski, isto taka, e koordinator na zem­
jodelskoto zdru`enie „Grupa za razvoj na potsektor jabolko”, ~len­
ka na FFRM, a po odr`uvaweto na vonrednoto sobranie na FFRM
na 22 juni, noviot Upraven odbor na Federacijata go nazna~i Seku­
lovski za nejzin pretsedatel.
Moja zemja: So va{eto doa|awe na ovaa pozicija se pojavija
reakcii na farmeri koi tvrdea deka postapkata za va{iot izbor e
nelegalna. Kolku ima vistina vo toa?
Andrija Sekulovski: Prvata rabota {to treba da ja znae javnos­
ta okolu moeto nazna~uvawe za pretsedatel e deka pretsedatelot
se bira od ~lenovite na Upravniot odbor na FFRM koj vo momentov
broi 17 ~lena. Jas bev vtoriot kandidat za ovaa pozicija i po gla­
saweto, 16 ~lena od vkupno 17 go dadoa svojot glas za pretsedatel
na FFRM da bidam jas. Za kakva nelegalnost se raboti, navistina
ne znam.
„Vo moeto semejstvo otsekoga{ se odgleduvale jabolVtorata rabota
ka taka {to i jas re{iv da ja prodol`am taa tradicija.
{to sakam da ja znae
Zaedno so moeto pet~leno semejstvo re{ivme da invejavnosta e toa deka
stirame vo proizvodstvo na jabolka, kako proizvod koj
2/3 od ~lenstvoto na
vo prespanskiot kraj ima dolga tradicija zatoa {to ima
FFRM odlu~i deka
optimalni mikroklimatski preduslovi za negovo proiztreba da se napravat
vodstvo. Vo momentov proizveduvam nekolku sorti na jaodredeni pro­meni vo
bolka na okolu ~etiri hektari povr{ina, vo prosek okoFederacijata za podo­
lu 900-1000 sadnici po hektar. Isto taka, proizveduvam
bro funkcionirawe
pomali koli~estva i grozje, praski, mu{muli, gradinarna
orga­ni
­ zacijata
ski proizvodi, dodeka okolu tri hektari slobodna zemi spored Zakonot za
ja ~eka nekoi podobri vremiwa za podigawe na sovremen
zdru`enija (~len 24)
nasad pod jabolka”, veli Sekulovski. Toj pove}e od deset
i Statutot na FFRM,
godini e vklu~en vo nevladiniot sektor i bil vklu~en
tie imaat pravo da go
vo pove}e proekti me|u koi se: Poddr{ka na zemjodelnapravat toa sose­
skite zdru`enija vo RM, Vkusot na Makedonija, Pazaren
ma legitimno. Ne
informativen sistem, Smetkovodstvena evidencija na
mo`e koja i da e orga­
farma. Sekulovski od 2004 godina direktno u~estvuval
nizacija da ima 100%
vo razvojot na alternativniot turizam vo prespanskiot
zadovolno
~lenst­
region i na ova pole ima raboteno na nekolku proekti.
vo, a u{te pomalku
4 | MOJA ZEMJA
~lenovite koi se nezadovolni da bidat involvirani vo
nepo~ituvaweto na Statutot i delovnikot za rabota spored
koi se rakovodi edna organizacija.
Tretata rabota, samiot proces pomina niz site legalni
alatki {to mu stojat na raspolagawe na ~lenstvoto za da
se izbori za svoite prava, od barawata da se spre~at prob­
lemite na Upraven odbor, komunikacija i ubeduvawa so ~le­
novite na stariot UO i koga seto ova ne profunkcionira, vo
juni ovaa godina be{e formiran Inicijativen odbor sostaven
od 24 zdru`enija od vkupno toga{ni 39 zdru`enija vo FFRM
za svikuvawe na vonredno sobranie koe{to e najvisokoto
odlu~uva~ko telo vo sekoja organizacija i toa se odr`a na 22
juni.
Moja zemja: Najmnogu napadi i obvinuvawa za vas ima{e
od prethodnoto rakovodstvo na FFRM, kade {to pretsedatel
be{e \oko Danailov. Ona {to be{e tvrdeno e deka sobranieto
e nelegitimno i deka se napraveni nepravilnosti vo samata
organizaciska struktura na FFRM. Kako go objasnuvate ova?
Andrija Sekulovski: Lesno e da se obvinuva bez argumenti
i toa ima kratkoro~no dejstvo. Lesno e sekoga{ da gi menuvate
va{ite stavovi, kako {to narodski se veli „kako lelajka na
oxak”, no te{ko e da izgradite stav koj{to e argumentiran
i da go branite so fakti. Ovoj proces e sekoga{ najte`ok i
najodgovoren. Za li~nostite {to gi davaa tie komentari ne
sakam da komentiram vo momentov, no bi istaknal deka na
takov na~in samo napravija problemi vo FFRM na {teta na
farmerite i zemjodelstvoto. Treba da ni e jasno deka edna
li~nost nitu mo`e da izgradi, nitu mo`e da rasturi edna or­
ganizacija. Jas organizacijata ja gledam kako tim na lu|e kade
{to sekoj znae da si ja odraboti svojata zada~a.
Moja zemja: Problemi nastanaa i vo
regionalnite
kancelarii na FFRM?
Andrija Sekulovski: Da, za `al, onie lu|e koi se promovi­
raa deka se za FFRM smisleno napravija da im iste~at dogo­
vorite na vrabotenite, gi zatvorija kancelariite, zamenija
del od vrabotenite so obrazlo`enie deka ne bile soodvetni.
To~no e deka dva meseca FFRM funkcionira{e bez pe~ati,
koi bea vo porane{niot pretsedatel na FFRM, \oko Dan­
ailov, taka {to golem broj dokumenti, proekti ne mo`ea da
bidat arhivirani i zavereni so pe~at na FFRM. Do den-denes
nie gi nemame tie pe~ati i pokraj toa {to be{e pismeno po­
barano tie da bidat vrateni vo FFRM. Vakvo ne{to ne se ima
slu~eno vo izminatite godini od raboteweto na FFRM.
Ona {to bi go istaknal sega e deka za kratok period ja
smenivme slikata vo Federacijata. Kancelariite se otvoreni
i si rabotaat normalno, se ostvaruvaat sredbi vo regionite
za poblisku i realno da se informiraat ~lenkite za prome­
nite vo FFRM.
Moja zemja: Nasproti internite problemi vo FFRM, na
{to momentno se fokusirate okolu aktuelnite zemjodelski
problemi?
Andrija Sekulovski: Ona {to tekovno se slu~uva{e vo
FFRM jas go karakteriziram kako razvoj, sozrevawe na orga­
nizacijata i postavuvawe na pravila na igra so {to site }e
imaat korist, a so toa se izbegnuvaat site nedorazbirawa.
Vo nieden moment ne se prekina so gradeweto na relevant­
ni stavovi za tekovnite problemi so koi se soo~uva na{eto
~lenstvo. Naprotiv, se trgna kon direktna komunikacija vo
pove}e regioni. Na vakov na~in FFRM ja gradi svojata pre­
poznatlivost i kon na{eto ~lenstvo, no i kon instituciite
pred koi{to lobirame i gi zastapuvame na{ite ~lenki. Vo
ovoj period intenzivno bevme vklu~eni vo pregovorite vo
Ministerstvoto za zemjodelstvo pome|u lozarite i vinari­
ite. Odr`avme i sredba so lozarite od cela Makedonija od
kade {to proizlegoa glavnite zaklu~oci koi bea osnova za
ponatamo{nite pregovori, a toa zna~i da se dogovorat mini­
malni ceni na nivo od minatata godina i da se isplatat dol­
govite od minatata godina. Za vreme na pregovorite FFRM
postojano se zalaga{e da se razvie dijalog pome|u dvete
zasegnati strani, odnosno pome|u farmerite i vinariite.
Moja zemja: Koja e va{ata programa na aktivnosti za
re{avawe na problemite i za razvoj na zemjodelstvoto?
Andrija Sekulovski: Noviot na~in na rabota na FFRM
ponatamu }e se nadgraduva so toa {to se zacrtani slednite
celi:
- Mora da raspolagame so relevantni podatoci od na{eto
~lenstvo kako preduslov za ponatamo{no gradewe na stavovi
(preku agresivno a`urirawe na podatocite od na{eto ~len­
stvo, koi se nivnite kapaciteti, do pravewe na kalkulacii za
cenata na ~inewe na proizvod vo sekoj sektor poedine~no);
- Noviot na~in na funkcionirawe se zasnova na formirawe
na sektorski timovi so {to }e nastojuvame da gi predvidime
problemite vo agrarot i za niv da davame jasni nasoki so cel
tie da ne ni se slu~uvaat ili barem da gi predvidime rizic­
ite vo na{eto rabotewe za tie da bidat vo {to pomal obem.
Na vakov na~in }e se zajaknat kapacitetite na FFRM za
konkretno i zna~ajno nastapuvawe i lobirawe pred soodvet­
nite institucii.
Moja zemja: Kakva e komunikacijata so nadle`nite vladini
institucii?
Andrija Sekulovski: Komunikacija postoi, no nie kako or­
ganizacija sè u{te ne sme zadovolni vo dovolna mera od toa
kako instituciite gledaat na nas. Nie morame da sorabotu­
vame, da razmenuvame iskustva, da gradime zaedni~ki poli­
tiki za razvoj na agrarot, sekoga{ mora argumentirano da gi
sprotivstavuvame na{ite mislewa, stavovi, so edna cel – koga
lu|eto }e se opredelat da investiraat vo agrarot, nivnite
proizvodi da bidat konkurentni na pazarot, a nivnite stop­
anstva da bidat profitabilni.
Moja zemja: Koja e va{ata poraka za zemjodelcite so cel da
imame razvoj vo ovoj sektor?
Andrija Sekulovski: Organizirani, educirani, potkovani
so znaewe farmeri, sekojdnevno da u~ime i da gi sledime no­
vite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa.
Morame da bideme svesni i za globalizacijata, klimatskite
promeni i samo informirani, organizirani, educirani }e
mo`eme da se sprotivstavime na problemite {to ni gi soz­
dava prirodata, pazarot, vlasta.
Ako go praktikuvame seto ona {to be{e ka`ano pogore,
toga{ }e bidat gordi generaciite {to }e nè nasledat, a nie
}­e bideme edno svetlo minato za niv. n
RUBRIKA
AGROVESTI
Nadnaslov
ON vo Wujork zaklu~ile:
Malite farmi }e
go prehranat svetot
Istra`uva~ite veruvaat deka
malite zemjodelci, odnosno malite
farmi, se klu~ot za prehranuvawe
na naselenieto na planetata. Za­
toa e najva`no e da im se pomogne
na malite farmi, zaklu~ile ek­
spertite na Konferencijata na
Obedinetite nacii posvetena na
postignuvawe na Mileniumskite
razvojni celi, so koi bi trebalo
da se namali siroma{tijata i gla­
dot vo svetot.
FAO
Cenata na
p~enicata
nestabilna do
2011 godina
„Svetskite
ceni
na
p~enicata vo slednite meseci
}e bidat visoki i nestabilni,
no tie nema da ja predizvikaat
op{tata stapka na inflacija
vo cenite na hranata na svetskiot pazar. Problemot so na­
maluvawe na `itnite kulturi vo svetot zasega se pokriva so
tro{ewe na rezervite. Koga tie }e se namalat, cenite }­e bi­
dat poneprifatlivi otkolku {to se sega”, re~e Abdolreca
Abasijan, analiti~ar na pazarot na `ito pri FAO, vo inter­
vju za „Rojters”. Abasijan predviduva deka ovaa situacija }­e
potrae dodeka ne se dobijat poprecizni predviduvawa za
`etvata vo 2011 godina. Toj zabele`uva deka FAO, poradi poni­
skite procenki za ruskata `etva, }e ja namalat svojata progno­
za za rodot na `itarkite vo 2010 godina za 5-7 milioni toni.
Belgrad
Za{tita na unikatnata
tegla za med
Sojuzot na p~elarskite organizacii na Srbija ja za{titil
unikatnata tegla za med vo Institutot za intelektualna sop­
stvenost. Unikatnata tegla na SPOS ima tradicionalna forma
na }up, so natpis so kirili~ni bukvi na dolniot del na teglata:
„Sojuz na p~elarskite organizacii na Srbija” i so grbot na SPOS
na vrvot na teglata. Vo teglata
sobira kilogram med. Teglite
mo`at da gi koristat samo ovlas­
teni lica (pravni i fizi~ki) i
da gi polnat isklu~itelno so med
sobran od teritorijata na Srbi­
ja. Vo tekot na slednata godina
}e bide zavr{en Pravilnikot za
regulirawe na p~elarskite do­
bri praktiki koi }e bidat osnova
za koristewe na teglata od stra­
na na site ~lenovi na SPOS.
6 | MOJA ZEMJA
So podr{ka od AgBiz
Makedonski izvoznici
na saem vo Moskva
Tri makedonski izvoznici na sve`i proizvodi: Agrolozar,
od Strumica, Vardar 03 Gradsko i Baxo Bogdanci, gi izlo`ija
svoite proizvodi na saemot„Svetot na hranata vo Moskva”
vo Rusija, koj se odr`a od 13 do 18 septemvri. Makedonskite
kompanii uspe{no gi prezentiraa svoite sve`i proizvodi,
ostvarija kontakti so potencijalni kupuva~i i potpi{aa
pred-dogovori za proda`ba na makedonski sve`i proizvodi
vo vrednost od 1,5 milion evra. So cel podobro razbirawe
na ruskiot pazar od 2008 godina AgBiz organizira studiski
patuvawa na saemot „Svetot na hranata vo Moskva”. Vrz osnova
na postignatite rezultati na izlo`bata od minatata godina
kade {to bea potpi{ani dogovori vo vrednost od 958.000
evra, ovaa godina u~esnicite postignaa u{te pogolemi rezul­
tati.
„Svetot na hranata vo Moskva” e eden od najrelevant­
nite saemi od oblasta na ovo{jeto i zelen~ukot. Kompanii
koi se dobro postaveni i pretpoznatlivi na ruskiot pazar
i onie koi sega planiraaat da stanat del od ovoj pazar. Sae­
mot e efikasna platforma za povrzuvawe i komunicirawe
so brojnite kupuva~i i dobavuva~i na ruskiot i na drugite
pazari. So naselenie od 150 milioni lu|e, Rusija e mnogu
golem pazar za sve`i proizvodi.
RUBRIKA
Nadnaslov I VODOSTOPANSTVO
MINISTERSTVO
ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO
Prestanuva da va`i Odlukata za vrzan
uvoz na bra{no so doma{na p~enica
P
o predlog na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopan­
stvo, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za prestanuvawe
na va`ewe na merkata za za{tita na pazarot na p~enica i na bra{no so
vrzuvawe na koli~estvata na uvoz na bra{no so otkup na doma{na p~enica
vo soodnos 1 sprema 4.
Po stabiliziraweeto na doma{niot i na stranskiot pazar so p~enica i so
bra{no i so prethodno prestanuvawe na va`nosta na odredbata od Odlukata za
vrzuvawe na uvozot so otkup na doma{na p~enica, so najnovata Odluka, uvozot na
p~enica i na bra{no }e se vr{i bez dopolnitelni obvrski.
Ovaa odluka vleguva vo sila prviot den po nejzinoto objavuvawe vo „Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija”.
Vremenata odluka od 21.07.2010 godina be{e donesena zaradi za{tita
na doma{niot pazar so p~enica i bra{no, no i za zemjodelskite proizvoditeli.
Vo periodot na nejzinoto va`ewe, taa gi postigna efektite. Otkupnata cena na
p~enicata od sedum denari za kilogram vo po~etokot na `etvata dostigna do 10
denari na krajot od otkupnata kampawa. n
Ministerstvoto za zemjodelstvo gi sprovede EU preporakite
od lanskiot Izve{taj za sostojbite vo agrarot
M
inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo vo izminatiot period realizira najgolem del od
merkite za prilagoduvawe na makedonskata agrarna legislativa so evropskata. Od vkupno izgotvenite {est za­
konski re{enija soglasno EU preporakite, doneseni se tri, za ribarstvo i akvakultura, za zemjodelstvo i ruralen
razvoj i za vino, vo sobraniska procedura se dve, za kvalitet na zemjodelski proizvodi i za bezbednost na hrana na
`ivotni, a edno za bezbednost na hrana e na razgleduvawe vo Vladata.
Ova, resorniot minister Qup~o Dimovski mu go soop{ti na vicepremierot za evropski pra{awa, Vasko Naumovski, na rabot­
niot sostanok vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
„Konstatiravme deka se ve}e prezemeni potrebnite merki za najgolem del od preporakite notirani vo lanskiot izve{taj od
Evropskata komisija. Pove}eto se od oblasta na bezbednost na hrana i ruralen razvoj”, izjavi Naumovski po sredbata.
Zaedno so podzakonskite akti i zakonite doneseni vo ovoj period, napomena, Ministerstvoto za zemjodelstvo prilagodi
vkupno 208 EU merki, regulativi, direktivi i odluki, {to e dobar pokazatel za stepenot na usoglasenost vo fazata vo koja se
nao|a Makedonija.
Donesuvaweto na Zakonot za bezbednost na hranata }e gi ras~isti site dosega{ni nedore~enosti okolu preklopuvaweto
na ingerenciite na ministerstvata za zemjodelstvo i za zdravstvo vo ovaa sfera. „Edna od celite na ovoj zakon e da se podelat
nadle`nostite na dvete institucii. Toa be{e i edna od zabele{kite vo posledniot Izve{taj od Evropskata komisija”, re~e
vicepremierot.
Ministerot Dimovski najavi deka za {to e mo`no pokus rok do Vladata }e bidat dostaveni i izmenite na Zakonot za zem­
jodelsko zemji{te koi zna~itelno }e ja olesnat postapkata za dobivawe imotni listovi preku lokalnata samouprava.
„]e uspeeme blagovremeno da go dostavime Zakonot i do Sobranieto. Izgotvenoto re{enie }e go olesni dobivaweto doku­
mentacija za zemjodelcite koi imaat potreba i `elba da apliciraat za finansiska poddr{ka, a ~ii barawa glavno se odnesu­
vaat na objekti vo ruralnite sredini”, istakna Dimovski.
Odgovoraj}i na novinarski pra{awa, ministerot re~e deka subvenciite za tutunot se celosno isplateni, a vo tek e real­
izacija i na poddr{kata za mlekoto. Pred objavuvaweto na esenskiot Izve{taj od Evropskata komisija za napredokot na Make­
donija, Naumovski }e ima u{te edna sredba so Dimovski vo vrska so EU aktivnostite na Ministerstvoto.n
Sproveduvawe na programata za plodou`ivawe
M
inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo aktivno rabote{e na sproveduvawe na merkata od
posledniot paket antikrizni merki za davawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe na nevraboten­
ite i socijalno neobezbedenite lica. Pri posetata na op{tina Sveti Nikole i sredbata so gradona~alnikot
Robert \orgiev, zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica Ivanoski, istakna
deka ova e edna od merkite na Vladata so koja im se dava mo`nost za samovrabotuvawe na nevrabotenite i socijalno
neobezbedenite lica i toa so dodeluvawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na pet godini, bez pla}awe na zakupnina.
„Pravo za podnesuvawe barawa za dodeluvawe na dr`avno zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe imaa nevraboten­
ite lica, evidentirani vo Agencijata za vrabotuvawe najmalku edna godina, nevraboteni lica na koi rabotniot odnos
8 | MOJA ZEMJA
Nadnaslov
RUBRIKA
im prestanal poradi ste~aj, likvidacija ili delovni pri~ini (tehnolo{ki, ekonomski organizacioni i sli~ni promeni).
Pravo da apliciraat za ovaa merka imaa i nevrabotenite lica koi{to se korisnici na pari~en nadomestok soglasno Zakonot
za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i nevrabotenite na koi im prestanalo pravoto na pari~en
nadomestok, edna godina od prestanuvaweto na pravoto. Za ovaa merka barawe mo`ea da dostavat i korisnicite na socijalna
pari~na pomo{, soglasno Zakonot za socijalna za{tita”, istakna zamenik-ministerot Ivanoski.
Soglasno ovaa programa, na plodou`ivawe se dadeni 750 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te i toa na celata teritorija
na Republika Makedonija. Vo Sveti Nikole, na plodou`ivawe se dadeni 25 hektari.
Barawe za dodeluvawe zemjodelsko zemji{te na plodou`ivawe zainteresiranite lica mo`ea da podnesat do 26 septemvri i
toa vo podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, kade {to se nao|a zemjodelskoto
zemji{te za koe se zainteresirani. n
Ministerot Dimovski se sretna so noviot turski
ambasador vo Republika Makedonija, g. Sokmensuer
M
inisterot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
Qup~o Dimovski, se sretna so noviot ambasador na Republika
Turcija vo na{ava dr`ava, \urol Sokmensuer.
„Republika Makedonija ima odli~na sorabotka so Repub­
lika Turcija vo site sektori, vklu~itelno i vo zemjodelstvoto. Na{ite
dve dr`avi gi povrzuva dolga zaedni~ka istorija i prijatelstvo, ottamu
e i moeto zadovolstvoto {to ovaa godina Republika Turcija e zemjapartner na ovogodi{niot me|unaroden saem za zemjodelstvo {to naskoro
}e se odr`i kaj nas. Raduva i faktot {to gostin na ovaa saemska mani­
festacija }e bide i mojot kolega, ministerot za zemjodelstvo i ruralen
razvoj na prijatelska Turcija, gospodin Mehmet Mehdi Eker”, istakna
ministerot Dimovski.
Ambasadorot Sokmensuer ja pozdravi dosega{nata uspe{na i plodna
sorabotka na ministerot Dimovski so negoviot prethodnik, ambasa­
dorot Aslan Hakan Ok~al, i veti prodol`uvawe i prodlabo~uvawe na
sorabotkata na site poliwa. n
Ministerot Dimovski ja otvori godi{nata konferencija na
„PREPARE” programata za ruralen razvoj
P
reku 100 pretstavnici od 20 evropski dr`avi u~estvuvaat na godi{nata konferencija na „PREPARE” programata vo
Ohrid. Programata posvetena na ruralniot ekonomski razvoj i pro{iruvaweto na EU kon Jugoisto~na Evropa ja otvori
ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski.
Celite na programata „PREPARE”, istakna Dimovski, se sovpa|aat so makedonskata nacionalna Programa za ru­
ralen razvoj – jaknewe na gra|anskoto op{testvo i promocija na multinacionalnata razmena vo ruralniot razvoj.
„Su{tinata na Programata za ruralen razvoj ~ija osnova e modernizacijata i razvojot na ruralnite stopanstva, zemjodel­
cite dobro ja razbraa. Samo minatata godina preku ovaa programa se nabaveni 250 novi traktori, priklu~na mehanizacija,
modernizirani se golem broj sto~arski farmi, {to odi vo nasoka na ostvaruvawe na celta – podobruvawe na standardot na
ruralnoto naselenie i `ivotot na selo”, naglasi ministerot Dimovski.
Toj oceni deka konferencijata e dobra mo`nost za sogleduvawe na tekovnite i idnite predizvici vo ruraliot razvoj vo Ev­
ropa, osnova za razmena na iskustva i idei, stimulirawe na sorabotkata i promovirawe na dijalogot me|u institucionalniot,
privatniot i gra|anskiot sektor.
Spored pretsedava~ot so „PREPARE”, Hanes Lorencen, va`nosta na rabotilnicite kako ovaa vo Ohrid e golema zatoa {to vo
nejzinata rabota, osven zemjite-~lenki na EU, u~estvuvaat i dr`avite koi sè u{te se nadvor od evropskoto semejstvo.
„Toa e na{eto bogatstvo, {to mo`eme da poka`eme deka gra|anskoto op{testvo mo`e da gi koordinira svoite aktivnosti na
nivo na Evropa, a ne na nivo na EU, kako i da manifestira konstruktivna sorabotka me|u subjekti na site op{testveni nivoa”,
istakna Lorencen.
Aktivnostite vo ramki na mre`ata „PREPARE” se vo nasoka na jaknewe na civilnoto op{testvo i promocija na me|unarodnata
sorabotka vo delot ruralen razvoj, osobeno kaj novite ~lenki na Unijata, dr`avite- kandidati za ~lenstvo, kako i zemjite koi
~ekaat na EU pro{iruvaweto.
Edna od najva`nite komponenti na programa „PREPARE” se tokmu me|unarodnite sobiri kako ovoj {to se odr`uva vo Ohrid,
na koi im se ovozmo`uva na ruralnite zaednici da raspravaat i da gi iznesuvaat stavovite za aktuelnite predizvici so koi
se soo~uva ruralniot razvoj vo Evropa, za sozdavaweto uslovi za kontakti za razmena na idei i iskustva, kako i za promocija na
dijalogot me|u institucionalniot, privatniot i gra|anskiot sektor. n
oktomvri 2010 | 9
GRADINARSTVO Odgleduvawe na {eri-domati
Najkupuvani
domati na
evropskite
pazari
Prinosot na {eri-domatite e pogolem otkolku na obi~nite, veli
Blagoj~e Anastasov, koj deset godini se zanimava so gradinarstvo
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
@
elbata da vnesuva inovacii
vo gradinarstvoto go na­
terala mladiot farmer
Blagoj~e Anastasov od sve­
tinikolskoto selo Aximatovo da odg­
leduva sitnoplodni {eri-domati. Toj
deset godini se zanimava so zemjodelst­
vo, a ovaa godina prv pat zasadil {eridomati.
„[eri-domatite se mnogu barani
na evropskite pazari i neslu~ajno
se prifateni od zapadniot pazar.
Potro{uva~ite pove}e sakaat sitni ot­
kolku krupni plodovi. Ovoj trend nasko­
ro }e dojde i kaj nas”, veli Anastasov.
Domatite gi nasadil vo mart. Tie ne
baraat posebna tehnologija na odgledu­
vawe. Taa e ista so onaa na obi~niot do­
mat.
„Edinstvenata razlika e vo golemi­
nata na semeto, {to vo praktikata
zna~i podolg period za negovo poniknu­
vawe. Ovaa godina be{e specifi~na
vo za{titata na domatite. Najprvo
upotrebiv bakarni preparati koi
pomagaat protiv plamenicata, a voedno
Anastasov
domatite
gi prodava vo
mala plasti~na
ambala`a.
[eridomatite imaat
mnogu specifi~en
sladok vkus poradi
visokiot procent na glikoza
i fruktoza, a izobiluvaat so
antioksidansi, pigmentot
likopen, a karotinot im
dava isklu~itelna
hranliva vrednost.
[eri-domatite
mo`e da se ~uvaat do
tri nedeli.
10 | MOJA ZEMJA
i ja zajaknuvaat lisnata masa”, objasnuva
Anastasov. Toj go upotrebil preparatot
„Acrobat” protiv plamenicata, a protiv
sivoto gniewe i pepelnicata upotrebil
sistematski preparati („Collis”, „Indar”,
„Vivando”) od programata na BASF. [eridomatite gi navodnuva so sistem kapka po
kapka zatoa {to tie baraat mnogu voda.
Prihranuvaweto go vr{i so kristalni
|ubriva, a rezultatot se kvalitetni
plodovi. Prinosot na {eri-domatite e
pogolem otkolku na obi~nite, veli An­
astasov. n
Odgleduvawe na korni{oni GRADINARSTVO
Od eden dekar –
pet tona prinos
„Za korni{onite e karakteristi~no toa {to tie za berba stasuvaat mnogu brzo,
odnosno za 20 dena zapo~nuva berbata, {to zna~i deka sekoja godina na 1 septemvri po~nuvame da bereme za proda`ba”, veli Ron~e Trajkovska
Pi{uva: Qubinka Divjakoska
V
i{ni, lozje, `itarki, grav, praz, zelka i korni{oni. Seto ova
mo`e da se vidi na trite hektari povr{ina koja{to ja obrabotu­
va semejstvoto Trajkovski od strumi~koto selo Grado{orci. Ona
{to e karakteristi~no za niv se korni{onite. Na ~etiri dekari
pod plastenik proizveduvaat rani krastavici od sortata „sandra” i es­
enski kratki krastavici, korni{oni od sortata „pasamonte”.
Korni{onite se sadat na 25 juli vo paleti isklu~itelno so humus.
Dodeka semeto se nao|a vo paletite, potrebno e dobro provetruvawe
bidej}i, vo sprotivno, poradi visokite temperaturi, rasadot bi izg­
orel.
„Od 5 do 10 avgust se rasaduvaat vo plastenicite na razdale~enost
pome|u korenite od 35 do 40 sm, a me|u redovite se ostava prostor od 80
sm. Vo eden dekar vleguvaat od 3.000 do 3.500 koreni. Po rasaduvaweto
mnogu bitno e navodnuvaweto.
Za korni{onite e karakteristi~no toa {to tie za berba stasuvaat
mnogu brzo, odnosno za 20 dena zapo~nuva berbata, {to zna~i deka sekoja
godina na 1 septemvri po~nuvame da bereme za proda`ba”, veli Ron~e
Trajkovska.
Ovie rastenija se naj~esta `rtva na pepelnica, medovina, plamenica.
Poradi toa tie mora da se prskaat so hemiski preparati na sekoi sedum
dena.
„Korni{onite davaat dobar prinos. Od eden dekar se vadi prinos od
okolu pet tona”, velat Ron~e i JordanTrajkovski.
Rodot go prodavaat na otkupni punktovi i na zelenite pazari vo Stru­
mica, no velat deka otkupnata cena e niska koga }e se napravi sporedba
so tro{ocite koi se pravat za odgleduvawe. n
Od 5 do 10 avgust se rasaduvaat vo plastenicite
Sorta „pasamonte"
RUBRIKA
Nadnaslov
aprz
^uvawe i odr`uvawe na zelen~ukot
vo sve`a sostojba vo zima
Temperaturata i
za zdrav
Vo intenzivnoto proizvodstvo proizvoditelite koristat sovremeni
objekti so strogo kontrolirani uslovi na ~uvawe. Edinstveno taka
mo`at da bidat sigurni deka plasmanot na nivnoto proizvodstvo
nema da zavisi od momentalnata cena na pazarot i proda`bata }e ja
izvr{at koga }e im odgovara proda`nata cena
Pi{uva: Stojan Gligorov, dipl. in`. agronom
Optimalna temperatura za ~uvawe 10°C
vla`nost okolu 90%
C
elta na ~uvaweto na zele­n­
~ukot i ovo{jeto e toa da se ko­
risti ili konsumira vo sve`a
sostojba vo {to podolg vre­
menski period. Podolgoto za~uvuvawe vo
sve`a sostojba na ovo{jeto i zelen~ukot
ovozmo`uva pogolema konkurentnost
na pazarot vo tekot na celata godina
i go namaluva sezonskiot karakter na
proizvodstvo i proda`ba. Zatoa e mnogu
va`no da se namalat zagubite u{te vo
tekot na berbata, pravilno da se pakuva
zelen~ukot i da se skladira vo najop­
timalni uslovi, taka {to vo tekot na
~uvaweto promenite vrz samiot plod da
se svedeni na minimum, a so toa }e se os­
tvarat pogolemi dobivki.
Poradi toa na~inot na ~uvawe i
odr`uvawe na zelen~ukot i ovo{jeto
e edna od mnogute va`ni i prioritet­
ni celi vo celokupnoto proizvod­
stvo so cel da se zadr`i kvalitetot
i koli~estvoto i toa da se plasira za
podolg period do opredeleni desti­
12 | MOJA ZEMJA
Morkovot mo`e da se ~uva vo ladilnici pri
visoka relativna vla`nost od 96 do 100% na
temperatura 0-1°C
nacii kade {to }e se ostvarat povisoki
ceni, {to se podrazbira koga odreden
proizvod e baran na pazarot, a go nema
vo dovolni koli~estva.
Dol`inata na kvalitetot i ~uvaweto
na zelen~ukot zavisat od uslovite pred
po~etokot na berbata, vo tekot na ber­
bata, pa sè do sortiraweto, pakuvaweto
i samiot proces na ~uvawe. Na~inot
na ~uvawe zavisi od toa za kakov
zelen~uk se raboti:korenesto-krtolest
(morkov, cveklo, pa{kanat, rotkvica,
kompir),lukovi~est zelen~uk (kromid,
luk, praz), lisnat zelen~uk (marula,
spana}, karfiol, zelka, brokula), domat,
piperka, krastavica, lubenica, borani­
ja, gra{ok itn.
Porano (a delumno i sega) naj~esto
se koristela klasi~na tehnologija
na ~uvawe na zelen~ukot i negovo
odr`uvawe i ladewe. Mnogu retko se
koristele ili nemalo mo`nosti za
odr`uvawe vo kontrolirani uslovi za
razladuvawe i odr`uvawe. Za razlika
ottoga{, sega postoi golem interes za
izgradba i nabavka na oprema so koja
mo`e da se obezbedi kontrolirana
atmosfera za ~uvawe i odr`uvawe na
zelen~ukot. Ne mo`eme da ne spomeneme
deka za nabavka na takvata oprema sega
zemjodelcite se potpomognati i od IP­
ARD pretpristapnite fondovi koi se
realiziraat preku odredeni merki od
strana na MZ[V.
KOMPIR - kako kultura obi~no se
~uva vo period od 6 do 10 meseci i toa vo
sovremeni objekti koi{to se specijalno
gradeni i opremeni. Me|utoa se sre}­a­
va i ~uvawe vo podrumski prostorii,
{upi i prostorii koi ne se adekvatni
za odr`uvawe i pritoa zagubite se
mnogu golemi, duri i do 20%, a vremen­
skiot period na ~uvawe e pokratok, 3-5
meseci. Vo tekot na ~uvaweto mora da
postoi ventilacija koja }e ja reducira
koncentracijata na jaglerod dioksid i
povr{inata na kompirot treba da os­
tane suva.
Nadnaslov
RUBRIKA
vla`nosta presudni
zelen~uk
Za da se odr`i vo sve`a sostojba, se ~uva na
mnogu niska temperatura (0-5°C) i visoka
relativna vla`nost (90-95%)
Optimalnata temperatura za ~uvawe
na kompirot za merkantilna upotreba
e okolu 10°C, a za semenska upotreba e
2-4°C i vla`nost okolu 90%. Ovie uslo­
vi se postignuvaat vo razladni komori
vo koi temperaturata varira vo zavis­
nost od toa koj proizvod se ~uva: ako e
lukovi~est zelen~uk, potrebna e temper­
atura od 0°C, za lisnat zelen~uk, zelka,
korenest zelen~uk 8-10°C, za piperka,
domat, modar patlixan 10-15°C, isto kako
i za krastavica, lubenica. Zelen~ukot
glavno e smesten na paleti, a pome|u niv
se ostava prostor za slobodna cirku­
lacija na ladniot vozduh.
KROMIDOT mo`e dobro da se so~uva
i skladira, ako vadeweto bide vo vistin­
skoto vreme ili koga }e ja dostigne pol­
nata zrelost. Vo takov slu~aj postojat
standardi za kvalitet so ~ija primena
se postignuva najdobar efekt. Taka, vo
tekot na vadeweto mora da bide pot­
polno zrel i potrebno e nadvore{nite
listovi da bidat suvi za da vo tekot na
~uvaweto ne dojde do promena na bojata
na mesestiot del. Pri vadeweto mora da
se izvr{i sortirawe, t.e. izdvojuvawe
na sitnite glavici, o{tetenite, pri­
mesi od zemja, grutki. Potoa se polni
vo vre}i, kartonski kutii, kontejneri
itn. Skladiraweto i ~uvaweto na kro­
midot e so cel da se prodol`i periodot
na ~uvawe i da se minimizira zagubata.
Postojat normativi koi gi odreduvaat
Postojat normativi koi gi odreduvaat
parametrite za ~uvawe – temperaturata,
relativnata vla`nost
parametrite za ~uvawe – temperaturata,
relativnata vla`nost i vremetraewe­
to.
CVEKLOTO se odgleduva najmnogu vo
isto~na i centralna Evropa. Se deli na
sorti: rani – do 100 dena, srednostasni –
od 100 do 130 dena i docni – nad 130 dena. Za
da se odr`i vo sve`a sostojba, se ~uva na
mnogu niska temperatura (0-5°C) i viso­
ka relativna vla`nost (90-95%). Zna~i,
najpovolni se uslovite koga tempera­
turata e 0°C, a vla`nosta na vozduhot
95-100%. Se ~uva 3-5 meseci, no mo`e i
6-8 meseci ako uslovite vo skladi{teto
se optimalni. So poka~uvawe na nivoto
na CO2 se zabavuva procesot na gniewe.
Mo`nosta za podolgo ~uvawe na cvekloto
e uslovena i od sortata, goleminata na
korenot, sodr`inata na suvi materii,
tehnolo{kata zrelost i uslovite na
~uvawe. Dehidriraweto na korenot mo`e
da se namali ako vla`nosta na cvekloto
i vla`nosta na vozduhot e pomala. So
~uvaweto na cvekloto vo podrumski i
neadekvatni prostorii po 2-3 meseci
sodr`inata na betanin se namaluva, a so
~uvawe okolu {est meseci toa mo`e da
se namali i do 10%. Za doma{na potreba
i pomalo koli~estvo na prerabotki, od
golema va`nost e ~uvaweto vo prostorii
i objekti kako {to se trapovi, podrumi,
magacini, kade {to uslovite za regu­
lacija se te{ki. Ako se ~uva vo podrum­
ski prostorii, cvekloto treba da bide
razredeno, da ne e na golemi kupovi i
temperatura da bide nad 0°C. Vo vakvi
uslovi mo`e da se ~uva do tri meseci, se
razbira, ako se odr`uva i vla`nosta za
da ne dojde do dehidrirawe na korenot.
MORKOV – Tehnolo{kata zrelost
nastapuva koga najstarite listovi
po~nuvaat fiziolo{ki da izumiraat.
Od tehnolo{kata zrelost na morkovot
zavisi i dol`inata na ~uvawe, inten­
zitetot na venewe i gniewe vo tekot
na ~uvaweto. Berbata na morkovot vo
tekot na oktomvri e nameneta za podol­
go ~uvawe i dava dobri rezultati ako
temperaturite ne se ve}e mnogu niski,
a rastenijata se vo dobra sostojba.
Morkovot mo`e da se ~uva vo ladilni­
ci pri visoka relativna vla`nost od
96 do 100% na temperatura 0-1°C vo
tekot na 4-5 meseci. Mlad i nedovolno
zrel morkov mo`e da se ~uva 4-6 nedeli
na temperatura od 0°C, ako prethodno
e izvr{eno predladewe. Morkov vo
vezanici so listovi se ~uva tri ne­
deli na 0°C ili vo tekot na 10 dena
na temperatura od 5°C. Morkovot mo`e
da se ~uva zaedno so drugi rastitelni
vidovi, kako {to se: cveklo, zelkovi
kulturi, praz, salata. Mo`e da se ~uva
vo podzemni i nadzemni trapovi. Pri
trapeweto pome|u korewata mo`e da
se stavi siten i vla`en pesok koj go
spre~uva {ireweto na bolestite i is­
paruvaweto na vla`nosta.
oktomvri 2010 | 13
GRADINARSTVO Tehnologija na odgleduvawe na „kurtovska kapija”
Od 1 dekar
Za vo plastenici Gonevi
go koristat semeto
„palane~ko ~udo”, a za
na otvoreno koristat
doma{no seme ostaveno od
minatata godina
Pi{uva: Vesna Delovska
N
a deset dekari povr{ina
bra~niot par Gonevi od stru­
mi~koto selo Dobrejci odg­
leduvaat piperka od sortata
„kurtovska kapija”, na tri dekari pod
plastenici i sedum dekari pod otvoreno.
Ona {to gi motiviralo Marijan i
Silvana da se zanimavaat so zemjodel­
stvo (i toa mnogu uspe{no) e `elbata
da se proizveduva i da se bide reper
vo regionot. Gonevi ~esto pati znaat
da ka`at deka klimatskite uslovi
vo nivniot kraj se na nivna strana,
no golemo vlijanie imaat i nivnite
roditeli od koi ja nasledile qubovta
i posvetenosta kon zemjodelstvoto i
tradicionalnoto proizvodstvo.
Bra~niot par Gonevi, za „Moja zemja”,
ja otkrija svojata tajna na odgleduvawe
na „kurtovskata kapija”.
Rasad na „kurtovska kapija”
Semeto „palane~ko ~udo” Gonevi
go nabavuvaat od zemjodelski apteki i
toa e nameneto za vo plastenici. Mari­
jan i Silvana za na otvoreno koristat
doma{no seme ostaveno od minatata go­
dina. Semeto go seat vo periodot od 15
do 20 mart i dodeka da nikne rasadot
sekojdnevno go navodnuvaat okolu 15 do
20 dena.
14 | MOJA ZEMJA
Proizvodstvoto na rasadot e vo
gusti lei i se tretira so herbicidi
edna{ do dva pati. Po 15 maj se rasa­
duva.
Rastojanieto na sadewe e 20-25 sm
od koren do koren vo redot, a me|u re­
dovite e 40-45 sm.
Navodnuvawe
Vo tekot na vegetacijata se potreb­
ni 7 do 8 navodnuvawa na povr{inite
na otvoreno, a vo plastenicite Gonevi
navodnuvaweto go vr{at so pomo{ na
sistem kapka po kapka i toa vo prosek do
deset pati. Golemo vlijanie kaj navod­
nuvaweto imaat vremenskite uslovi.
\ubreweto na po~vata zapo~nuva so
osnovno |ubrewe (tri petnaesetki) na
celata povr{ina pred rasaduvaweto
(40-50 kg na dekar).
Vo plastenicite Gonevi stavaat
kristalno |ubre vo sistemot za navod­
nuvawe, a na otvoreno se stava granu­
lirano |ubre i toa vo za{titen prostor
20:20:20 (tri dvaesetki), a na otvoreno
„Kan” i „Urea”.
Obrabotka i berba
Pra{eweto i kopaweto se izvr{uva
tri pati do berbata, dodeka vrzuvaweto
vo plastenicite se odviva 30-40 dena
po rasaduvaweto so cel da ne se dojde
do 4 tona piper
do raskr{uvawe na korewata. Ovaa operacija ne se primenuva
na otvoreno.
Berbata na „palane~ko ~udo” zapo~nuva od 20 avgust i trae
do krajot na septemvri. Karakteristi~no za ovaa sorta e toa
{to taa mnogu brzo sozreva za razlika od doma{noto seme koe
zapo~nuva da se bere nekade od 20 septemvri, pa sè do prvata
slana ili do prvite esenski mrazevi.
Piperkite za prerabotuva~kite kapaciteti Gonevi gi paku­
vaat vo mre`esti vre}i, dodeka prvata klasa koja e nameneta za
izvoz se pakuva vo kartonska ambala`a.
Kaj proizvodstvoto na otvoreno od 1 dekar se o~ekuva 2-3
tona piper, dodeka vo plastenik proizvodstvoto e zna~itelno
pogolemo i se dvi`i od 3,5-4 tona po dekar.
Cenata za kilogram industriski piper se dvi`i od 12 do 14
denari, dodeka cenata za prvata klasa se dvi`i od 18 do 20 den­
ari. Ovaa piperka, kako {to velat Gonevi, e nameneta za izvoz vo
Rusija i Bugarija.
Gonevi se zadovolni od kvalitetot i od proizvodstvoto ovaa
godina, no smetaat deka cenata e niska.
„Za razlika od 2008 godina, koga kilogram industriska
piperka se prodaval za 28 do 30 denari, ovogodi{nite ceni se
daleku poniski i se dvi`at od 18 do 20 denari za kilogram, a
tro{ocite za proizvodstvo se visoki”, velat Marijan i Silvana
Gonevi. n
oktomvri 2010 | 15
GRADINARSTVO Male{evski kompir
Klimatskite
promeni go
namalija
prinosot
Naglite vremenski promeni go namalija prinosot na kompirot za
50 otsto. Najkatastrofalni se prinosite vo planinskite delovi
Pi{uva: Daniela Takeva
T
e{ka godina za proizvoditelite na kompir vo Male{evijata. Farmerite velat deka najgolem problem ovaa godina
napravija klimatskite promeni koi se pri~initeli na bolestite i nepodgotvenosta na zemjodelcite za sprovedu­
vawe soodvetna za{tita. Ovie problemi }e go namalat prinosot na ovoj poznat brend na Male{evijata za 50 otsto.
Najkatastrofalni se prinosite vo planinskite delovi.
Eden od golemite proizvoditeli na kompiri vo Berovsko, 42-godi{niot agronom Branko Lapevski od Vladimirovo, veli deka zem­
jodelcite ne bile podgotveni za vakva godina.
„Ovaa godina imavme mnogu problemi so klimatskite promeni koi negativno vlijaeja na kompirot. Vo prviot period na rasteweto
na kompirot imavme mnogu do`dovi koi pridonesoa da se javat bolesti. Potoa, ima{e obratna situacija, visoki temperaturi i dol­
gotrajna su{a, koja pridonese rodot da se svede na minimum. Ima slu~ai vo planinskite mesta kade {to povr{inite voop{to ne se
tretiraat so za{titni sredstva, pa se javi epidemija na plamenica i gniewe na stebloto na kompirot. Ako godi{no vo Male{evijata
se proizveduvaa 4-5 iljadi toni kompir, godinava }e bideme sre}ni ako izvadime dve iljadi toni”, veli Branko Lapevski.
Toj se nadeva deka godinata cenata }e bide podobra od minatogodi{nata.
„Lani be{e katastrofa, cenata be{e 6-10 denari. Vo
poslednite 20 godini mnogu raboti se promenija. Cena­
Ekipata na „Moja zemja” go
ta na naftata, na repromaterijalite i na zemjodelska­
zatekna Branko na nivata
ta mehanizacija, sè se smeni, samo cenata na kompirot
kade {to ja podgotvuva{e
ne e smeneta. Vo 1991 godina taa be{e 10 denari i sega
ma{inata
za
polesno
e pak 10 denari. Toa e niska cena za na{eto proizvod­
da go izvadi od zemja
stvo. Realnata otkupna cena na golemo, spored kvalite­
godina{niot rod. Za godi­
tot, treba da bide od 13 do 15 denari za kilogram. So
nava o~ekuva prinos kako
taa cena bi bile zadovolni, zatoa {to istiot kompir
i lanskiot, okolu 100 tona.
{to od kaj nas se zema za 8 denari, vo Skopje se prodava
[tetite od nevremeto kaj
za 25 denari, a proizvoditelot so osumte denari nema
nego se minimalni bidej}­i
nikakva dobivka”, veli Lapevski.
proizvodstvoto na {est
Ekipata na „Moja zemja” go ostavi Branko da si ja
hektari povr{ina bilo vo
zavr{i rabotata na nivata, otkako go pra{a – koja e
polski uslovi. Ovaa godi­
tajnata na vkusot na male{evskiot kompir. Ni odgo­
na zasadil porani sorti,
vori: ednostavno – ~istata zemja, ~istiot vozduh i
„madeline” i „artemis”,
male{evskata planina go davaat vkusot na ovoj brend za
koi vo ovie uslovi dale
koj edna decenija nanazad nema organiziran otkup nitu
sredni rezultati.
izvoz.n
16 | MOJA ZEMJA
Aprz Podgotovka za zima
Pravilno
skladirawe
na jabolkata
Bolestite vo plodo~uvali{tata se
mnogubrojni i raznovidni. Gi predizvikuvaat diskretni i naj~esto
nevidlivi paraziti koi poteknuvaat od razni rastitelni organi na
koi{to prezimuvaat
Pi{uva: Lambe Kucinoski, dipl. in`. agronom
C
elta na ~uvaweto na ovo{jeto
e da se svede na minimum `ivo­
tniot proces na plodovite
i so toa da se prodol`i niv­
nata trajnost. Zimskite sorti jabolka
i kru{i ~uvani vo plodo~uvali{teto
postepeno dozrevaat i pritoa go do­
bivaat
karakteristi~niot vkus za
sortata. Trajnosta na ~uvanite plodo­
vi zavisi od mnogu faktori, pred sè,
od intenzitetot na procesite koi se
odvivaat vo plodovite – transpiraci­
jata, di{eweto, od fiziolo{kite oso­
bini na plodot, od stepenot na zre­
losta pri bereweto, a vo golema mera
zavisi i od primenata na agrotehnikata
vo ovo{tarnikot. Plodovi dobieni od
ovo{tarnik odgleduvan pod ugar, kako
~ista kultura, podobro se ~uvaat ot­
kolku od ovo{tarnik odgleduvan pod
zaledineta povr{ina. Eden od va`nite
faktori koi go utvrduvaat vremeto na
~uvawe na plodovite se i ekolo{kite
uslovi vo regionot. Jabolkata proizve­
deni vo ekolo{kite uslovi vo Ohridskostru{ko-prespanskiot region podobro
se ~uvani od plodovite od istite sorti
proizvedeni vo ekolo{ki uslovi na Sko­
pskata kotlina i sl.
Optimalni uslovi za ~uvawe na
oddelni vidovi sorti
Uslovite
koi
gi
smaluvaat
fiziolo{kite procesi na plodovite
i pomagaat za odr`uvawe na nivniot
kvalitet za maksimalna dol`ina na
traewe (~uvawe) se smetaat za opti­
18 | MOJA ZEMJA
malni. Intenzitetot na biohemiskite
procesi na ~uvanite plodovi glavno
zavisi od temperaturata i od rela­
tivnata vla`nost na vozduhot vo
plodo~uvali{teto, {to zna~i deka
kvalitetot na ~uvanite plodovi }e za­
visi od spomenatite faktori i sort­
nite osobini. Vo isti uslovi na ~uvawe
razli~ni sorti razli~no se odnesu­
vaat. Poradi toa postojat i razli~ni
plodo~uvali{ta vo koi se obezbeduvaat
optimalni uslovi za ~uvawe na odrede­
na sorta.
Postojat obi~ni plodo~uvali{ta
vo koi ne se vgradeni uredi za regu­
lirawe na toplotniot i re`imot na
vlaga vo prostorijata. Vo niv mo`at da
se ~uvaat nekoi zimski sorti jabolka i
kru{i i podolgo vreme (3-5) meseci, a
pritoa da ne se izgubi od kvalitetot
na ~uvanoto ovo{je. Denes postojat
plodo~uvali{ta – ladilnici vo koi
ima kontrolirana atmosfera. Sortite
od oddelni ovo{ni vidovi koi imaat
pogolemi barawa vo pogled na uslovite
za ~uvawe mo`at dolgo vreme da bidat
~uvani vo vakvi uslovi, a pritoa da ne
izgubat od svojot kvalitet. Vo vakvite
plodo~uvali{ta – ladilnici se vne­
suvaat samo zdravi i ~isti plodovi
koi{to se klasirani, so {to se vr{i i
racionalno koristewe na komorite i
energijata za ladewe na prostorijata i
plodovite, a reguliraweto na tempera­
turata se vr{i zavisno od principot na
koj rabotat kompresorite. Ladilnicite
mo`at da bidat so razli~ni kapaciteti
zavisno od potrebite. Tie se obi~no
sostaveni od pove}e komori kade {to
se ~uva ovo{jeto, ma{inskoto oddele­
nie i ma{inite i uredite za klasirawe
i pakuvawe. Zimskite sorti jabolka i
kru{i se ~uvaat pri temperatura od
eden do tri stepeni i 85-90% vla`nost
na vozduhot. Koga plodovite se ~uvaat
tri, ~etiri do pet meseci, zagubite vo
te`ina (kalo od transpiracija) ne se
pove}e od 2-4% nasprema 15-20% kako
od plodovite od istite sorti ~uvani vo
obi~ni plodo~uvali{ta.
Gabi~ni zaboluvawa kaj jabolkata
Bolestite vo plodo~uvali{tata se
mnogubrojni i raznovidni. Gi predizvi­
kuvaat diskretni i naj~esto nevidlivi
paraziti koi poteknuvaat od razni ras­
titelni organi na koi{to prezimuvaat.
Nivniot razvitok se karakterizira so
rana kontaminacija, sledena so latent­
en `ivot vo koj ne mo`at da se otkrijat
simptomite.
Pova`ni bolesti predizvikani od
gabi
Gor~liva gnile` (penicillium ehp.)
Ovaa gaba pretstavuva glaven prob­
lem pri ~uvaweto jabolka vo ladilnic­
ite. Parazitot se naseluva vo tekot na
vegetacijata – pred berbata. Simptomite
vo ladilnikot se javuvaat kon krajot na
januari i traat sè do krajot na ~uvawe­
to. Simptomite se manifestiraat vo
vid na temnokafeavi aglesti damki.
Vnatre{nosta na plodot ima svetlokafeava
boja, omeknuva i ima gor~liv vkus.
Volovsko oko (Pezicula mal)
Parazitot e naj~esto na plodot na jabol­
kata. Do infekcija doa|a preku otvoreni rani
ili lenti celite. Napadnatoto tkivo pokraj
krastata e potemno, dodeka centralniot del
ima svetlokafeava do `oltenikava boja i li~i
na volovsko oko. Brzo se {iri po zdravite
plodovi.
Meko gniewe
Ova e bolest na plodovite na jabolkata vo
plodo~uvali{teto. Naj~esto napadot doa|a na
mestata na povredi od insekti, grebnatinki i
udari pri manipulacijata so plodovite. Bojata
na gnile`ot e najprvin posvetla, a podocna
potemnuva do temnokafeava.
Kafeavo gniewe na plodot (monilija fructigena).
Ova e parazit na rani i o{tetuvawa od in­
sekti, grad itn. Na povisoki temperaturi vo
ladilnikot lesno se prenesuva od bolni na
zdravi plodovi. Na lu{pata na plodot se razvi­
va kafeava damka pod koja mesoto e temnokafea­
vo. Damkata se {iri i nabrzo go zafa}a celiot
plod. Na plodot se sozdavaat koncentri~ni
`olto-sivi perni~iwa koi, vsu{nost, se izvori
na zaraza vo ladilnikot.
Krastavost na plodovite (venturia inaegualis)
Bolesta se razviva vo ovo{tarnikot, a in­
ficiranite plodovi se vnesuvaat vo ladilnic­
ite kade {to se {iri bolesta i na zdravi
plodovi. Se javuvaat crni damki na lu{pata vo
vid na krasti, simptomi koi zna~itelno gi na­
maluvaat vrednostite na plodovite.
Modra muvla (Botritis cinerea)
Ovaa gaba e parazit na otvoreni rani na
plodovite jabolka. ^esto predizvikuva {teti
vo ovo{tarnikot kade {to obi~no se {iri,
me|utoa vo ladilnicite predizvikuva gniewe
na celite plodovi. Lesno se prenesuva i na
zdravite plodovi.
Pokraj spomenatite, postojat i drugi gabi
koi pridonesuvaat za rasipuvawe na plodovite
vo ladilnicite.
monilija fructigena
Botritis cinerea
venturia inaegualis
oktomvri
JULI 2010 | 19
OVO[TARSTVO Dolna Debarca
hektari
8kultiviran
Poseriozen rod
se o~ekuva od
pettata godina,
a vra}aweto na
investicijata
doa|a od
sedmata
godina, koga
po~nuva i
polnata
zrelost
Pi{uva:Makedonka Baldazarska
N
a 820 metri nadmorska viso~ina,
me|u Karaorman i Ilinska plani­
na, vo srceto na Dolna Debarca,
na osum hektari se zeleneat
grmu{kite od 4.500 le{nici.
Nasadot so ova jatkasto ovo{je e po­
dignat spored programa so propi{ani
standardi. Programata za potrebite na
firmata „Melanokarpa-plava hrana” od
Skopje ja podgotvile profesorite To{o
Arsov i Rade Rusevski, podocna i prof.
d-r Marjan Kiprijanovski.
Prikaznata za podigaweto na kultivi­
ran nasad so le{nici zapo~nala vo 2005
godina, veli Aco Nikolovski, sopstve­
nik na „Melanokarpa-plava hrana”, koga
vsu{nost i bil potpi{an dogovorot za
negovo podigawe. „Prvi~no razmisluvav
za lozov nasad so cel da napravam i mala
vinarska vizba, no dobiv koncesija na 30
godini na ovaa zemja za koja stru~nite
lica utvrdija deka e pogodna za pet
kulturi: kapina, malina, aronija, modra
sliva i le{nik. Posetiv pove}e svetski
zemjodelski saemi: „Frut logistika”,
„Zelena nedela” vo Berlin, potoa vo
Keln, Nirnberg, Pariz. Re{iv toa da bide
le{nik, zatoa {to kako kultura stoi pod­
olgo, iako bev svesen deka e vo pra{awe
golema investicija, deka e potreben dolg
period do proroduvawe, {est godini
dodeka da po~ne ekonomskata isplatli­
vost”, raska`uva Nikolovski, koj dodava:
„O~ekuvav deka po mojot primer }e trgnat
20 | MOJA ZEMJA
i mnogu drugi, pa ovde levo i desno od
mene }e se prostiraat planta`i so isto
ili drugo ovo{je, me|utoa i po pet godi­
ni, vo okolinava nikoj ne zapo~na sli~na
rabota”.
Tro{oci za podigawe na nasadot
Spored Programata, za podigawe na
eden hektar so le{nici bile predvideni
10.000 evra. Me|utoa, sopstvenikot tvrdi
deka taa investicija e pogolema duri
za tri pati. Iskustvoto poka`alo deka
odredeni merewa predvideni so Progra­
mata se hipoteti~ki. Na primer, deka
vodeniot stolb na godi{no nivo e okolu
800 do 900 milimetri, poradi {to i ne
bil presmetan tro{okot za sistemot kap­
ka po kapka, za ~ie{to organizirawe sop­
stvenikot nosel voda vo dol`ina od 3,5
km. Vo taa suma ne bilo predvideno nitu
ograduvaweto, redovnoto anga`irawe
na trojca rabotnici koi rabotat na
planta`ata preku celata godina.
„Ovo{tarnikot e fabrika bez pokriv i ne
znae{ dali preku godinata }e ti trebaat
dve ili pet prskawa. Ako e vla`no, }e
treba pove}e prskawe. Sega godi{no dva
pati se ora, a bidej}i le{nikot e kako
grmu{ka so {est rodni granki, kroeweto
sleduva po oformuvaweto na drvoto. Do
lani, pa i godinava, gi vadevme zelenite
plodovi za da rasne lisnata masa, da ne
ja zema silata na drvata. Sredinata, me|u
grankite, treba da bide osvetlena za da
ne kondenzira”, objasnuva Nikolovski.
Nasadot so jatkastite grmu{ki e
~etirigodi{en, me|utoa edna godina pred
posaduvaweto intenzivno se podgotvu­
vala po~vata. ^istewe na tloto, ispitu­
vawe na fizi~kiot i hemiskiot sostav na
zemjata, rigolovawe, sideracija so posadu­
vawe na sto~en graor, oves i ja~men, pa po­
toa nivno zaoruvawe vo zemjata i, sekako,
prethodno rasturawe na 300-400 kubika
arsko |ubre. Optimalno, drvcata se sadat
na rastojanie od 4h4 metri, odnosno 625
drvca na 10.000 kvadratni metri, odnosno
na eden hektar, iako ima i otstapuvawa.
Na{iot sogovornik objasnuva deka pose­
riozen rod se o~ekuva od pettata godina,
a vra}aweto na investicijata doa|a od
sedmata godina, koga po~nuva i polnata
zrelost koja trae slednite 15 do 18 go­
dini.
Najgolem neprijatel na le{nikot,
na svetsko nivo, e ververicata, koja e
za{titena so zakon. No, za sre}a, vo ovoj
kraj nema ververici, zatoa {to ima orli...
Za{tita
Sè {to e kultivirano od strana
na ~ovekot mora da se za{titi, smeta
Nikolovski. „Ima{e polemika so profe­
sorite. Tie bea so stav deka toa e divo
rastenie koe ne treba da se tretira so
za{titni preparati. Jas sega velam deka
treba. Tie ja imaat teorijata, no prak­
tikata e ve}e na moja strana. Prvo, vo
po~etokot na vegetacijata, vo prolet,
mora da se prska protiv crveniot pajak i
planta`a so
le{nik
gasenicata. Potoa sleduva preventivno
tretirawe so fungicidite „signum” ili
„benomil” protiv sivoto gniewe i pepel­
nicata. Na le{nikot mu treba golemo i
kontinuirano koli~estvo hrana zatoa
{to ima plitka korenova masa, `ilite
se do 50 sm dlabo~ina i nema glaven ko­
ren. Pa, taka, ako na primer, jabolkoto
bara 1,5 kg kombinirano |ubrivo na koren,
istoto va`i i za le{nikot, plus arsko
|ubre naesen i vo maj. Toa ne e zapi{ano,
ama vidov vo [panija i ako baram enormno
koli~estvo na rodnost, treba i golemo
koli~estvo na |ubre. Godi{no tro{am
4.000 do 5.000 kubika industriska voda,
odnosno sekoe drvo bara okolu 1.000
litri voda godi{no.
Pre~ki
Problem za nepre~eno funkcion­
irawe na ovo{tarnikot pretstavuva
nemaweto elektri~na energija i proce­
durata za dobivawe dozvola za dup~ewa
za voda. Nikolovski zabele`uva deka
doma{nite investitori se vo ner­
amnopravna polo`ba vo sporedba so
stranskite. Za niv dr`avata gi obez­
beduva site infrastrukturni potrebi,
a na{ite investitori se prepu{teni
samite na sebe. Konkretno, toj za da
donese struja vo dol`ina od 1.200 me­
tri od Botun do planta`ata treba da
vlo`i 70.000 evra. „A za da ne zavisam
od vodnata zaednica, dali ima ili nema
voda, mi treba dup~ewe, za {to treba da
apliciram vo Fondot za vodi na RM. Za
toa e potreben proekt koj treba da pom­
ine podolg proceduralen pat od loka­
lnata uprava do javen povik, a za nas,
ovo{tarite, vremeto e kratko, vedna{
treba reakcija. Porano, preku Uredbata
za direktno finansirawe na pravni i
fizi~ki lica, toa ode{e mnogu pobrzo”.
Za da se pottikne podigaweto na
ovo{ni nasadi ili drugi raboti koi
treba da go podignat nivoto na selskiot
turizam, na{iot sogovornik smeta deka
ne e odgovorna dr`avata, Vladata, Min­
isterstvoto za zemjodelstvo, tuku prob­
lemot go locira vo bankite. „Nie nemame
kreditni banki. Koga bankite }e odobru­
vaat krediti so kamatni stapki od 2,5%
ili 3,85% na 20 do 30 godini, toga{
mo`e da se razzelenat napu{tenite pa­
dini, sela, pa i zapu{tenite rodni po­
liwa. A kako {to sega stojat rabotite,
so kamati od 7 do 10% i bez grejs-pe­
riod, vra}awe na investicijata za dve
godini, na{ite banki pretstavuvaat
samo prototip na lihvarski ku}i”, kon­
statira Nikolovski. Toj zabele`uva i
deka sredstvata od Zemjodelskiot kred­
iten fond zasega mo`at da se koristat
isklu~itelno za nova mehanizacija, {to
spored nego, e pogre{no. Zemjodelskite
povr{ini vo Makedonija se premnogu
parcijalizirani za zemjodelcite da si
dozvolat da kupat „Xon dir” od 30.000
evra. „Velam deka nie i starata meha­
nizacija ne mo`eme da ja iskoristime, a
kamoli da doneseme nova. Zatoa bi bilo
po`elno kreditirawe na stara mehani­
zacija”, predlaga Nikolovski.
Tradicionalen na~in na su{ewe
Le{nikot se sobira koga vla`nosta e
50%, a treba da se isu{i i da postigne
vla`nost od 7 do 9% za da dojde vo faza
na kr{ewe. Sostojkite i kvalitetot
na le{nikot vo sporedba so turskiot
zasega se mnogu podobri za {to mnogu
pridonesuvaat i pogolemata zastap­
enost na son~evi denovi i vla`nosta
na po~vata. Ova ovo{je ima energetska
vrednost od 668 kcal/100 grama,14,7%
proteini, 54,5% masti, 19,3% jaglehi­
drati, 7,3% celuloza i odli~ni miner­
alni vrednosti: kalium 725 mg/100 g, na­
trium 14,5 mg/100 g; kalcium 12,5 mg/ 100
g i magnezium 116,25 mg/100 g.
Ova e edinstveniot nasad vo Evropa
na koj{to sekoe drvo ima po dve juteni,
konopni vre}i za da se spre~i isparu­
vaweto i da se za{titi od treva.
Na planta`ata so
4.500 le{nici do­
minira sortata „rim­
ski”, koja e zastapena
so 75%, a drugite 25%
se posadeni so u{te
~etiri pa­ra­lelni ti­
povi, potrebni zara­
di opra­­{uvawe. Toa se
sor­tite: „davijana”,
„ludolf”, „jaglito”,
„ha­le”.
oktomvri 2010 | 21
Sto^arstvo Otrovni Rastenija
Kowskoto opav~e
otrov ili lek
Kowskoto opav~e i blatnata pr{lika sodr`at
pove}e otrovni materii: alkaloidot ekvizitin,
nikotin i trimetoksipiridin i predizvikuvaat
truewe kaj kowot, kobilata, `drebeto, govedoto,
teleto i ovcata pri konsumirawe na isu{eno
seno
Pi{uvaat: m-r Elizabeta Miskoska-Milevska, asistent na FZNH
d-r Lefterija Stankovi}, vonreden profesor na FZNH
P
apratite Equisetum arvense L. (kowsko opav~e, polska pr{lika)
i Equisetum palustre L (blatna pr{lika) pripa|aat na famili­
jata Equisetaceae (nadavki). Kowskoto opav~e e skoro neiskore­
nliv plevel, mnogu rasprostranet, posebno na milesta i kisela
po~va, kade {to ~esto raste masovno. Raste po poliwa, livadi, pokraj
pati{ta, `elezni~ki prugi, na neobrabotlivi mesta, na vla`ni mesta,
pokraj reki, bari, nasipi itn., od nizini do planinski predeli.
Blatnata pr{lika ~esto se sre}ava na kallivi mesta, vla`ni pasi{ta
i livadi, od morskite bregovi do planinskite predeli.
Opis na rastenijata
Kowskoto opav~e e pove}egodi{no rastenie so mnogu razgranet iz­
danok od koj sekoja godina se pojavuvaat dva vida na stebla – fertilno
i sterilno. Fertilnoto steblo se javuva mnogu porano od sterilnoto,
vo mart i april. Toa e nerazgraneto, so visina od 10 do 30 sm, so~no, so
svetlokafeava ili crvenkasta boja. Na vrvot formira sporonosen (sporo­
filen) klas, koj nosi spori. Site spori se isti, po boja se zeleni, so
top~esta forma. Po dol`inata na stebloto se nao|aat 4-6 lisni rakavci
so 8-12 zapci. Otkako sporite }e se raseat, fertilnoto steblo izumira,
Kowsko opav~e
a rizomot obrazuva drug vid na steblo – sterilno (vegetativno). Toa e
visoko 10-80 sm, po boja e zeleno, pove}ekratno pr{lenesto razgraneto, so granki orientirani nagore, taka {to potsetuva na
mal bor. Vrvot na stebloto ne e razgranet. Podzemniot del na ova rastenie e pretstaven so silno razgranet rizom, koj prodira
dlaboko vo zemjata. Preku zelenoto sterilno steblo, rizomot se snabduva so rezervna hrana, koja idnata prolet se koristi za
razvitok na fertilniot izdanok.
Blatnata pr{lika e pove}egodi{no rastenie kako i kowskoto opav~e. Raste vo visina od 20 do 60 sm. Fertilnite i ster­
ilnite izdanoci se isti, zeleni, i se javuvaat istovremeno. Izdanocite se ispraveni, naj~esto nerazgraneti, zeleni po boja, a
rakavcite se sjajnocrni. Sporonosniot (sporofilniot) klas e dolg 3 sm, so crnovioletova boja.
Kowskoto opav~e kako hrana i lek
Fertilnoto steblo na kowskoto opav~e se upotrebuva vo ishranata, no prethodno treba da se otstrani rakavecot i
sporonosniot klas. Bogato e so vitamin C i pretstavuva mnogu popularno jadewe vo Japonija i Rusija, a vo Evropa mnogu malku
se znae za negovata upotreba vo ishranata. Sterilnoto steblo ne se koristi vo ishranata, no se koristi vo medicinata kako
diuretik (poradi prisustvoto na saponini), vleguvaj}i vo sostavot na diuretskite ~aevi. Isto taka, se koristi pri leku­
vawe na tuberkuloza i bronhitis. Poradi golemata sodr`ina na kremenska kiselina se upotrebuva za ~istewe metali i za
polirawe. Se koristi i kako sredstvo za boewe.
Truewa kaj doma{nite `ivotni
Kowskoto opav~e i blatnata pr{lika se otrovni rastenijata poradi toa {to sodr`at pove}e otrovni materii: alkaloidot
ekvizitin, nikotin i trimetoksipiridin. Sodr`at i flavonoidni soedinenija kako ekvizetrin. [tetni se vo sve`a sostojba
i isu{eni vo seno.
Zabele`ani se truewa kaj kow, kobila, `drebe, govedo, tele i ovca pri konsumirawe na isu{eno seno koe sodr`i kowsko
opav~e i blatna pr{lika. Ovie truewa se naj~esti vo zimskiot i proletniot period, koga `ivotnite se hranat so seno. Kowite
gi izbegnuvaat zelenite rastenija na pa{a, no govedata, koga e su{a, gi jadat poradi {to mo`e da se zatrue celo stado.
Znaci na truewe so kowsko opav~e
Kaj kowot po periodot na miruvawe od prose~no 20-30 dena, kolku {to e potrebno da se blokiraat i potro{at zalihite na
vitamini vo teloto (vo zavisnost od procentualnata zastapenost na pr{likata vo senoto, odnosno vo zobta), se zabele`uva
brzo o{tetuvawe na nervniot sistem, poretko so hroni~en tek. Sindrom na op{ta preosetlivost na vidni, slu{ni i dopirni
drazbi, so nepomatena svest, hipertenzija na ko`ata i perifernite nervi, poja~ani refleksi, op{ta motori~ka razdraznetost,
22 | MOJA ZEMJA
gr~evi na muskulite, kon­
vulzii (gr~evi), nekoor­
diniranost, teteravewe,
pa|awe,
nesposobnost
na `ivotnoto da stane.
Poretko se javuva nece­
losna ili celosna par­
aliza, zabavena srceva
rabota i sklonost kon
sni`ena telesna tempera­
tura, a vo ponatamo{niot
tek na bolesta, slabost
na srceto, naru{uvawe na
vidot, {to rezultira so
pla{livost i naru{ena
sposobnost za adapt­
acija na temno. Dokolku
ne se promeni hranata,
`ivotnoto od op{ta
iznemo{tenost se svit­
Blatna pr{lika
kuva za dve do tri nedeli.
[tom }e se smeni ishra­
nata, ponekoga{ zaostanuva o{tetuvaweto na skeletnata
muskulatura.
Truewata kaj govedata so blatna pr{lika se poedine~ni
i retki. Kaj govedoto, nekolku ~asa otkako }e izede pogolemo
koli~estvo na polska pr{lika, se javuvaat gr~evi, stenkawe,
rikawe, okokoreni o~i, mlitavost, a potoa i prenapregnatost
na ~kembeto i smrdliv proliv.
Znaci na truewe so blatna pr{lika
Kaj kowot se zabele`uvaat istite znaci na truewe kako
so kowsko opav~e, no periodot na miruvawe e pokratok, simp­
tomite se razvivaat pobrzo i se mnogu pote{ki, a tekot na
truewe e brz.
Govedoto, po nekolku dena miruvawe, ima namalena
molznost, nemirno e, razdrazlivo, tromavo i nesigurno vo
odeweto, se teteravi, ima te{kotii pri stanuvaweto i
legnuvaweto, progresivna slabost do prividna odzemenost.
Dokolku prodol`i da se hrani so pr{lika, ~esto sledi tvr­
dokoren proliv, so slabeewe i neplodnost (mo`ni se i abor­
tusi), a na krajot zavr{uva so odzemenost i smrt.
Kaj teliwata se zabele`uva silno potewe, ote`nato
dvi`ewe, otsustvo na apetit, smrdlivi fekalii. @ivotnoto
ima problemi so dvi`eweto, pa|a, ne mo`e da stane, a na kra­
jot le`i kako vo koma. Ovcite se pomalku osetlivi.
Patolo{ko-morfolo{ki promeni so kowsko opav~e i
blatna pr{lika
Kaj kowot se javuvaat o{tetuvawa vo golemiot i mal­
iot mozok, is~eznuvawe na gangliskite kletki. Pomali se
o{tetuvawata na crniot drob i srceto.
Dokolku navremeno se promeni hranata, zagubite se
nezna~ajni, no zakrepnuvaweto na `ivotnite e dolgo.
Veterinarite prepora~uvaat zatruenite kowi so kowsko
opav~e i blatna pr{lika da bidat tretirani so vitamin B1
vo muskul ili vena; suv kvasec vo hranata; zob vo zrna kako
cvrsta hrana. Pri polesni truewa, govedata ne se lekuvaat.
Pri te{ki truewa se tretiraat so suv kvasec, vitamin B1
muskulno ili venozno.n
oktomvri 2010 | 23
POLEDELSTVO Esenski agrotehni~ki merki na po~vata
So
agrohemiska
analiza
i |ubrewe do
kvalitetna
p~enica
Pi{uva: prof. d-r Vidoja Trpevski,
ekspert za plodnost na po~vata i |ubriva
Sostojbata na po~vata so azot, fosfor,
kalium i drugi elementi se dobiva
isklu~itelno so agrohemiska analiza.
Z
na~ajna agrotehni~ka merka za proizvodstvo na p~enica
e esenskoto |ubrewe. Mnogu e va`no koe |ubrivo }e se
upotrebi i kolkavo koli~estvo na edinica povr{ina }­e
se upotrebi. Vidot na |ubrivoto i koli~estvoto mora
da bidat soodvetni na sostojbata na plodnosta na po~vata so
osnovnite hranlivi elementi: azot vo dostapni formi, fos­
for i kalium, isto taka, vo dostapni formi za rastenijata.
Sostojbata na po~vata so azot, fosfor, kalium i drugi el­
ementi se dobiva isklu~itelno so agrohemiska analiza. Ovie
analizi se izveduvaat edna{ na sekoi ~etiri godini, a ne seko­
ja godina. Vrz osnova na rezultatite od analizite se izrabotu­
va PROGRAMA za |ubrewe. Programata mo`e da pretrpi mali
korekcii vo ~etirite godini ako se odgleduva monokultura
p~enica ({to ne e po`elno), no ako ima rotacija na kulturite,
24 | MOJA ZEMJA
toga{ se pravi PROGRAMA za soodvetnata kultura i
se registriraat prinosite i masata na „izvle~eni"
azot, fosfor, kalium i sli~ni elementi od po~vata,
izrazeno vo kg/ha i taa masa se vra}a vo slednoto esen­
sko i proletno |ubrewe.
Koga stanuva zbor za agrohemiska analiza na
po~vata, da istakneme deka ima tri vida na analiza na
parametri:
1) prvi~na analiza so parametrite: azot, fosfor,
kalium, pH-reakcija na po~veniot rastvor, humus i kar­
bonati;
2) pro{irena lista na analizi – osven prvi~nite, se
pravat analizi i na kalcium, magnezium i sulfur;
3) kompletna dlabinska analiza na po~vata vo
koja{to vleguvaat prvite dve plus mikrobiogenite
hemiski elementi: `elezo, mangan, cink, bakar, bor i
molibden.
Agrohemiskite analizi mora da se izveduvaat vo kom­
petentni laboratorii kade {to ima stacionirana sood­
vetna oprema i pribor. Analizite mora da se kvantita­
tivni, a ne kvalitativni, odnosno „opisni”, na baza na
boewe na po~veniot rastvor.
Koga imame na raspolagawe kvantitativni agrohe­
miski analizi na po~vata so komentar na rezultatite i
PROGRAMA za |ubrewe so potpis od agrohemiskata labo­
ratorija od kompetentno lice, se pristapuva kon nabavka
na soodvetno mineralno |ubrivo.
Listata na mineralni |ubriva e mo{ne golema. Samo
N-P-K kombinacii ima preku 30 plus poedine~ni: azotni,
fosforni, kaliumovi, kalciumovi i drugi |ubriva.
Podelbata na N-P-K e izvr{ena zavisno od vremeto na pri­
mena: N-P-K za osnovno esensko pretseidbeno |ubrewe,N-P-K za
proletno pretseidbeno |ubrewe i N-P-K i azotnite |ubriva za
prihranuvawe na p~enicata vo prolet. Vo poslednite godini
vo svetot se primenuvaat i folijarni |ubriva za p~enica, a
izborot se vr{i vrz osnova na brzi folijarni analizi na lisno
tkivo.
Mnogu e va`no koja kombinacija na N-P-K }e se izbere i
kolkavo koli~estvo. Seto ova treba da bide vneseno vo PRO­
GRAMATA za |ubrewe. Izborot na |ubrivata, odnosno na kom­
binacijata i dozata, se bazira isklu~itelno na rezultatite
od agrohemiskata analiza na po~vata i drugite parametri za
presmetkata.
Vo proizvodstvoto na mineralni N-P-K |ubriva i, sekako, vo
trgovijata ima mnogu bavno rastvorlivi i dobro rastvorlivi
|ubriva vo po~vata i tuka mora da se obrati vnimanie vo pro­
gramiraweto na |ubreweto.
Na{ite iskustva so agrohemiski analizi na po~vata vo RM
uka`uvaat deka zavisno od regionot, lokalitetot i parcelata,
potrebite se mo{ne razli~ni kako vo izborot na kombinaci­
jata, taka i vo presmetkite na dozata, t.e. koli~estvata na |ub­
rivo, vodej}i smetka da se apliciraat potrebnite koli~estva
na „aktivna materija” – azot, fosfor, kalium, po potreba i
drugi hemiski elementi.
Za esensko osnovno |ubrewe naj~esto se praktikuvaat kom­
binaciite na N-P-K: 10-20-30, 10-30-20, 4-7-28, 6-18-36, 7-20-30. Za
|ubrewe pred seidba neposredno: 13-12-10, 13-113-31, 15-15-15, 2010-10 (ovie kombinacii naj~esto se apliciraat ako nedovolno e
izvr{eno osnovnoto esensko |ubrewe ili ako ne e izvr{eno).
Dozite po edinica povr{ina (dekar, hektar) se odreduvaat
isklu~itelno spored agrohemiskite podatoci za plodnosta na
po~vata, ako sakame pravilna ishrana na p~enicata so cel da
se dobijat povisoki prinosi i dobar kvalitet. Dozite mo`at
da bidat 250 kg/ha od N-P-K 10-20-30 i do 350 kg/ha. Vtoroto
koli~estvo od 350 kg/ha }e bide ako po~vata e siroma{na so
kalium. Moram da istaknam deka po~vite vo RM ve}e stanuvaat
siroma{ni so kalium. Postepeno se iscrpuvale koli~estvata i
mora da se vratat iznesenite elementi vo po~vata so adekvat­
ni |ubriva.
Imeno, za 100 kg p~enica od po~vata se iscrpuva azot okolu
2,40 kg, fosfor okolu 1,20 kg i kalium okolu 2,00 kg.
Agrounija POLEDELSTVO
^etiri faktori–
klu~ni za
visoki prinosi
Kvalitetot na
zemjata, semeto,
hranata i vodata
se limitira~kite
uslovi za dobri
prinosi kaj
`itnite kulturi
Pi{uva: Ognen Orov~anec
V
o podgotovkata i odgleduvaweto na zemjodelskite kul­
turi ~etiri faktori direktno go limitiraat prino­
sot, osobeno kaj `itarkite. Kvalitetot na po~vata so
sostavnite elementi, hranata za prihranuvawe i na
po~vata i na `itarkite, koristeweto na kvalitetno serti­
ficirano seme i vodata se klu~nite faktori. Seto ostanato
{to e potrebno, klimata i prirodnite uslovi, gi imame vo
Makedonija
PO^VA – Vo Makedonija imame mali parceli zemji{te,
koi{to spored kvalitetot se glavno od vtora, treta, pa do
sedma kategorija.
Po~vata so sostavnite elementi e mnogu biten faktor za
uspe{en rod, bidej}i kaj nas ve}e se podzaboravi podgoto­
vkata na po~vata za seidba. No, pred da se zapo~ne so taa ope­
racija, najdobro e da se napravi agrohemiska analiza. Preku
nea se doa|a do soznanija za toa {to nedostiga vo sostavot
na po~vata. Vo osnova, po~vata treba da gi sodr`i trite ma­
kroelementi: azot, fosfor i kalium, koi{to se neophodni za
sozdavawe na organska hrana kaj rastenijata po pat na foto­
sinteza. Pokraj niv, bitni se u{te 12-tina mikroelementi.
Za `al, vo RM duri sega, po intervencija na agrozaednicata,
preku Ministerstvoto za zemjodelstvo se stimulira kako mer­
ka analiziraweto na po~vata.
Podgotovkata, sitneweto na po~vata e, isto taka, mnogu
biten element koj ima golemo vlijanie na dobrite rezultati.
Prvoto orawe zapo~nuva u{te vo juli, vedna{ po `etvata. Vto­
roto orawe e pred seidbata, a potoa se ramni, see i pokriva.
Pri podgotovkata na zemjata bitno e i zapazuvaweto na op­
timalnite rokovi za seewe. Vo ju`niot del od zemjava so seewe
mo`e da se zapo~ne u{te vo septemvri, sto~en gra{ok 10-15,
ja~men mo`e i od 25 septemvri, drugite `itarki od po~etokot
na oktomvri, a p~enicata nekade od 10 do 20 oktomvri.
HRANA – \ubrivata se hranata koja e potrebna za
kvaliteten rod, a koja se koristi u{te pred podgotovkata
na po~vata za seewe. Azotot e element koj e najbiten za po­
rastot na rastenieto, organogen (so negovo pronao|awe vo
dostapna forma na rastenijata e izbegnat gladot). Zna~i,
so ekstrakcija prvo vo te~na forma, amonijak, pa potoa vo
cvrsta, se dobivaat granulirani |ubriva koi se neophodni
za prehranuvawe na `itarkite. Drugite dva elementa, kaliu­
mot i fosforot, isto taka, igraat va`na uloga za kvalitetot
na zrnoto, no i za gradbata na rastenijata. Golemo vlijanie
za prirastot i prinosot na `itarkite imaat i drugite mi­
kroelementi: cink, bor itn. Vo zavisnost od analizata na
po~vata, se intervenira so soodvetno |ubrivo pred seidbata.
„Agrounija” upotrebuva NPK |ubrivo15: 15: 15 i NPK 16:20:20.
So NPK kombinacii po~vata se |ubri so koli~estvo 250 do
300 kilogrami naj~esto pred oraweto.
SEME – Tretiot ~ekor za visoki prinosi e kvalitetno seme.
Ne e tajna deka so kvaliteten semenski materijal se zgolemu­
vaat prinosite. Na relativno lo{i povr{ini imame dobri re­
zultati, prose~no 4.800 kg po hektar, a od tritikaleto 5.800
kg po hektar. Semeto e faktor {to go zgolemuva prinosot i
zatoa mora da se vodi smetka od kade se kupuva, bidej}i preku
nego se nosat site bolesti.
Sorti koi se prepora~uvaat: „podobrena orov~anka”,
„agrounija prima”, „makedonska rodna”, „balkanija”, „make­
donska rana” i, sekako, tritikaleto „agrounija”.Najgolema
reklama e koga sortata sama se {iri, a zasega najrasprostra­
neta e „podobrena orov~anka”.
VODA - Vodata e faktor bez koj i `itarkite, kako site dru­
gi vidovi rastenija, ne mo`at da opstanat. Vo na{i uslovi
ima 350 do 450 litri vrne`i godi{no, a godinava 650 litri,
{to bi trebalo pozitivno da se odrazi na rodot. Po potre­
ba, tamu kade {to ima uslovi se navodnuva, osobeno koga se vo
pra{awe visoki temperaturi. Poznato e deka zemjite koi vo
svetot se vbrojuvaat kako najgolemi proizvoditeli na `itar­
ki, Sirija, Rusija, Saudiska Arabija, pa i Turcija, gi navodnu­
vaat `itarkite.Nedovolni koli~estva i kvalitet od koj bilo
od ovie ~etiri faktori go limitira proizvodstvoto, odnosno
vlijae na namaluvawe na vkupniot prinos.Makedonija raspo­
laga so kvalitetna zemja od prva do treta kategorija vo Polog,
Skopsko pole, Pelagonija. Vo ostanatiot del zemji{teto e od
treta do sedma kategorija, {to zna~i pomalku rodno, no so
pravilno proizvodstvo, analiza i prihranuvawe na po~vata,
so kvalitetno seme i navodnuvawe, poslednive godini (barem
na poleto koe go obrabotuva „Agrounija”) prose~nite prino­
si {to se dobivaat nikoga{ ne se pod 4.000 kg na hektar, od­
nosno sekoga{ okolu 5.000 kg po hektar.
Idnina i perspektiva, ne samo za Makedonija, tuku i za Bal­
kanot i za Mediteranskiot bazen, pretstavuva tritikaleto­
(`itarka dobiena so vkrstuvawe od p~enica i r`). Ima za 20
do 30 otsto pogolem prinos od p~enicata. Vo Polska pred 20
godini imalo okolu 300-400 hektari, a sega okolu sedum mi­
lioni hektari se pod tritikale. Na Zapad ve}e se koristi vo
ishranata na lu|eto.
oktomvri 2010 | 25
SOVETI
Sok od grozje bez konzervansi
Slatka {ira
za zima
Ako ovoj priroden i zdrav vitamin­
sko-mineralen napitok se podgotvi na
vistinskiot na~in, mo`e i bez konzer­
vansi podolg period da go so~uva prijat­
niot sladok vkus. Postapkata e poinakva
od onaa koga od {irata se pravi vino.
Najva`no e grozjeto po berbata dobro
da se izmie i dezinficira. Toa se pravi
so cel da se uni{ti celata spontana
mikroflora na ko`i~kata na zrnata, pa
i kvasestite gabi~ki, so ~ija aktivnost
{irata se pretvora vo vino.
„Grozjeto se dezinficira so potopu­
vawe vo pogolemo bure (kaca) so voda,
kade {to na 100 litri voda se dodava 20
grama vinobran. Po dezinfekcijata, groz­
jeto dobro se mie vo ~ista voda i se roni.
Najkvalitetniot grozdov sok se dobiva od
samotokot, dodeka preostanatata {ira se koristi za vino.
Samotokot potoa se stava na talo`ewe, za da se otstrani grubata ne~istotija. Po 24-~asovnoto talo`ewe, izbistrenata
{ira se preto~uva i vo nea, zaradi celosno bistrewe, na 100 litri se dodava 150 grama rastvoren bentonit. Potoa sleduva
dvodnevno talo`ewe i prefrlawe. Se dobiva potpolno bistar grozdov sok, koj mo`e vedna{ da se koristi. Me|utoa, za da se
zadr`at organsko-hranlivite karakteristiki bez konzervansi, duri i do novata berba, treba da se primeni postapka sli~na
na podgotvuvawe na domaten sok za zima. [irata ne se vari, tuku samo vo emajliran sad se zagreva 10 minuti na temperatura od
70 Celziusovi stepeni. Vaka pasteriziranata {ira se sobira vo dezinficirani {i{iwa, koi se zatvoraat so pluteni tapi i
vo horizontalna polo`ba se stavaat na podrumskite polici.
Berba na duwi
Plodovite ne
se ostavaat na sonce
Duwite se berat od vtorata polovina na septemvri do sredinata na
oktomvri. Nivniot kvalitet i mo`nost za ~uvawe zavisi od vremeto na
berbata, koe pak naj~esto se opredeluva od iskustvoto. Vo periodot na
berbata plodovite so `oltenikavi, lesno se oddeluvaat od grankite i
imaat najdobar vkus i miris. Mnogu stru~ni lica tvrdat deka plodovite
se zreli koga od nivnata povr{ina lesno se otstranuva movta.
Prerano sobranite duwi se so lo{ kvalitet, ne mo`at dolgo da
se ~uvaat bidej}i ja gubat masata. Predocna sobranite plodovi pri
~uvaweto rano gnijat, pa najdocna za 7-10 dena treba da se prerabotat.
Tie naj~esto se berat ra~no, po suvo vreme. Za da se namali pa|aweto
na plodovite, berbata treba da se odviva od dolnite granki pa nagore,
kon vrvot. Pri berbata treba da se vnimava da ne se kr{at grankite
bidej}­i na nivnite vrvovi se nao|aat rodni pupki za narednata godina.
Vo tekot na berbata plodovite ne treba da se frlaat, tuku vnimatelno
da se redat vo soodvetna ambala`a. Po~uvstvitelni na udar se pozre­
lite duwi. Nabranite plodovi ne treba da se ~uvaat na sonce.
LIKER
Zrelite duwi se rendaat i se cedi sokot. Na litar sok od duwi se
dodava litar rakija i edna vanila ili nekolku del~iwa kora od cimet.
Se prome{uva i se stava vo staklen sad koj potoa dobro se zatvora.
Me{avinata se dr`i na sobna temperatura eden mesec. Sekoj vtor den
treba malku da se prome{a. Na kraj, te~nosta se proceduva niz ~ista,
gusta tkaenina ili filter hartija i se sobira vo {i{iwa. 
26 | MOJA ZEMJA
P^ELARSTVO Nepovolni uslovi vo sredinata
Stresot gi zagrozuva
medo n o s n i t e
p~eli
M
edonosnata p~ela, za razlika
od mnogu drugi `ivotni koi
sovremeniot ~ovek gi odg­
leduva za ekonomska korist,
e mnogu pove}e povrzana so prirodnata
sredina. Taa, vo prirodni uslovi, nadvor
od kontrolata na p~elarite, se odnesuva
isto kako i vo ko{nicite, specijalno
napraveni za niv. Izbeganiot p~elin roj
vo nekoe prirodno `iveali{te ({uplivo
drvo, vdlabnatina vo karpa i sl.) }­e op­
stane bez te{kotii, ako vo okolinata
ima dovolno izvor na nektar i polen.
Poradi dramati~nite promeni {to so
sebe gi nosi modernata civilizacija vo
pogled na iskoristuvaweto na prirod­
nite resursi, voobi~aeno e mnogu nega­
tivnosti koi{to se javuvaat vo `ivotot
na ~ovekot, `ivotnite i rastenijata da
se prepi{uvaat na stresot. Toa e sostoj­
ba koja go slabee organizmot na ~ovekot
ili na drugite `ivi su{testva, ili
vo na{iov slu~aj, p~elnoto semejstvo.
Za p~elnite kolonii, vremenskite uslovi
se eden od najgolemite izvori na stres.
Nepovolnite vremenski uslovi go namalu­
vaat ili celosno go prekinuvaat vnesu­
vaweto na nektar i polen vo ko{nicata.
Nenadejnoto prekinuvawe na izletot i
sobiraweto (poradi niskite tempera­
turi, vrne`livi denovi ili zatvorawe
na ko{nicite poradi selewe, ili pri­
mena na insekticidi vrz zemjodelskite
kulturi) predizvikuva seriozen stres kaj
p~elite. Toa osobeno doa|a do izraz ako
ko{nicite nemaat dovolno rezervi na
med i polen.
Na stresot vo ovaa situacija p~elite
reagiraat taka {to maticata go prekinu­
va noseweto na jajca i adekvatnoto ofor­
muvawe na legloto. Doa|a i do isfrlawe
na prethodno formiranoto leglo, {to
direktno pridonesuva za namaluvawe na
jakneweto i rastot na kolonijata. Vo tak­
vi stresni uslovi potrebno e prihranu­
vawe na p~elite.
I snabduvaweto so voda mo`e da stane
kriti~no vo su{nite delovi od godi­
nata koga p~elite-izletni~ki moraat
da potro{at mnogu energija da dojdat
do vodata (golemi rastojanija i ~esti
patuvawa). Vodata im e neophodna na mla­
dite p~eli za la~ewe na mati~en mle~
i razbla`uvawe na medot za ishrana na
legloto. Mladoto sa}e, pri ekstremno vi­
soki temperaturi, ako nema voda mo`e da
po~ne da se topi vo ko{nicata, bez ogled
28 | MOJA ZEMJA
na
venti­
lacijata
{to ja pra­
vat p~elite.
P~elarot
treba da go
namali ovoj
vid na stres
obezbeduvaj}
i ~ista voda
vo poilata.
Od
druga
strana, pri
ladno vreme,
vlagata ne
smee da se
zadr`uva vo
ko{nicata,
bidej}i i toa
e stres na
p~elite koi se obiduvaat da ja odr`at
temperaturata vo legloto. I premnogu
suviot vozduh, do koj{to mo`e da dojde so
ve{ta~ko zagrevawe na ko{nicite, pret­
stavuva potencijalno stresna situacija.
Nenadejnite temperaturni promeni
vo `ivotnata sredina, isto taka, pre­
dizvikuvaat stres. Bez razlika na toa
kolku p~elite se obiduvaat da ja odr`at
temperaturata na legloto na 34-35°C,
brzoto zgolemuvawe ili namaluvawe na
nadvore{nata temperaturata se odrazu­
va kako stres. Studenoto leglo e izvonre­
den primer za stres za p~elnoto seme­
jstvo. Nego treba da go zagrevaat i hranat
golem broj p~eli od drugite legla.Zatoa
e neophodno da se tro{i pove}e energija,
da se zamenat mrtvite larvi i kukli, a os­
obeno mrtvite legla da se otstranat od
ko{nicata.
Sekoj faktor {to negativno vlijae na
ramnote`ata na aktivnostite vo ramkite
na p~elnata kolonija mo`e da se opi{e
kako stres. Dva faktora koi mo`at radika­
lno da ja promenat ramnote`ata se roewe
i truewe so insekticid. Ve{ta~koto
roewe, koe p~elarot go vr{i pod nepovol­
ni prirodni uslovi, ima sli~en efekt,
osobeno ako se sproveduva nestru~no.
Prekumerno i ~esto nepotrebno ma­
nipulirawe so p~elnata kolonija dejst­
vuva kako stres, osobeno ako toa se pravi
vo period na nepovolni uslovi za pa{a.
Istoto va`i i za ~adeweto na p~elnite
semejstva. ^adot vlijae kako stres-fak­
tor, a toa e doka`ano pred mnogu godini
preku komparativno istra`uvawe vo Ger­
manija. P~elnite kolonii kaj koi, namesto
~ad, pri pregledot se koristela destil­
irana voda od prskalki, imale pomalku
nozema i povisoki prinosi na med vo
petgodi{niot period na istra`uvawe.
Denes, koga stanuva zbor za odgleduvawe
na p~eli, osobeno ote`nuva~ki problem
pretstavuva parazitot Varroa destruc­
tor. Toj e opasen parazit za p~elnite
legla, no i za vozrasnite p~eli, bidej}i
vo odredeni uslovi predizvikuva direk­
tno parazitirawe, {to mo`e da dovede
do stres koj go aktivira dejstvoto na
virusi i drugi mikroorganizmi koi pre­
dizvikuvaat ve}e poznati bolesti kaj
medonosnite p~eli (evropsko gnile`,
hroni~na i akutna paraliza na p~elite
itn.) Varoata mo`e da slu`i kako pre­
nesuva~ na pri~initelite na tie boles­
ti. Toa mo`e da se re~e i za nozemata.
So otstranuvaweto na varoata, p~elnoto
semejstvo se osloboduva od direkt­
noto parazitirawe, no i od eden glaven
pri~initel na stresot. Ako se pretera so
upotrebata na hemiski ili drugi sredst­
va za borba protiv varoata, doa|a do nov
stresen efekt koj mo`e da se odrazi kako
dezorientacija, skratuvawe na `ivotot
na p~elite, akutno ili hroni~no truewe
na odreden del od p~elnata populacija
vo ko{nicata i do traen pad na imunite­
tot. P~elarite treba da bidat svesni za
stresot, bez razlika dali doa|a otstrana
ili go predizvikuvaat samite so svoite
postapki vo `elba za pogolem profit. 
(Vesta e objavena vo spisanieto
„P~elar”, mart 2006 godina)
Divna Georgieva od Strumica P^ELARSTVO
Vkusna
rakija
od med
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
O
d podarok, honorarna rabota, do dopolnitelen semeen biznis.
Vaka, so samo edna re~enica, mo`e da se opi{e qubovta i zadovol­
stvoto na Divna Georgieva kon odgleduvaweto p~eli vo Smolar­
skiot kraj vo blizina na samite vodopadi. Prikaznata zapo~nala
pred deset godini, koga taa i nejziniot soprug od eden svoj prijatel dobile
edno p~elno semejstvo kako podarok za vikendi~kata {to ja izgradile na
placot vo atarot na Smolare. Podarokot bil so namera nejziniot soprug da
se zarazi so p~elarstvo, no namesto nego, za p~elite po~nala da se gri`i
Divna.Iako dotoga{ ne znaela re~isi ni{to za odgleduvaweto p~eli, taa
sepak re{ila da go pro{iri svojot p~elarnik i osamenoto p~elno seme­
jstvo go zbogatila so u{te desetina.
Sega taa ja ima glavnata uloga vo semejstvoto okolu odgleduvaweto na 25te p~elni semejstva od koi godinava sobrala okolu 400 kg med. „Semejstvata
se jaki, zdravi, imaat dovolno polen i med. No, na po~etokot imav ogromni
zagubi, duri do 50%. Ama ne se otka`av. Bev uporna, u~ev, ~itav razna lit­
eratura, prebaruvav na internet, se konsultirav so postari p~elari, pa
sega slobodno mo`am da ka`am deka so moeto desetgodi{no iskustvo lani
dojdov do stepen na odgleduvawe na p~elite bez nikakvi zagubi”, raska`uva
Georgieva, koja zapo~na so proizveduvawe na interesni produkti me|u koi
e i rakijata od med.
A deka taa navistina gi odgleduva p~elite so zadovolstvo, ili kako {to
samata veli: „gri`ata za niv me ispolnuva i odmora”, govori i ambientot vo
dvorot na vikendi~kata, kade {to se smesteni p~elnite sandaci – vistin­
ski raj. Dvorot izobiluva so razni aromati~ni bilki, retki drvja i mala
planta`a od kivi. Najprvo pogledot vi zapira na eukaliptusot, edno od
najmedonosnite drvja vo svetot (go ima vo Avstralija), od koe{to Georgieva
zasadila dva vida. Ponatamu ve}e se su{e{e i ehinaceja, eden vid ~aj, koj
p~elarkata go poseala na golema povr{ina i planira dopolnitelno da ja
zgolemi. Vo dvorot se isprepletuvaat aromite od lavanda, ruzmarin, pelin,
maj~ina du{i~ka, zdravec... „^itav deka medot od kosten, ehanicea i lavan­
da e me|u najdobrite i so najlekoviti svojstva, pa zatoa gi posadiv”.
Georgieva vadi i nekolku vida na med, koj se razlikuva i po boja i po
miris i po vkus. „Naprolet ima livadski i bagremov, potoa cutat kostenot,
lipata, draka (eden vid trn) poradi {to i medot e mnogu potemen i na krajot
na letnata sezona pa{ata na p~elite izobiluva so ~aevi – maj~ina du{i~ka,
kantarion, rigen, ruzmarin”.
Eukaliptus
Dvorot izobiluva so razni
aromati~ni bilki
Recept:
Za pravewe na rakija od med se koristat 5 litri rakija od 50-52 stepeni, 4kg med, 1kg sake so polen i med i
eden litar destilirana voda. Seto toa
se me{a vo sad od 10 litri i se zagreva
na temperatura od 36 C. Ovaa smesa
na sekoj sedum dena se prome{uva. Po
1 mesec se proceduva talogot od dnoto
na sadot i ~istata te~nost se stava vo
{i{iwa.
Ehinacea
oktomvri 2010 | 29
CVE]ARSTVO Viola tricolor
Temjanu{kite najdobro
rastat vo bogata
vla`na po~va so mnogu
organski materii.
Se stava |ubrivo za
vreme na seeweto ili
podocna. Se navodnuva
koga po~vata e suva. Za
temjanu{kite e va`no
da primaat dovolno
svetlina.
T
emjanu{kite (Viola tricolor) se
sre}avaat niz istorijata ne
samo vo cve}arstvoto, tuku i vo
literaturata, medicinata i vo
umetnosta. Tie dostignuvaat visina od
15 do 20 sm, stebloto im e kompaktno i
mnogu nisko, dolnite listovi se jajcevi­
dni, a gornite se lancetni i izdol`eni.
Cvetaat vo najrazli~ni boi, a cvetovite
se so dijametar od 5 do 6 sm. Cvetaat
obilno preku prolet, a so nastapuvaweto
na gore{tinite prestanuva cvetaweto.
Temjanu{kata mo`e da se see vo dva
razli~ni vremenski perioda, zavisno od
klimata. Vo regionite so studeni zimi se
seat nadvor, vo rana prolet. Vo region­
ite so topli i meki zimi temjanu{kite se
seat vo esen.
1.3 Zasaduvawe vo gradina
Pi{uva: Tome Timov, zemjodelski in`ener
Temjanu{kite najdobro rastat vo
bogata vla`na po~va so mnogu organski
materii. Se stava |ubrivo za vreme na
seeweto ili podocna. Se navodnuva koga
po~vata e suva. Va`no za temjanu{kite e
da primaat dovolno svetlina. Vo topli
klimatski uslovi, violite uspevaat naj­
dobro ako vo naj`e{kiot del od denot gi
fa}a senka. Utrinsko sonce i popladnev­
na senka se idealni uslovi. Mul~iraweto
pomaga po~vata da ostane vla`na i lad­
na.
2. Odgleduvawe na rasad
1. faza
Semeto se see vo zdrav i dobro
dreniran supstrat ~ija rN e 5,2-5,6. ES
na supstratot treba da bide ponizok
od 0,75 mY/sm. Temjanu{kite se mnogu
~uvstvitelni na golemi koli~estva na
sol, osobeno na amoniumot koj e {teten
vo fazata na ’rtewe. Seidbeniot sloj se
pokriva so grub vermikulit. Supstratot
treba da bide vla`en, no ne i saturiran
so voda. Preteranata vla`nost vlijae
na procentot na ’rtewe. Optimalnata
temperatura na supstratot za ’rtewe e
18-20ºS. Koren~iwata se javuvaat po 3-7
dena.
2. faza
Vo slednite 5-7 dena doa|a do pojava
i razvoj na kotiledonite. Vo ovaa faza
temperaturata na supstratot se simnu­
va na 16-18ºS. Koli~estvoto na vlaga se
namaluva postepeno koga koren~iwata
na rasadot }e izbijat vo supstratot.
Supstratot se ostava malku da se isu{i
pred navodnuvaweto zaradi optimalen
razvoj na korenot i za spre~uvawe na po­
javata na algi. Pritoa treba da se ima
predvid deka sekoja promena na bojata
na supstratot vo posvetla e znak na
preterana su{a. Od druga strana, pak,
preteranata vla`nost na supstratot
doveduva do istisnuvawe na rezervite
na kislorod i izumirawe na mladite
koren~iwa. Pokrivkata od vermikulit,
dokolku poleka se vla`ni, obezbeduva
optimalni uslovi. Vo ovaa faza treba
rasadot da se vadi na sonce, rano nau­
tro i docna popladne, dodeka kotile­
donite potpolno ne se razvijat.
3. faza
Vo ovaa faza doa|a do razvoj na pr­
vite listovi, po 14-21 den. Temperatu­
rata na supstratot treba da se odr`uva
od 16 do 24ºS. Dokolku e mo`no da se
izveduva to~na kontrola na tempera­
turata, toga{ e dobro da se obezbedi
pogolem intenzitet na svetlina.
Po pravilo, bi trebalo da se odr`uva
svetlina od 32 do 38 lux so topli uslovi.
Toa e va`no za spre~uvawe na pojavata
Pravilno
odgleduvawe
na temjanu{ki
na i{arani i deformirani listovi poznata kako „{aren sin­
drom”. Supstratot se zasu{uva pome|u navodnuvawata so {to
se postignuva razvoj na korenot i istovremeno kontrola na
rastot na nadzemniot del na rastenieto. Kvalitetot na voda­
ta za navodnuvawe e mnogu va`en i dokolku e potrebno se vr{i
nejzino zakiseluvawe. Nivoto na bikarbonati se odr`uva na
60-80 mg/l, bidej}i povisoka alkalnost }e go poka~i i nivoto
na rN vo supstratot i }e go blokira usvojuvaweto na mik­
roelementite. Vo tekot na ovaa faza i so cel da se kontrolira
izdol`uvaweto na rasadot treba vo ranite utrinski ~asovi da
se provetruva plastenikot ili staklenikot (nekolku ~asa pred
i po izleguvaweto na sonceto) i na toj na~in se sni`uva tem­
peraturata na rasadot, pa taa e povisoka vo tekot na no}ta ot­
kolku preku den. So ovaa postapka se pridonesuva rasadot da ne
se iscigluva. Po pojavata na prvite vistinski listovi mo`e da
se primenuvaat i hemiski regulatori za rast. Edni od naj~esto
primenuvanite sredstva se Alar (daminozide) i Cycocel (chlormequat-chloride). Vo ovaa faza, isto taka, se po~nuva i so pri­
mena na fungicidi (preku listot) so cel da se kontrolira lis­
noto obojuvawe. Za{tita se izvr{uva na sekoi 5-14 dena, zavisno
od uslovite i procentot na opasnost od infekcii. Redovno se
pregleduva korenot, a dokolku se utvrdi infekcija, se primenu­
vaat fungicidi so zalevawe. Odr`uvaweto optimalna rN vlijae
preventivno protiv pojava na Thielaviopsis.
4. faza
Vo slednite sedum dena mladiot rasad se kali za trans­
port i za presaduvawe. Toa se postignuva so sni`uvawe
na temperaturata na supstratot na 13-18ºS. Se dozvoluva
zasu{uvawe na supstratot pome|u navodnuvawata, no pritoa
treba da se vodi smetka da ne dojde do pojava na venewe na
rastenijata. Rasadot mo`e da se dr`i na temperatura od 3ºS
najmnogu dva dena, dokolku nemame mo`nost da gi presadime
ili transportirame.
3. Po presaduvaweto
Na po~etokot na odgleduvaweto treba da znaeme deka
temjanu{kite koi imaat pojako razvien koren dozvoluvaat odg­
leduvawe so pogolema tolerancija na gre{ki. So toa kvalite­
tot na rasadot e od golemo zna~ewe za ponatamo{niot razvoj
na rastenieto.
3.2 Temperatura
Temperaturata e presuden faktor za odgleduvawe. Opti­
malnata temperatura preku denot se dvi`i od 13 do 18ºS, a
no}nata od 10 do 13ºS. Vo tekot na letnite meseci e po`elno
odr`uvawe na niski temperaturi. Upotrebata na postapkata
zasen~uvawe donesuva pozitivni rezultati, no i opasnost od
iscigluvawe. Pojavata na iscigluvawe i visokite tempera­
turi mo`e da gi dovedat rastenijata vo sostojba na stres i
prerano cvetawe. Kako {to naglasivme, temjanu{kite pozi­
tivno reagiraat na tretmanot na negativni vrednosti so cel
da se kontrolira visinata na rasadot. So ovaa postapka ras­
tenijata razvivaat kratki internodii i ja zadr`uvaat kom­
paktnata gradba.
3.3 Navodnuvawe
Preteranoto navodnuvawe, isto taka, pridonesuva za
izdol`uvawe na steblata i ja zgolemuva opasnosta od pojava
na razni bolesti. Poradi toa, potrebno e supstratot da se
odr`uva vla`en sè dodeka ne se pojavat korenite na dnoto od
saksijata. Potoa e potrebno pome|u navodnuvaweto supstratot
da se zasu{uva, so {to dodatno se stimulira razvojot na korenot
i se postignuva podobra kontrla na visinata na rasteweto i
nivnata zdravstvena sostojba.
Dokolku sakame da sprovedeme za{tita na rasadot so nekoj od
fungicidite so postapkata zalevawe, treba da se ima predvid
deka taa postapka se sproveduva toga{ koga novite koreni }e
izrasnat najmalku 13 mm.
3.5 Svetlina
Pegaviot sindrom na temjanu{kite mo`e da bide problem
koga mladite rastenija se odgleduvaat pod intenzivna svetlina
so temperatura na 29ºS. Simptomot se javuva kako jasno voo~livi
bledozeleni i {areni listovi koi se izdol`eni i deformirani.
Opasnosta od ovoj sindrom trae dodeka rastenijata ne razvijat
najmalku osum lista. Pojavata mo`e da se spre~i so odr`uvawe
na optimalniot intenzitet na svetlina od 32 do 54 lux.
4. Po odgleduvaweto
Vo maloproda`ba najdobro e temjanu{kite da se dr`at na
temperatura od 18 do 24ºS preku den, a no}e od 16 do 18ºS. ^esto,
temperaturata e povisoka od nazna~enata, pa rastenijata treba
da se zasen~at za da se sni`i temperaturata. Potrebno e da se
vodi smetka rastenijata da ne se navodnuvaat prekumerno, bidej}
i vo ovaa faza temjanu{kite ne transpiriraat brzo, pa }e bide
potrebno dolgo vreme za nivno su{ewe. Temjanu{kite se osetli­
vi na gasot etilen koj se osloboduva od ovo{je i zelen~uk koga
dozrejuvaat kako i od izumreni cvetovi od drug rastitelen ma­
terijal. Posledicite od izlo`enost na etilen se otfrlawe na
cvetovite, otfrlawe na pupkite i redukcija na lisnata masa. 
Vo noemvriskiot broj:
\ubrewe na temjanu{kite
Bolesti kaj temjanu{kite
MEHANIZACIJA Univerzalni `itni sealki
„IMT”, „Gungor”
i „Irtem” –
najzastapeni
Srpskite i turskite sealki zasega se najprifatlivi za makedonskite
zemjodelci, i spored karakteristikite i spored cenite
Pi{uva: Nikola Trampevski
K
aj makedonskite zemjodelci najzastapeni brendovi na novi `itni sealki se t.n. srpski sealki od brendot „IMT” i
t.n. turskite `itni sealki od brendovite „Gungor” i „Irtem”. Drugite brendovi od tipot na „Gaspardo” od Italija,
„Vogel&Nut” od Avstrija, „Kuhn” od Francija ili „OLT” od Osijek se zastapeni mnogu malku poradi „visokite ceni” i
nemo}ta na makedonskite zemjodelci toa da go platat, a da bide ekonomski isplatlivo.
Srpskite sealki se dobropoznati vo Makedonija, dolgo vreme se vo upotreba i se znaat nivnite dobri i lo{i strani. „IMT”
Srbija e kompanija koja proizveduva najmnogu za doma{niot pazar i za pazarite na porane{nite jugoslovenski republiki.
Od turskite sealki najprodavani novi sealki se od tipovite „Irtem” i „Gungor”. I dvete kompanii se smesteni vo oblasta
Tekirxik vo Turcija i voedno se najgolemi proizvoditeli na sealki vo Turcija. „Gungor” najmnogu proizveduva za doma{niot
pazar, ima 62 pretstavni{tva vo Turcija, 80 servisni centri niz zemjata i izvezuva vo Bugarija, Grcija, Egipet, Iran, Argen­
tina, Kazahstan.
Razliki pome|u dvata tipa na sealki:
- Me|uredovoto rastojanie kaj turskite sealki e 13 sm i e preze­
meno od mnogu evropski proizvoditeli;
- Masivnost na sealkite – sealkata „Gungor” e skoro za 50%
pote{ka (iako se vo ista klasa), {to zna~i i pove}e vgraden
materijal, a so toa i kapacitetot na rezervoarot za seme e
pogolem;
- Turskite sealki imaat zatrupuva~i na seme, koi pomagaat za
ramnewe na povr{inite po rasejuvaweto na semeto vo zemjata;
- Vnesuva~ite na seme mo`at da bidat od tipot na vuli za pe­
soklivi i pomeki po~vi ili edine~ni diskovi za rabota kaj tvr­
di ili vla`ni zemji{ta. Kaj srpskite sealki standardna opcija
e doka`aniot dvoen disk za rabota pri dobro podgotveni po~vi.
- I dvete sealki imaat strani~ni redukotri za regulirawe na
koli~inata na ispu{teno seme, so toa {to kaj 17-rednata seal­
ka na „IMT” e stariot klasi~en reduktor, dodeka kaj „Gungor”
17-rednata sealka e sovremen reduktor so zap~enici potopeni vo
maslo i ovozmo`uva fina regulacija od 0-40 kg/dekar.
- Srpskite sealki imaat mehani~ki markeri, dodeka turskite im­
aat hidrauli~ni markeri.
Vo odnos na cenite, za ist tip na sealka cenite se skoro
identi~ni. Taka, 17-rednite sealki na pazarot vo RM mo`at da
se najdat za okolu 2.500 evra (so vklu~en DDV od 5%). Cenata
na 25-rednata trimetarska „IMT” sealka iznesuva isto kolku
i 23-rednata trimetarska sealka na „Gungor” – 3.500 evra (so
vklu~en DDV od 5%).n
32 | MOJA ZEMJA
Tehni~ka
specifikacija na
oprema:
„IMT"
Srbija
„Gungor"
Turcija
Broj na redovi
17
25
17
23
Rastojanie pome|u
redovite sm
12
12
13
13
Raboten zafat sm
2,04
3,0
2,20
3,00
400
507
575
845
325
432
420
660
Masa (te`ina na
prazna ma{ina) kg
Kapacitet na
rezervoarot za
seme - litri
Kapacitet na
rezervoarot za
|ubre - litri
Zatrupuva~ na seme
Potrebna mo}nost
na traktor - KS
nema
opcija so
doplata
nema
standardna
opcija
36
48
45-65
60-77
Tip na ulaga~
dvoen disk
edine~en disk,
vuli
Marker
Mehani~ki,
avt.
Hidrauli~en
MEHANIZACIJA Kvalitetno orawe
Pravilno orawe
so plug
Pi{uva: Prof. d-r Dragi Tanevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana-Skopje
O
brabotkata na po~vata pretstavuva edna od najstarite
agrotehni~ki merki primenuvani od strana na ~ovekot so
cel da se zadovolat barawata na kulturnite rastenija i
da se postignat visoki prinosi. So obrabotkata na po~vata
vr{ime nejzino razrovkuvawe na odredena dlabo~ina, potoa vr{ime
prodlabo~uvawe na orani~niot sloj, se sozdavaat uslovi za pristap
na vozduhot, vodata, toplinata, hranlivite materii i dr. Isto taka, so
obrabotkata se borime protiv plevelite i prekumernoto isparuvawe
na vlagata. Toa zna~i deka so oraweto se podgotvuva po~vata za nor­
malen razvitok na rastenijata.
Zna~eweto na obrabotkata na po~vata se sostoi vo toa {to vo
nea se vra}aat i popravaat dobrite osobini koi po~vata gi izgubila
vo prethodniot posev, a osobeno so zbivaweto, kako i pri razli~ni
vrne`i i so gazeweto na raznite zemjodelski ma{ini. So obrabotkata
na po~vata osobeno se podobruvaat fizi~kite svojstva i biolo{kite
procesi na po~vata, so {to se ovozmo`uva i pogolemo sozdavawe na
hranlivi materii za ishrana na rastenijata.
Za pravilno orawe potrebno e da se obrne vnimanie na formirawe­
to na slogot, na samoto orawe i na oraweto na razorot.
Slogot po ni{to ne treba da se razlikuva od ostanatoto orawe. Toa
se postignuva taka {to pri oraweto na prvite brazdi se vodi smetka za
pravecot, potoa dlabo~inata na oraweto treba da bide ne{to pomala
i brazdata da bide so ednakva {iro~ina i me|usebno ubavo slo`ena.
Na slikata e prika`an na~inot na formirawe na slogot vo ~etiri
proodi. Pravecot na dvi`eweto na traktorot e obele`en so strelki.
Vo prviot prood, prvoto plu`no telo se podiga i ora samo vtoroto
plu`no telo i toa na dlabo~ina od 10 sm. Vo vtoriot prood treba da se
spu{ti prvoto plu`no telo i so nego se ora vtorata brazda. Vtoroto
plu`no telo pritoa se lizga nad brazdata izorana vo prviot prood.
Vo tretiot prood desnite trkala od traktorot treba da odat po
dnoto na brazdata od vtoriot prood i mora da se nastojuva dlabo~inata
na oraweto da bide ne{to pogolema – prvata brazda 10 sm i slo`ena na
sredinata od vtoriot prood, a vtorata brazda 20 sm.
Vo ~etvrtiot prood dvete brazdi treba da iznesuvaat 20 sm. Vo pet­
tiot i site ostanati proodi treba da se ora na polnata dlabo~ina,
no pritoa treba da se vnimava brazdata da bide na ista visina so
brazdite od slogot, da bidat pravi i da imaat ista visina.
Za vreme na formiraweto na razorot, treba da se nastojuva toj da
bide plitok i prav. Toa se ostvaruva na toj na~in {to vo prethodniot
prood na plugot treba da se ora poplitko, i toa prvata brazda 20 sm,
a vtorata 10 sm.
Vo posledniot prood prvata brazda treba da bide dlaboka 15 sm, a
vtorata 10 sm. n
34 | MOJA ZEMJA
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Podgotvi: Agron Halimi
Izvoz na ovo{je i zelen~uk od Makedonija vo 2009 godina
Izvozot na ovo{je i zelen~uk od Makedonija vo 2009 godi­
na e namalen. Dobri rezultati se postignati so grozjeto,
~ij{to izvoz e zgolemen za 18 otsto, dodeka izvozot na dru­
goto ovo{je i zelen~uk e zabele`itelno namalen. Izvozot
na jabolko vo sporedba so minatata godina e namalen za
28%, na domatite za 24%, na piperkata za 19%, na krasta­
vicite za 20% i na zelkata za duri 30%. Inaku, Makedo­
nija prodol`uva da bide eden od najgolemite izvoznici
na ovo{je i zelen~uk vo Srbija i Kosovo, dodeka vo Evropa
e vtora, po Kenija, vo izvozot na zelka, za razlika od pred
edna godina koga be{e prva.
grad i se nao|a na 250 km ju`no od glavniot grad, vo blizi­
na na Kopaonik, proizveduva proizvodi za supermarketite
„Metro” vo Srbija i Ungarija od 2009 godina.
www.emg.rs
Bugarija
„Bila” planira pro{iruvawe
Sinxirot supermarketi „Bila” planira otvorawe od 10 do
15 novi supermarketi godi{no vo tekot na slednite tri
godini. Kompanijata planira otvorawe na mali i golemi
supermarketi do 1.200 kvadratni metri. „Bila" momentno
operira so 75 supermarketi vo zemjata i samo {to napolni
deset godini od po~etokot na svojata rabota vo zemjata”,
veli Emil Stefanov, generalen direktor na „Bila” za Bu­
garija i Romanija.
Grcija
Proizvodstvoto na domati
namaleno za 31,7 otsto.
AgBiz
so
podatoci
od
internetstranicata za statisti~ki podatoci na ON.
Vkupnoto proizvodstvo na zelen~uk vo Grcija e namaleno za
18,7 otsto od 2004 godina pa navamu. Vo izminatite godini
najproizveduvan zelen~uk e domatot, ~ie{to proizvodstvo
vo 2008 godina dostigna iznos od 1.338.600 toni, {to pret­
stavuva 38,7 otsto od vkupnoto proizvodstvo na zelen~uk vo
Grcija. No, spored podatocite na FAO, i proizvodstvoto na
domati e namaleno vo istiot period duri za 31,7 otsto i ne
se zabele`uvaat znaci na nekoj nagoren trend.
www.tomatotoday.com
SRBIJA
Izvoz na slivi vo iznos od 31 milioni
amerikanski dolari
Minatata godina Srbija ima izvezeno sve`i i zamrznati
slivi vo iznos od 31 milion amerikanski dolari, taka {to
srpskoto proizvodstvo od 600.000 toni e na vtoro mesto vo
Evropa, po Romanija, i na ~etvrto mesto vo SAD i Kina, isto
taka, po Romanija. Ovaa informacija e soop{tena od mini­
sterot za zemjodelstvo na Srbija, Sa{a Dragin, na prvata
srpsko-ruska konferencija za kroewe. Ruskiot ambasador
vo Srbija na istata sredba ja iska`a svojata nade` deka po
sredbata }e sledi potpi{uvawe na novi dogovori i istakna
deka ruskiot pazar mo`e da go apsorbira celoto proizvod­
stvo na slivi dokolku e so dobar kvalitet.
www.freshplaza.com
Antalija, Turcija
Izvozot na zelen~uk i ovo{je se zgolemi
za 34,5 otsto
Izvozot od mediteranskata provincija Antalija zabe­
le`itelno se zgolemi ovaa godina. Sve`iot zelen~uk i
ovo{jeto se glavnite proizvodi koi se izvezuvaat od Anta­
lija. Od po~etokot na ovaa godina, izvozot na zelen~uk i
ovo{je se zgolemi za 34,5 otsto i postigna iznos od 348,8
milioni amerikanski dolari obrt. Ovoj iznos e nov rekord
za Antalija i se o~ekuva toj da se zgolemi na 500 milioni
amerikanski dolari do krajot na godinata.
www.fructidor.com
Balkan
Srpskiot „Fudlend” se podgotvuva za
vlez na bugarskiot pazar
Proizvodstvoto na jabolka se
namali za 10-15%
Srpskiot proizvoditel na hrana „Fudlend” planira da
vleze na bugarskiot pazar do krajot na ovaa godina. Spo­
red generalniot direktor na „Fudlend”, Dragan Stoji},
kompanijata ve}e ima zapo~nato izvoz na ukrainskiot i na
avstriskiot pazar. „Fudlend” zapo~na so izvoz vo Ukraina
ovaa godina i planira da go zgolemi izvozot za 200.000 evra
godi{no. Ovaa kompanija izvezuva maslinki i suvi domati vo
prodavnicite na „Metro” vo Ukraina i planira da ja zgolemi
paletata na proizvodi so proizvodi od prerabotuva~kata
industrija. „Fudlend” e osnovana vo 1998 godina vo Bel­
Spored predviduvawata na fruit-inform.com, vo 2010 godina
proizvodstvoto na jabolko vo balkanskite dr`avi, Srbija,
Makedonija, Hrvatska, Crna Gora, Slovenija, Bosna i Her­
cegovina, }e se namali za 10-15%. Edna od pri~inite koi
se naveduvaat se ekstremnite vremenski uslovi koi pri­
donesuvaat za namaluvawe na prinosot. Spored eksperti­
te, proizvodstvoto na sve`i jabolka e namaleno i poradi
raznite bolesti. Ovaa godina golemi problemi napravija
i vrne`ite na grad koi{to predizvikaa golemi {teti na
ovo{tarnicite. Zemaj}i go predvid namaluvaweto na pro­
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|‌unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
36 | MOJA ZEMJA
RUBRIKA
izvodstvoto na jabolko vo Evropa i Rusija, cenata na ovoj
proizvod bi trebalo da se poka~i. Srbija ima poseben do­
govor so Ruskata federacija koja i ovozmo`uva pla}awe na
samo 1% carina, dodeka drugite dr`avi pla}aat od 20 do
40%.
www.lol.org.ua
Moskva, Rusija
Pad na cenite na grozjeto
Vo prvata polovina na minatiot mesec vo Moskva, cenata
na trpeznoto grozje bez seme uvezeno od Turcija opadna od
1,40-1,53 evra na 1,27-1,40 evra za kilogram. Ova se slu~i po­
radi zgolemenata ponuda na ova grozje. Cenite na grozjeto
„Red Gloub” od Italija, isto taka, opadnaa od 2,54-2,67
evra na 2,34-2,49 evra za kg. Vo isto vreme, cenata na be­
lata sorta „Viktorija” od Italija se poka~i od 2,29 evra
na 2,34 evra za kg.
www.freshmarket.ru
Ungarija
Edna tretina od prinosot na ovo{je i
zelen~uk e izguben
Spored Sovetot za ovo{je i zelen~uk na Ungarija, edna tre­
tina od planiraniot ovogodi{en prinos (80%) na ovo{je
i zelen~uk e izguben poradi lo{ite vremenski uslovi.
Proizvodstvoto na domati i p~enka e namaleno za 30%, na
gra{okot za 40%, na piperkite i zelkata 11-15%. Proizvo­
ditelite na ovo{je imaat pogolemi zagubi po~nuvaj}i so
80% za cre{ite, 40% vi{nite, 30% kaj kajsiite, praskite
i slivite, dodeka proizvoditelite na jabolko predviduva­
at samo 300.000 toni jabolko vo sporedba so 500.000 toni
od minatata godina.
Pe~urki
21,33
22,50
17,50
Jabolko „ajdaret”
3,33
4,00
3,75
5,50
3,75
Jabolko
„jonagold”
Jabolko „zlaten
deli{es”
5,33
5,75
4,25
Grozje
10,33
10,50
8,50
1 evro – 7,26 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo
septemvri 2010 (vo dinari)
Proizvod
Beograd
Novi Sad
Domati
45
50
Piperki
55
50
Piperki
(babura)
50
40
Krastavici
35
30
Zelka
25
25
Jabolko
„ajdaret”
45
45
Jabolko „crven
deli{es”
60
60
Jabolko
„zlaten
deli{es”
55
60
Grozje
55
60
www.fructidor.com
1 evro - 105 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs
Golemoproda`ni ceni vo Sofija
vo septemvri 2010 (vo levovi)
Proizvod
Poteklo
Domati
Doma{ni/Makedonija
Piperki (zeleni)
Doma{ni/Makedonija
Krastavici
Doma{no
0,80
Zelka
Doma{na
0,30
„Zlaten deli{es”
Italija/Grcija
„Ajdaret”
Cena
0,93/1,06
0,73/0,66
1,13/0,66
0,66
Polska
1 evro – 1,95 levovi
Izvor: www.ams.usda.
gov
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo septemvri 2010
(vo kuni)
Proizvodi
Osijek
Split
Zagreb
Domati
6.17
8,00
5,00
Piperki
5,33
5,00
6,00
Piperki (babura)
3,33
6,00
4,25
Krastavici
5,17
9,00
5,25
Zelka
2,67
3,00
2,00
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo septemvri
2010 (vo evra)
Proizvod
Min
Maks
Prosek
Jabolko
„ajdaret”
0,70
0,70
0,70
Jabolko „zlaten
deli{es”
0,70
0,70
0,70
Jabolko „crven
deli{es”
0,70
0,70
0,70
Trpezno grozje
0,70
0,90
0,80
Domati
1,03
1,28
1,16
Piperka
0,60
0,65
0,63
Piperka (babura)
1,30
1,45
1,38
Zelka
0,18
0,20
0,19
Krastavici
0,40
0,50
0,45
Izvor: www.amiscg.org
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Maloproda`ni ceni za septemvri vo RM
Proda`ni ceni vo Albanija vo septemvri
2010 (vo leki)
Proizvod
Tirana
Fier
96
100
„Greni smit”
Proizvod
Kor~a
99
108
108
Domati
53
49
37
Piperki (zelena)
33
31
33
Zelka
30
33
24
Krastavici
32
32
55
Min.
Najzast
24
Prva
17,7
30
15
20
18
Krastavica
22
30
25,7
Piper
18
30
24
Kompir
14
22,6
17,6
Zelka
11,6
18,6
13
Kromid
20,7
31
24,3
96
120
104,7
Grav
1 evro – 135,9 leki
Izvor: www.kash.org.al
Maks.
Vtora
Domat
„Zlaten deli{es”
Klasa
Slivi
22
34
28
Jabolki
50
60
50
Grozje-crno
30
36,4
31
Praski
24
40
30
Lubenica
8
11
9,4
12,7
.17.7
15
Diwa
Proda`ni ceni vo Kosovo vo septemvri,
2010 (vo evra)
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
Jabolko
0,35
0,85
0,55
Grozje
0,55
0,35
0,90
Domati
0,33
0,25
0,27
Piperki
0,27
0,35
Ceni od dobito~nite pazari vo R. M - septemvri
Kategorija
150
140
120
kg/`.m.
153
140
kg/`.m.
0,30
najzastap.
150
147
135
kg/`.m.
min.
120
112
115
kg/`.m.
maks.
130
122
125
kg/`.m.
najzastap.
125
118
125
kg/`.m.
0,09
Krastavici
0,22
0,15
0,45
Tele 1-6
meseci
June 6-18
meseci
Izvor: www.food-ks.org
Molzni
kravi
Golemoproda`ni ceni za septemvri vo RM
Min.
Maks.
Najzast.
Prva
10
20
12,5
Vtora
/
/
/
Krastavica
10
20
15
Piper
10
30
20
Kompir
10
25
15
Zelka
10
15
10
Kromid
20
28
23
Grav
80
100
90
Slivi
15
20
15
Lubenica
5
8
5
Jabolki
40
50
40
Praski
15
20
20
Grozje-crno
20
30
25
Diwa
8
10
8,7
Jagniwa
do 18 kg
Jagniwa
nad 18 kg
Ovci
42.000
41.500
maks.
90.000
73.500
najzastap.
70.000
56.000
min.
150
140
/
kg/`.m.
maks.
160
160
/
kg/`.m.
Grlo
kg/`.m.
Grlo
Grlo
najzastap.
160
147
/
min.
100
113
/
kg/`.m.
maks.
110
127
/
kg/`.m.
110
123
/
kg/`.m.
5000
5500
Grlo
5700
6400
Grlo
5350
6000
Grlo
najzastap.
maks.
najzastap.
kg/`.m.
220
kg/`.m.
230
kg/`.m.
220
min.
120
115
/
kg/`.m.
maks.
140
130
/
kg/`.m.
najzastap.
140
120
/
kg/`.m.
min.
120
80
/
kg/`.m.
maks.
130
105
/
kg/`.m.
najzastap.
125
100
/
kg/`.m.
min.
150
115
/
kg/`.m.
maks.
160
125
/
kg/`.m.
najzastap.
150
125
/
kg/`.m.
Seno
najzastap.
bala 80
/
5
kg
Lucerka
najzastap.
bala 80
/
7
kg
najzastap.
bala
30
/
0,4
kg
Prasiwa
20-35 kg
Goenica
90-110 kg
Slama
38 | MOJA ZEMJA
bu{a
16.000
bu{a
28.000
bu{a
23.000
min.
min.
Jariwa
Izvor: www.mzsv.gov.mk
ZPIS-Pazarni informacii
Merka
160
0,10
Domat
Zabele.
Tetovo
maks.
0,07
Klasa
Strumica
min.
Zelka
Proizvod
Dobito~ni pazari
Skopje
* Cenite se izrazeni vo denari
Download

hektari [email protected] so kultiviran le[nik 8hektari [email protected] so kultiviran