avgust 2010 broj 58
www.ffrm.org.mk
cena: 50 den.
ZA[TITA OD [email protected]
1.200 OVCI SE
BELEAT NA
SULTANICA
TEHNOLOGIJA ZA
PROIZVODSTVO
NA KVALITETNA
PIPERKA
MAKEDONIJA –
POGODNA ZA
PROIZVODSTVO NA
ANASON
BLITVATA I
RUKOLATA GO
OSVOJUVAAT
MAKEDONSKIOT
PAZAR
MINI-ZOOLO[KA
GRADINA VO
PRETOR
ZA PODETALNI INFORMACII JAVETE SE NA
TELEFONITE +(389)2 3220 469 +(389)70 428 680
ADONIS EKSKLUZIVNI PRESTAVNICI NA TÜYAP
UREDNI^KI ZBOR
[email protected]
Uslugi na FFRM
SMETKOVODSTVO
NA FARMA
Dogovori
Zavr{i `etvata, no i ponatamu golem strav za
farmerite pretstavuva{e cenata i isplatata na
p~enicata. Golem problem za niv e i isplatata na
site zemjodelski proizvodi bidej}i spored noviot
Zakon za zemjodelstvo 20% se ispla}a na po~etokot
od sklu~eniot dogovor, a ostanatiot del najdocna
po 180 dena.
Toa e golem period i ako se napravi dobra presmetka }e se vidi deka tro{ocite se daleku pogolemi od dobivkata.
6
12
Gradinarstvo
PET HEKTARI ZASEANI
SO INDUSTRISKI
DOMATI
Spored zemjodelcite, ostanatiot del treba da
se isplati najdocna 60 dena po sklu~uvaweto na
dogovorot, {to e realno, prakti~no i dobro.
Farmerite, preku FFRM, za vreme na sredbite vo
Ministerstvoto za zemjodelstvo vo vrska so p~enicata alarmiraa za ovoj problem.
Ovo{tarstvostvo
ORGANSKA
MODRA SLIVA –
MAKEDONSKI BREND
No, sè u{te nema jasen odgovor od resornoto ministerstvo.
Drug problem koj }e bide mnogu aktuelen vo avgust e otkupot na grozjeto.
17
Najgolem problem ovaa godina izgleda }e bide
otkupot na grozjeto.
Vinariite se izjasnuvaat deka imaat zalihi na
vino i mnogu mal del od niv }e otkupuva grozje.
FFRM zapo~na razgovori so vinariite so cel da
se vidi kako bi se do{lo do nekoe re{enie.
Intervju Prokredit
PORTFOLIOTO VO
AGRAROT POSIGURNO
24
Od druga strana, i pokraj toa {to otkupnite
ceni na zemjodelskite proizvodi ne se poka~eni,
nivnite ceni na pazarite se drasti~no zgolemeni.
Domatite vo juni se prodavaa za cena od 40 do 50
denari, isto kako i krastavicite. Piperkite dr`ea
cena 30-40 denari.
P~elarstvo
P^ELITE –
NAJPOGODENI OD
PROMENLIVOTO VREME
Na nekoj na~in se udira i po xebot na farmerot,
no i po xebot na gra|anite.
Ova se aktuelnite temi za
koi dopolnitelno }e se razgovara vo avgust, a „Moja zemja” }e ve
informira za site promeni koi
}e bidat napraveni. Od ovoj mesec zapo~nuvame so pravewe na
analizi so cel da vidime kako se
re{avaat zemjodelskite problemi i kako se razviva agrarot.
27
28
Cve}arstvo
BEGONIJATA – EDEN
OD NAJATRAKTIVNITE
CVETOVI
So po~it,
Biljana Petrovska - Mitrevska
Spisanieto „Moja zemja” izleguva mese~no i e vo sopstvenost na Federacijata
na farmeri vo Republika
Makedonija. Prviot broj
izleze kako organizaciski
bilten na FFRM vo april
2003 godina, a od dekemvri
2006 se distribuira kako
mese~no specijalizirano
spisanie za zemjodelstvo i
ruralen razvoj.
Moja zemja
Avgust 2010
Izdava~:
FFRM Medija
Ul. Gigo Mihajlovski
Br. 3, 1000 Skopje
Tel/Faks: 02 3099042
e-mail: [email protected]
Broj na `iro smetka:
380-1-645333 001-46
Prokredit banka
Izvr{en direktor i glaven i
odgovoren urednik
Trajan Dimkovski
[email protected]
Urednik
Biljana Petrovska Mitrevska
[email protected]
Novinari
Antoanela Dimitrievska
Monika Risteska
Zamenik urednik
Makedonka Baldazarska
[email protected]
Stru~ni sorabotnici
prof. d-r Dragi Tanevski, prof.
d-r Zlatko Arsov, Stojan Gligorov,
Olivera Stefanoska, Nikol~e
Trampevski, Agron Halimi, Beti
Janevi}
Marketing i distribucija
Blagoj~e Najdovski 070/937132
blagojche.najdovski
@media.ffrm.org.mk
Foto vest - naslovna
Blagoj~e Najdovski
Lektor
Verica Nedelkoska
Sorabotnici
Marija \o{eva Kova~evi}, Nakil
Elezi, Marija Kotevska
Dizajn: Brigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Propoint - Skopje
Po~ituvani ~itateli, site sugestii, zabele{ki, pra{awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra}ate na mail adresite navedeni vo impresumot.
So toa }e vlijaete na kvalitetot na sodr`inata i }e dobiete informacii za Va{e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili
razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{uvate.
RUBRIKA
ANALIZA
Pod naslov
Cenata na
p~enicata
neizvesna
Zemjodelcite smetaat deka cenata treba
da iznesuva 10 denari, melni~arite se
spremni da otkupuvaat po taa cena samo
dokolku se re{i problemot so uvoz na
sekakvi tipovi na bra{no po niski ceni,
dodeka Ministerstvoto za zemjodelstvo so vladini merki re{i da ja spasuva
doma{nata p~enica.
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
etvata zavr{i, no problemite kaj farmerite i
ponatamu ostanaa. Nezadovolstvoto od cenite
na p~enicata i neizvesnosta na nejziniot otkup
se glavnite problemi {to gi ma~at makedonskite
zemjodelci. Na vakvite problemi zemjodelcite preku FFRM
alarmiraa u{te na po~etokot na proletta, koga i zapo~naa
sredbite vo Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.
„Najgolem problem za nas, zemjodelcite, e otkupnata cena. Taa
vo nieden slu~aj ne treba da bide poniska od 10 denari, bidejki
so poniska cena nie ne mo`eme da gi pokrieme na{ite tro{oci”,
veli Memet Sinani, farmer koj odgleduva p~enica vo tetovskoto
selo Kamewane.
Isto e misleweto i na Todor Petkov koj zaedno so Sinani bea
vklu~eni vo site pregovori pome|u relevantnite institucii,
melni~arite i FFRM.
„Golem problem za nas, farmerite, se dogovorite {to treba
da gi sklu~uvame so otkupuva~ite i se vo soglasnost so noviot
Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj, taka {to vo rok od 20
dena od denot na sklu~eniot dogovor treba da ni isplatat 20%
od vrednosta na proizvodot, a 80% ne podolgo od 180 dena od
denot na otkupot. Tuka nie bi nemale nikakva zarabotuva~ka i
samo }e toneme vo tro{oci. Spored nas, ostatokot od sredstvata
treba da ni go isplatat najdocna 60 dena po sklu~eniot dogovor. Ova go pobaravme i na sredbite so ministerot Dimovski”,
objasnuva Petkov.
Sli~ni se stavovite i mislewata na golemiot broj na farmeri
koi o~ajni~ki baraa pomo{ od strana na dr`avnite institucii
i razbirawe i pravilna sorabotka od melni~arite.
FFRM vo nekolkumese~nite pregovori, koi se odr`uvaa vo
Ministerstvoto za zemjodelstvo, cvrsto zastana na svoite
stavovi so cel tie da bidat razgledani i prifateni od site
involvirani strani. Spored Federacijata, minimalnata prifatliva otkupna cena za farmerite dobiena vrz osnova na
proizvodstvenite tro{oci treba da bide 10 denari za kilogram.
Federacijata pobara od Ministerstvoto da gi iskoristi site
raspolo`livi mehanizmi za za{tita na otkupot na p~enicata
i toa: interventen otkup za potrebite za stokovi rezervi da se
zapo~ne vedna{ po `etvata za pogolemi koli~estva na doma{no
proizvedena p~enica po interventna cena spored proizvo-
@
4 | MOJA ZEMJA
dstvenite tro{oci za p~enicata, poddr{ka za skladirawe
vo silosi so koi Biroto za stokovi rezervi ima potpi{ano
dogovori, a uskladi{tuvaweto da se vr{i po poniska cena za
pokrivawe na tro{ocite za skladirawe, kako i otkupot da se
realizira na pove}e otkupni mesta kako {to be{e razgovarano
na poslednata sredba. Kako posebna merka za za{tita na pazarot, Federacija pobara da ima vrzuvawe na koli~ini na uvoz na
p~enicata so otkupot so {to bi se ovozmo`ilo kontrolirawe
odnosno ograni~uvawe na uvozot.
Poslednite tri merki se prifateni i vlegoa vo merkite
na Vladata na RM za za{tita na doma{nata p~enica, taka {to
do po~etokot na septemvri, Agencijata za stokovi rezervi }e
izvr{i interventen otkup na p~enica po devet denari za kilogram. Prerabotuva~ite, pak, za da uvezat lebno `ito, }e mora
prethodno da otkupat del od doma{noto proizvodstvo.
„Soglasno odlukata na Vladata, uvoznicite treba da otkupat tri kilogrami doma{na p~enica za da uvezat eden kilogram
bez carina. Za bra{noto, pak, soodnosot e 1:4, odnosno za uvoz
na eden kilogram bra{no treba da se otkupat ~etiri kilogrami
doma{na p~enica”, objasni Qup~o Dimovski, minister za zemjodelstvo.
Farmerite se skepti~ni vo vrska so ovie vladini odluki za
toa kako }e se sprovedat i da ne ostanat povtorno izmanipulirani. Tie i ponatamu smetaat deka otkupnata cena na p~enicata
treba da iznesuva 10 denari.
Spored melni~arite, vo red e cenata da bide 10 denari za
kilogram samo dokolku se re{i problemot so uvoz na sekakvi
tipovi na bra{no po niski ceni koi go pravat na{eto bra{no
nekonkurentno, a melni~arite nerentabilni.
„Od strana na dr`avata mora da se re{i ovoj problem taka
{to }e se zgolemat kontrolite i analizite pri uvozot na bra{no
vo RM, kako i spre~uvawe na trgovijata so `itarki na crno i od
samite nivi. Potrebno e vospostavuvawe na kooperantski odnosi pome|u melni~arite i zemjodelcite so cel navremeno dogovarawe na kapacitetot i kvalitetot na proizvodstvoto, kako i
otkupnite ceni. Na ovoj na~in, od strana na melni~arite dopolnitelno }e se razvie proces na poddr{ka kon proizvoditelite
na `itarki za odr`uvawe na vakviot tip na sorabotka vo pogled
na nivno kofinansirawe na del od proizvodstvoto na zemjodelcite, pomo{ pri obezbeduvawe na kvalitetna mehanizacija,
|ubriva, obuki kako i sproveduvawe na site potrebni analizi
pred i vo tekot na samoto proizvodstvoto”, veli pretsedatelot
na Agro-biznis komorata, Zoran Danevski. Spored nego, vakviot
tip na sorabotka treba da bide soodvetno poddr`an od strana
na relevantnite institucii preku razni merki so cel da se aktuelizira.
Spored agronomite na farmerite, mo`e da se pomogne so
pravilna alokacija na sredstvata od Programata za finansiska
poddr{ka za zemjodelstvo i ruralen razvoj.
„Spored mene, dobro bi se napravilo ako 1.000 do 1.500 denari po hektar im se dade plus na farmerite koi proizveduvaat
p~enica, taka {to namesto 8.000 denari tie bi dobile 9.000
ili 9.500 denari od Programata za finansiska poddr{ka na
zemjodelstvoto. Se finansira podignuvawe na vinski sorti na
grozje, a imame zalihi na vino, odgleduvawe na pol`avi i sli~no,
a od druga strana imame kulturi kade {to na zemjodelcite navistina im e potrebna pomo{“, potencira Anakiev.
Spored nego, Makedonija ne mo`e da ponudi konkurentna
p~enica na svetskiot pazar. „Vo Makedonija nema povolni us-
lovi za odgleduvawe na kontinentalni kulturi kade {to spa|a
i `itoto, zatoa {to ima vlijanie na mediteranskata klima so
suvi leta i site kulturi koi baraat povisoka vla`nost davaat
poniski prinosi. Od druga strana, Makedonija ne mo`e da bide
konkurentna so proizvodstvo na p~enica zatoa {to farmerite ne organiziraat proizvodstvo na soodvetni povr{ini
kade {to mo`e da se koristi visokoproizvodna mehanizacija
koja ovozmo`uva niski tro{oci za proizvodstvoto. Na pazarot
p~enicata ima niska cena vo sporedba so tro{ocite {to gi imaat na{ite zemjodelci i se raboti so zaguba”, objasnuva profesorot Boris Anakiev od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. Toj naglasuva deka Makedonija ima niski prinosi na p~enica,
taka {to vo na{i uslovi pod 4 t/ha ne e ekonomi~no da se odgleduva p~enica i onie zemjodelci koi odgleduvaat p~enica na
mali povr{ini so niskoproizvodna mehanizacija treba da se
preorientiraat kon drugi zemjodelski kulturi.
Spored podatocite od podra~nite edinici na Ministerstvoto za zemjodelstvo, godinava se zaseani pove}e od 96 iljadi hektari so p~enica od koi se o~ekuva rod od okolu 290 iljadi toni.
„Visokite temperaturi vlijaat nepovolno vrz kvantitetot i kvalitetot na proizvodot, odnosno `itata. Visokite temperaturi i suviot vozduh se odrazuvaat na fenofazata „nalevawe na zrnoto”, kako i „mle~nata i voso~na zrelost”. Vo navedenite fenofaza
pri ekstremno nepovolnite temperaturi se dobiva t.n. „{uplivi zrna”. Temperaturata
nad 32 Celziusovi stepeni i suv vozduh vo poslednite nedeli na zreewe na p~enicata
se odrazuva negativno vrz kvalitetot na lebot zatoa {to e tesno povrzano ne samo so vkupnite belkovini vo `itoto, tuku i so odnosot pome|u belto~en azot i nebelto~en azot.
Vrz toj odnos vlijae i temperaturata na po~vata”, objasnuva profesorot za plodnost na
po~vata i mineralni i organski |ubriva, Vidoja Trpevski.
Toj veli deka vo najnovite svetski istra`uvawa se spomenuva edna fiziolo{ka posledica nare~ena stres na rastenieto kako posledica na nepovolnite ekolo{ki faktori.
Me|u mnogubrojnite stresovi, edni od najgolemite se „temperaturniot stres” i „su{astres”.
„Umereno (blago poka~ena) temperatura (30-35 stepeni) po~nuva da vlijae vrz reproduktivnite organi kaj `itnite kulturi i nekoi gradinarski, taka {to se pojavuva
sterilnost kaj cvetovite i„abortusi” ”, veli Trpevski.
Zatoa e mnogu va`na mineralnata ishrana na rastenijata. Lo{iot balans na ishrana
vlijae negativno vrz otpornosta na rastenijata kon ekolo{kite nepovolni faktori.
Na ^ika{kata berza
b
vo junskata cena na p~enicata e 12 denari
Cenite se izrazeni vo kuni
Cenata
ta na p~enicata e razli~na na dvete najgolemi berzi. ^ika{kata berza dava najvisoka cena za i kg p~enica i
toa 12 denari.
nari. Dodeka na londonskata berza cenata na p~enicata za 1 kg iznesuva 8 denari. Cenata na p~enicata e isto
taka niska
Francija, taka {to taa iznesuva 10 denari za kg
kg. Za 2 denari poniska e cenata vo Ungarija
Ungarija,
ka i naberzite vo Francija
kade {to 1 kg p~enica se otkupuva za 8 denari.
Farmerite od regionot isto taka uka`uvaat deka cenata na p~enicata e niska i taa da bide 10 denari. Cenata na
p~enicata vo Srbija iznesuva od 9,5 do 12 dinari, odnosno 6-7 denari za kg p~enica. Sava Vrbajac od Asocijacijata
na privatni farmeri - Vojvodina veli deka farmerite se podgotvuvaat za novi protesti vo Srbija poradi toa {to
cenata na p~enicata e mnogu niska i ne nao|aat nikakva poddr{ka od Vladata. Cenata na p~enicata vo Hrvatska e,
isto taka, mnogu niska, odnosno 1 kg p~enica iznesuva od 0,78 do 0,95 kuni (6-8 denari). Od hrvatskiot Selanski sojuz
pobaraa za{titnata cena na p~enicata da bide 1,20 kuni (10,25 denari).
AVGUST 2010 | 5
NASTANI Poseta na FFRM vo Francija
Razmena na iskustva za
mlekoproizvodstvo
ederacijata na farmerite vo RM zapo~na proekt so francuskata organizacija AFDI okolu razmenata na iskustvata
za proizvodstvo i kvalitet na mlekoto. Za taa cel grupa na farmeri ~lenovi na FFRM od gostivarskiot region minatiot mesec bea vo poseta na Francija kade {to imaa mo`nost da vidat kako se raboti i kako se proizveduva mleko
od strana na franskuskite farmeri.
„Ona {to posebno ni ostavi vpe~atok e toa {to vnesuvaat novi tehnologii vo sto~arstvoto. Se primenuva kompjuterski na~in
na molzewe, se odi na organsko proizvodstvo na mleko. Tajnata za organsko proizvodstvo se senoto koe ne se su{i na sonce tuku pod
senka. Imaat i poseben i specifi~en na~in na hranewe na bikovi so cel da dobivaat kvalitetno meso”, veli Nuredin Abduli, ~len
na UO na FFRM koj be{e del od delegacijata na FFRM vo Francija. Ona {to e karakteristi~no za zemjodelstvoto vo Francija e toa
{to imaat golemi sto~arski farmi. Najmalata sto~arska farma ima 100 kravi.
F
Paket-uslugi na FFRM
Smetkovodstvo na farma
FRM zapo~na so nova aktivnost za voveduvawe na smetkovodstvena evidencija
ja na
proizvodnite rezultati, tro{ocite i prihodite na nivo na farma. Osnovnata cel
na ovoj paket na uslugi {to gi nudi FFRM e da se poddr`at farmerite koi sakaat
kaat
da vovedat sistem za evidencija na proizvodnite rezultati i tro{ocite na farma.
rma.
Za realizirawe na ovaa aktivnost vo FFRM
RM
e podgotvena smetkovodstvena tetratka vo
koja{to farmerite }e mo`at da vodat evividencija za svojata farma.
Vrz osnova na dobienite informacii
i
farmerite }e mo`at racionalno, efikasno
o
i profitabilno da go planiraat proizvod-stvoto, da gi planiraat idnite aktivnos-ti i upotreba na sovremeni proizvodni
tehniki za namaluvawe na tro{ocite za
proizvodstvo i zgolemuvawe na prinosite,
so {to }e se namali i cenata na zemjodelskite proizvodi. So toa }e se zgolemi
konkurentnosta i pazarnite mo`nosti
na finalnite makedonski zemjodelski
proizvodi.
F
6 | MOJA ZEMJA
MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [UMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
POSTAVUVAWE NA
KAMEN-TEMELNIK NA
ADMINISTRATIVEN OBJEKT
NA MINISTERSTVOT
remierot Nikola Gruevski i ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Qup~o Dimovski,
go postavija kamen-temelnikot na novata zgrada na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo {to vo narednite 17 meseci }e se gradi na postojnata
lokacija na Ministerstvoto vo Gradskiot park vo Skopje.
Noviot objekt }e bide so osnova od 1.800 kvadratni metri i
vkupna povr{ina od 5.900 kvadratni metri raspredelena
vo prizemje i tri kata. Za negova realizacija se obezbedeni 4,5 milioni evra obezbedeni od Vladata na Republika
Makedonija i Svetska banka preku Proektot za zajaknuvawe
na zemjodelstvoto i pristap kon EU. Premierot Gruevski
naglasi deka Ministerstvoto so godini funkcionira{e
na pet razli~ni lokacii so {to otpo~nuvaweto so gradba na ovoj objekt ima golemo zna~ewe za Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopans tvo i e od
isklu~itelna va`nost za zajaknuvawe na institucionalniot kapacitet pri implementacijata na politikata
za razvoj na zemjodelstvoto i soo~uvawe na Republika
Makedonija so predizvicite vo procesot na podgotovka
na zemjata za pristap kon EU. Vo noviot objekt, kako {to
ka`a Gruevski, }e bidat smesteni site oddeli na Ministerstvoto so {to }e se zgolemi nivnata efikasnost.
Ministerot Dimovski poso~i deka izgradbata na noviot
objekt }e ovozmo`i uslovi za nepre~eno i profesionalno
izvr{uvawe na rabotnite obvrski na vrabotenite vo Ministerstvoto i podobruvawe na kvalitetot na uslugite
kon zemjodelcite, zemjodelskite asocijacii i ostanatite
korisnici na uslugite koi na edno mesto }e mo`at da dobijat sè {to im e neophodno. Toj naglasi deka celiot proces za anga`irawe firmi za proektirawe, nadzor i izvedba
na novata zgrada na Ministerstvoto e sproveden soglasno
procedurite na Svetska banka i Pravilnicite za nabavki
vo ramki na EBOR zaemi i IDA krediti od 2004 godina.
P
8 | MOJA ZEMJA
MERKITE NA VLADATA ZA
ZA[TITA NA P^ENICATA
„Po nekolkute sostanoci i konsultacii so pretstavnici na melni~ko-pekarskata industrija i zemjodelcite, Ministerstvoto za zemjodelstvo i predlo`i, a Vladata gi prifati konkretnite merki za stabilizirawe na
doma{niot pazar so p~enica. So ovie merki }e se sozdadat uslovi za navremen po~etok i kvaliteten otkup
na p~enicata od novata rekolta”. Ova go istakna ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo,
Qup~o Dimovski, na sredbata so mediumite posvetena na
poslednite merki na Vladata za za{tita na doma{niot
pazar so p~enica i bra{no.
„Vladata donese odluka za vrzuvawe na uvozot na
p~enica i bra{no so otkupeni koli~estva doma{na
p~enica i ja utvrdi interventnata cena za p~enicata od
novata rekolta koja }e ja otkupi dr`avava za potrebite na
Agencijata za stokovi rezervi. Soglasno odlukata, odnosot na koli~estvata uvezena i otkupena p~enica e 1:3. Ova
zna~i deka uvoznicite treba da otkupat tri kilogrami
doma{na p~enica za da uvezat eden kilogram bez carina. Za bra{noto, pak, soodnosot e eden sprema ~etiri,
odnosno za uvoz na eden kilogram bra{no, potrebno e da
se otkupat ~etiri kilogrami doma{na p~enica”, re~e
ministerot Dimovski. Za da se namalat koli~estvata na
p~en
p~
enic
ica
a na p
paz
azar
arot
ot vvo
o pe
peri
riodot na najjgolema ponuda i
za da se osigura plasmanot na doma{noto `ito, Vladata,
dodade ministerot, donese odluka do po~etokot na septemvri,
mvri Agencijata za stokovi rezervi za potrebite na
dr`avata da izvr{i interventen otkup na p~enica po
cena od devet denari za kilogram. Koli~estvata {to }e
gi otkupi Agencijata }e bidat definirani na edna od
narednite vladini sednici.
PREZENTIRANI POLITIKITE ZA DOGOVORNO PROIZVODSTVO
I ZA [email protected] NA PRESPANSKITE ZEMJODELCI
egulirawe na trgovijata preku dogovorno proizvodstvo,
otkup na zemjodelski proizvodi vrz osnova na pismen
dogovor, sklu~en za minimum 50 procenti od realiziranite
koli~ini, najmalku 45 dena pred izvr{uvaweto na otkupot,
nudi noviot Zakon za zemjodelstvo i ruralen razvoj koj e na
sila. Vo dogovorot mora da bide naveden vidot na zemjodelskiot proizvod koj se prodava, negoviot kvalitet, cena i
koli~ina. Mora da se nazna~i vremeto na va`nost na dogovorot, na~inot i rokot na isplata na otkupenite koli~ini,
kako i odredbi za prestanuvawe i raskinuvawe na dogovorot.
Ova im go prenese na zemjodelcite od Prespa, zamenik-ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Perica
Ivanoski, na Forumot za politika za kvalitet i zdru`uvawe
koj se odr`a vo Resen. Prezentiraj}i ja zakonskata ramka
za dogovornoto proizvodstvo toj istakna deka izmena na
dogovorot za otkup, dogovornite strani mo`at da napravat
najdocna 10 dena pred predavaweto na proizvodot od dogovorot. „To~niot iznos na cenata se utvrduva najdocna na denot na otkupot, vo ramki na dogovoreniot opseg, no zemaj}i ja
predvid pazarnata cena. Ako taa e povisoka od maksimalno
dogovorenata, otkupnata cena e onaa koja so dogovorot e
maksimalno dogovorena. Ako, pak, e poniska od minimalnata
vo dogovoreniot opseg, toga{ taa }e bide minimalnata vo
dogovoreniot opseg”, re~e zamenik-ministerot Ivanoski.
Otkupot na zemjodelski proizvodi, dodade toj, se vr{i
R
na otkupni mesta odredeni od otkupuva~ot kade {to
zadol`itelno se istaknuvaat cenite za sekoja kategorija i kvalitetot na zemjodelskite proizvodi, najmalku 10
dena pred po~etok na otkupot. „Isplatata na otkupenite
koli~ini se vr{i najdocna vo rok od 30 dena od denot na otkupot. Dogovorot mo`e da predviduva i avansna isplata so
isplata na ostatokot na vrednosta na proizvodot najdocna
do 180 dena od denot na otkupot ili isplata na sredstva
vo visina do 20% od vrednosta na proizvodot vo rok od 20
dena od denot na otkupot i rokot na isplata na ostatokot
od vrednosta, ne podolgo od 180 dena od denot na otkupot.
Proizvoditelot ne smee da sklu~uva dogovor za koli~ini na
daden zemjodelski proizvod za koi ima sklu~eno dogovor so
drug otkupuva~. Otkupuva~ot e dol`en da go izvesti MZ[V
za sekoja izmena na odredbite od dogovorot vo rok ne podolg
od osum dena od nastanatata izmena”, re~e zamenik-ministerot Ivanoski. Toj im objasni na proizvoditelite deka otkup na zemjodelski proizvodi mo`e da vr{i samo pravno lice
koe e registrirano za prerabotka na zemjodelski proizvodi i za vr{ewe trgovija so zemjodelski proizvodi, a koe e
zapi{ano vo registarot na otkupuva~i pri Ministerstvoto
za zemjodelstvo. Soglasno Zakonot za zemjodelstvo i ruralen
razvoj, pravnoto lice treba da e likvidno, odnosno da ima
sredstva za otkup i da ima soodvetni objekti za vr{ewe na
otkup na zemjodelski proizvodi.
IZMENI NA ZAKONOT ZA \UBRIWA
egulirawe na pazarot so mineralno |ubre preku zajaknati kontroli na proizvodstvoto, uvozot i prometot, predviduvaat zakonskite predlog-izmeni {to
bea predmet na javna rasprava organizirana od Fitosanitarnata uprava pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo. Zakonot za |ubriwa
e donesen vo 2007 godina, soglasno EU direktivite,
no poradi pre~ki vo implementiraweto, se nametnuva
potrebata od negovo menuvawe. Izmenite predviduvaat
voveduvawe registri za proizvedenite, uvezenite i
prepakuvanite |ubriwa, kako i za firmite-uvoznici,
proizvoditeli i prepakuva~i. Ova prakti~no }e bidat
klu~nite kontrolni mehanizmi. Del od novite re{enija
se prepakuvaweto i registriraweto na zemjodelskite
apteki koi }e prodavaat |ubriwa na malo. Momentno,
proda`bata odi vo vre}i od po, na primer, 50 kilogrami, a na zemjodelcite ~esto, golemi koli~ini ne im
R
se potrebni. Trgovecot, pak, ne smee da gi otvora za da
meri pomalku. So izmenite }e se dade mo`nost za prepakuvawe na |ubriwata, no aptekite }e bidat obvrzani
da ja prijavat ovaa dejnost. Vakvoto re{enie im odi vo
prilog na dvete strani. Postojniot Zakon se menuva
i poradi ~estite poplaki na zemjodelcite deka ima
malverazacii vo odnos na uvezenoto |ubre osobeno od
aspekt na kvalitet. Zavisno od tipot na prekr{okot
pri prometot so |ubriwata, noviot predlog-zakon
predviduva pari~ni kazni, za fizi~ko lice od 500
do 1.000 evra, a za pravni subjekti od 3.000 do 10.000
evra. Uvoznicite, koi se generalno zadovolni od izmenite, predlo`ija so novata regulativa da se precizira
rokot za pravewe laboratoriski analizi na |ubreto
pri uvozot, {to dosega ne be{e slu~aj. Spored niv, tokmu analizite se naj~esta pri~ina za dolgoto ~ekawe na
grani~nite premini.
AVGUST 2010 | 9
AGENCIJA ZA POTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA ZEMJODELSTVOTO
Kurtovska kapija
Tehnologija za proizvodstvo
ri odgleduvaweto na piperkata, kurtovskata
kapija, kako na otvoreno, taka i vo za{titen prostor, vo tekot na vegetacijata ima potreba od
niza merki so cel da se ovozmo`i normalen razvoj i rastewe na piperkata. Kopaweto i pra{eweto na
mladite rastenija se izveduva po vkorenuvaweto ili 15-20
dena po rasaduvaweto. Celta e razrovuvawe na gorniot ili
povr{inski sloj, ovozmo`uvawe na podobar toploten ili
vozdu{en re`im, uni{tuvawe pleveli. Se prepora~uva i
ma{inska obrabotka, no prethodno redovite treba da bidat precizno odredeni.
Naj~esto upotrebuvani sorti se: kurtovskata kapija,
palane~ko ~udo, amfora, slonovo uvo. No, vo praktikata
treba da se zasadi sortata {to ja bara sopstvenikot na
prerabotuva~kiot kapacitet vo zavisnost od tipot na
proizvodstvoto (su{ewe, kiselewe, ajvar,...).
Edna od osnovnite merki pri odgleduvaweto e navodnuvaweto. Pove}eto od proizvoditelite pravat ogromni
gre{ki vo na~inot ili odreduvaweto na vremeto na navodnuvawe. Dosega{nata praktika poka`uva deka se navodnuva bez prethodno izvr{ena analiza na vodata, a naj~esto navodnuvaweto e po brazdi i sistem kapka po kapka.
Zadocneto ili, pak, prekumerno navodnuvawe lo{o se odrazuva na razvojot na rastenieto, a podocna i na samiot
prinos i kvalitet. Mnogu e bitno navodnuvaweto da se vr{i vo ranite utrinski ~asovi ili docna nave~er bidej}i
dnevnite temperaturi se mnogu visoki i pri doa|awe na
vodata vo dopir so korenoviot vrat se sozdavaat uslovi za
pojava na parazitski zaboluvawa.
Po obilnite vrne`i na podra~jeto se zabele`ani mnogu
golemi {teti pri {to nekoi od rastenijata ili povr{ini
celosno propadnaa. Tamu kade {to navodnuvaweto se izveduva preku sistem kapka po kapka, se regulira i vla`nosta, a
se upotrebuvaat i |ubriva za prihranuvawe.
Normalniot razvoj na piperkata vo strumi~kiot region e tesno svrzan so klimatskiot faktor, t.e. razlikata
pome|u dnevnite visoki temperaturi i no}nite niski temperaturi, rastenijata te{ko ja podnesuvaat poradi {to
doa|a do nepravilen razvoj kaj listovite i cvetovite i
podocna takvite rastenija ne se vo sostojba normalno da
plodonosat.
P
Normalniot razvoj na piperkata vo
strumi~kiot region e tesno svrzan so
klimatskiot faktor, t.e. razlikata
pome|u dnevnite visoki temperaturi
i no}nite niski temperaturi,
rastenijata te{ko ja podnesuvaat
poradi {to doa|a do nepravilen razvoj
kaj listovite i cvetovite i podocna
takvite rastenija ne se vo sostojba
normalno da plodonosat.
Pi{uva:
Dipl. in`. agr. Stojan Gligorov, APRZ Strumica
10 | MOJA ZEMJA
na kvalitetna piperka
\ubreweto vo praktikata se sproveduva bez analiza na
po~vata. Obi~no se dodava arsko |ubrivo pred esenskoto
orawe, pred seidba mineralni |ubriva NPK i prihranuvawe
so kalium i kalcium.
Prepora~uvame koli~inata na mineralnite |ubriva da
se odreduva vrz baza na potrebite i sodr`inata na hranlivi materii po izvr{enata analiza na po~vata.
Prihranuvaweto e mnogu va`na agrotehni~ka merka.
Potrebni se barem dve prihranuvawa, a za prinos od nad 35
t/ha potrebno e i treto prihranuvawe. Prvoto se izveduva
okolu 20 dena po rasaduvaweto so azotno |ubrivo, na pr.
KAN, okolu 250-300 kg/ha. Vtoroto e 20 dena po prvoto so
kombinirani |ubriva NPK, so 200 kg/ha KAN i 200 kg/ha 1030-20 ili 15-15-15. Ako ima potreba od treto prihranuvawe,
toga{ se odi kako vo prethodnoto prihranuvawe.
Za{titata vo dosega{nata praktika na proizvoditelite
naj~esto bazira{e na sopstveni iskustva, poradi {to nastanuvaat golemi {teti, no tamu kade {to proizvoditelite baraat za{titata da bide pod nadzor na stru~no lice, rezultatite se vidlivi. Se prepora~uva sredstvata za za{tita
na piperkata da se koristat koga uslovite vo sredinata se
pogodni za razvoj i pojava na bolesti i {tetnici. Za bolestite, pred sè, prepora~uvame da se koristi nezarazena
po~va i voda, dodeka koga ima pojava na virusi, najdobro po
pojavata na vektorite na virusi (vo{ki, cikadi, tripsi) da
se izvr{i tretirawe so kontaktni insekticidi.
Naj~esti bolesti na piperkata vo strumi~kiot region
se polegnuvawe na rasadot (Rhizostonia solani, Pythium sp.),
plamenica na piperkata (Phytophora capsici), verticilioznoto venewe (Verticillium albo-atrum), virus na mozaikot
na krastavicata (CMV), virus na mozokot na tutunot (TMV).
Najva`ni {tetnici na piperkata se lisnite vo{ki (Myzus
persicae, Aphis gosipii), lisnite sovici (Mamestra brassicae,
M.oleraceae), belokrilka, trips, itn.
Preporaka za odgleduvawe na kurtovskata kapija:
da se organizira proizvodstvoto isklu~itelno
vrz baza na odnapred sklu~eni dogovori so
prerabotuva~kite kapaciteti.
AVGUST 2010 | 11
GRADINARSTVO
Mitat Ismailovski od Budakovo, Mogila
Za{teda na vreme i rabotna
raka. Od seewe, pa sè do berba,
site operacii mo`e da gi
zavr{i eden ~ovek. A, pette
hektari se seat za eden ~as.
Od pette hektari zemjodelska
povr{ina, Ismailovski
planira da sobere okolu 250
tona industriski domati i da
zaraboti okolu 950.000 denari
Pi{ uva: Marija Kotevska
itat Ismailovski od selo Budakovo, op{tina Mogila, za prv
pat ovaa godina poseal industriski domati na pet hektari.
Ovoj 45-godi{en zemjodelec obrabotuva
okolu 300 hektari zemjodelska povr{ina,
od koja 270 hektari dr`avno i 30 hektari
privatno zemji{te. Toj veli deka idejata
da posee industriski domati proizleguva od obezbedeniot plasman vo Domatarata vo Bitola, no i poradi toa {to go
odbral istiot vid na domat {to taa go
proizveduva i prerabotuva.
M
Tehnologija na proizvodstvo
„Domatite se seat od 15 mart do 1 maj, a
stasuvaat za berba za 100 dena. Zemjodelskata povr{ina treba da bide dobro izorana
najmalku tri pati. Isto taka, treba da bide
na|ubrena so 15:15:15 (pet vre}i na eden hektar). Pred seidba, povr{inata treba da se
za{titi od pleveli i se pominuva so valjak
za da se izramni povr{inata.
Potoa, so pnevmatska sealka (vakuumska) se seat domatite. Pnevmatskata sealka e univerzalna, dopolnitelno se kupu-
12 | MOJA ZEMJA
vaat ~etiri plo~ki koi se specijalni za
seewe na domatot na odredeno rastojanie
i dlabo~ina. Vo slu~ajov, taa se nagoduva
da go pu{ta domatot vo zemjata na ~etiri
santimetri (ne podlaboko bidej}i semeto
mo`e da skape. Rastojanieto me|u redovite treba da iznesuva najmalku 70 santimetri, a od koren do koren 30 sm. Semeto
treba da nikne za okolu 8-10 dena, zavisno
od vremenskite uslovi. Otkoga }e nikne
semeto i }e dostigne visina od okolu 10
sm., domatite se kopaat so pra{a~i ili kultivatori postaveni na traktor. Koga }e
napravat 20 santimetri, povtorno se opra{uvaat protiv insekti i se prihranuvaat preku listovite.
Poslednoto prihranuvawe e vo periodot pred cutewe i se izvr{uva preku listovite. Navodnuvaweto e preku brazdi.
Sekoj vtor red se trapi, a ne sekoj red, zatoa {to na vakov na~in domatite nemaat
uslovi da skapat vo voda”, vaka Ismailovski nakratko ja opi{a tehnologijata na
odgleduvawe industriski domati.
Od pet hektari zemjodelska povr{ina,
Ismailovski planira da sobere okolu 250
tona industriski domati i da zaraboti
okolu 950.000 denari. Toj otkriva deka
sklu~il dogovor so fabrikata za domati
od Bitola. Semeto go dobil od fabrikata,
besplatno, dodeka |ubreto i za{titnite
sredstva isto taka gi dobil od fabrikata, no pla}aweto }e go realizira otkoga
}e gi predade domatite. Dokolku godinava
sè odi spored planiranoto, ovoj zemjodelec vo idnina planira da go pro{iri
proizvodstvoto na industriski domati.
Ismailovski pojasnuva deka se odlu~il
da see domati, a ne da gi sadi, kako {to
pravat site zemjodelci, zatoa {to e polesno za rabota. „Poekonomi~no e direktno
da se see, otkolku da se sadi, korenot e
pojak i bara pomala upotreba na za{titni
sredstva, za razlika od sadeweto koga
rastenieto treba da se rasaduva i da se
anga`ira rabotna raka. Na vakov na~in se
za{teduva vreme i rabotna raka. Od seewe, pa sè do berba, site operacii mo`e da
gi zavr{i eden ~ovek. A, pette hektari se
seat za eden ~as. Dopolnitelna rabotna
raka }e anga`iram samo za berbata”, nè
uveruva Ismailovski.
Modrite patlixani aktuelni od prolet do esen GRADINARSTVO
КИЛОГРАМИ
РОД ОД ЕДЕН КОРЕН
Pi{ uva: Antoanela Dimitrievska
odrite patlixani se vkusen
zelen~uk koj e prisuten na
doma{nite trpezi vo tekot na skoro celata godina, no najbarani se vo leto, za tradicionalniot pe~en makedonski pinxur,
i naesen, za makedonskiot ajvar. Sekako, toj e dominanten vo malixanoto,
vkusen specijalitet sli~en na ajvarot, sostaven del e na makedonskata musaka, no se podgotvuva i kako pohuvan i
pr`en i na u{te desetici na~ini i vo
vkusni specijaliteti.
26-godi{niot Ivan Ocedov od Veles
e proizvoditel na modar patlixan.
Proizvodstvoto na modrite patlixani
vo semejstvoto na ovoj mlad bav~anxija
e tradicija koja se prenesuva od koleno
na koleno. Toj objasnuva deka modriot
patlixan vo negovoto poznato vele{ko
semejstvo, Ocedovi, se sadi ve}e trieset godini. „Vo mesnosta Bav~i vo
Re~ani go sade{e dedo mi, sè u{te go
odgleduva i tatko mi, Andreja, a sega i
jas. Veruvam deka ovaa tradicija }e ja
prodol`i i mojot dveipolgodi{en sin,
Andreja”, veli Ivan.
Toj pojasnuva deka vo tekot na godinata tie imaat dve proizvodstva, proletno - letno i letno - esensko. Prvoto
e isklu~itelno pod folii, a vtoroto
na otvoreno, vo bav~a. „Podgotovkite
M
za prvoto proizvodstvo pod folii,
odnosno seeweto na modrite patlixani go zapo~nuvame vo fevruari, a se
rasaduva vo mart. Prvata berba e okolu
15 maj, a bereweto trae sè do 20 avgust.
Inaku, modriot patlixan se sadi na
rastojanie od 40 - 50 sm pome|u korenite i 60 sm pome|u redovite”, objasnuva Ocedov. Toj ima tri folii od koi
sekoja e dolga 25 metri, a {iroka pet
metri i se opremeni so sistem kapka
po kapka. „Investicijata e skapa, no
ako dobro go obraboti{ rastenieto
(a treba i dva pati da se skopa), mo`e
od eden koren da se dobie rod od 15 do
20 modri patlixani vo tekot na berbata koja{to trae dva meseca. Ili, vo
prosek, od eden koren ima rod okolu
tri kilogrami. Modrite patlixani
~esto dostignuvaat golemina i do
700-800 grama i od eden takov patlixan mo`e da se podgotvi cel ru~ek”,
raska`uva mladiot bav~anxija. Za modrite patlixani {to gi sadi v bav~a
semeto go frla na 15 april, a okolu
10 juli gi rasaduva na bav~ata. Od frlaweto na semeto do rasaduvaweto
mora da pominat 50 dena. So berba
vo bav~ata po~nuvaat po 20 avgust i
se bere sè do prvata slana, nekade do
oktomvri. Patlixanot vo toj period
glavno se kupuva za podgotovka na ajvar
AKO DOBRO SE
ODGLEDUVA RASTENIETO,
EDEN KOREN [email protected] DA
DADE ROD OD 15 DO 20 MODRI
PATLIXANI, VO TEKOT NA DVA
MESECA, KOLKU [TO TRAE BERBATA.
ILI VO PROSEK, OD EDEN KOREN SE
DOBIVA OKOLU TRI KILOGRAMI
ROD. MODRITE PATLIXANI ~ESTO
DOSTIGNUVAAT GOLEMINA I
DO 700-800 GRAMA
i druga zimnica. Ocedov veli deka modriot patlixan mora da se prska za da
se za{titi od {tetnikot poznat kako
zlatica, koj go jade cvetot. „Mora da se
prska na dve nedeli, bidej}i samo taka
mo`e da se za{titi modriot patlixan.
Na{ite stari porano ne prskale, no sè
bilo zdravo i nemalo vakvi {tetnici”,
veli Ivan. Trite folii se prostiraat
na {est dekari, a vo bav~ata ima u{te
400 kvadratni metri so modri patlixani. Od edna folija bere vo prosek po
dva tona, a vkupno bere okolu 6,5 tona.
Prodava glavno na vele{kiot pazar
i na golemo po piqarite niz gradot
i sekade kade {to ima pobaruvawe za
modriot patlixan. Ocedov pojasnuva
deka ako se ima volja za rabota, no i
ako vredno se raboti zaedno so celoto
semejstvo, od modriot patlixan mo`e i
pristojno da se zaraboti i `ivee.
AVGUST 2010 | 13
GRADINARSTVO
RUBRIKA
Nadnaslov
Sovremeno odgleduvawe
na fenikulum
Makedonija –
pogodna za
proizvodstvo
na anason
Spored sega{nite propisi,
propisi plodot o
od fenikulumot vo proda`ba treba da gi ispolnuva ovie uslovi: sodr`ina na voda do 12%; sodr`ina na pepel do 9,5%; pepel nerastvorliv vo kiselina ne pove}e od 2,5%; vo zrnoto treba da sodr`i najmalku 2,0
ml isparlivo maslo vo 100 grama zrna, a melen najmalku 1,6 ml isparlivo maslo;
drugi primesi ne pove}e od 2 %.
Pi{uva: prof. d-r Zlatko Arsov
enikulumot e lekovito,
aromati~no, za~insko
rastenie. Semeto (Foeniculi fructus) od ova
rastenie sodr`i okolu 2-7% eteri~ni masla, okolu 18% obi~no maslo, okolu 20% proteini i okolu
5% {e}er. Esencijalnoto maslo
(aetheroleum Foeniculi) se sostoi
glavno od anetol (50-60%) i fenhan (20%). Masloto i semeto od
fenikulum se koristat vo medicinata protiv poduenost, za zajaknuvawe na apetitot i za lekuvawe
na respiratorni zaboluvawa. Vo
parfimerijata i kozmetikata se
koristi za ~uvawe miris, toaletna voda, za pravewe pasta za zabi.
Vo prehranbenata industrija se
koristi za pravewe rakija-anasonka, mastika, likeri, bonboni,
gumi za xvakawe itn. Anetolot mu
dava prijaten miris na masloto i
sladok vkus, ima profilakti~ka i
antisepti~ka mo}. Narodot prigotvuva i ~aj za lekuvawe na organite za varewe i di{ewe. Maslenite poga~i se koristat za ishrana
na dobitokot.
Rastenieto {to kaj nas, vo Makedonija, go narekuvame anason ne e
anason vo botani~ka smisla, tuku
e krupnosemen varietet na fenikulumot (Foeniculum vulgare var. dulce).
Imeno, vistinskiot botani~ki vid
na anason (Pimpinella anisum L), iako
pripa|a na istata familija (Apiaceae; {titocvetni), ima poinakva
morfologija, plodot e positen, a gi
sodr`i istite eteri~ni masla kako
i fenikulumot.
F
Rastenie
Socvetie
Seme
14 | MOJA ZEMJA
Fenikulumot denes se odgleduva na golemi povr{ini vo centralna i ju`na Evropa, aziskite zemji (Indija, Kina, Japonija),
Afrika (oazite na Sahara), Brazil i Argentina. Svetskoto
proizvodstvo na fenikulum, anason i korijander se ceni na
okolu 500 iljadi toni. Najgolemi proizvoditeli na seme, voedno i izvoznici, se Sirija, Iran, Turcija, Maroko i drugi mediteranski zemji.
Vo Makedonija glavno se odgleduva vo centralnite i
ju`nite delovi, a osobeno vo po{irokoto podra~je na Veles.
Na{ata zemja ima povolni uslovi za odgleduvawe na fenikulum.
Za `al, to~nite povr{ini na koi se odgleduva ova rastenie,
oficijalnata statistikata ne gi bele`i. Fenikulumot (Foeniculum vulgare var. dulce) koj se odgleduva kaj nas e zastapen preku
dvegodi{ni ili trigodi{ni mesni sorti - populacii. Vegetacijata na ednogodi{niot fenikulum e relativno dolga i trae
od 125 do 130 dena i se slu~uva semeto da ne sozree, pa zatoa
proizvoditelite se orientirani kon pove}egodi{no odgleduvawe na edna ista povr{ina.
Agrotehnika na fenikulum za zrno
Ekolo{ki uslovi. Fenikulumot e toploqubivo rastenie i
za ontogenetskiot razvoj bara umerena klima so topli leta i
blagi zimi. Semeto po~nuva da rti na temperatura 6-8°C, a najgolema rtlivost ima na 15-16°C. Za vreme na vegetacijata se
potrebni povisoki temperaturi, osobeno vo cvetaweto koga za
nego najdobra temperatura e 20-22°C. Ako za vreme na cvetaweto zaladi ili pri do`dlivo vreme oploduvaweto e necelosno,
prinosot e pomal. Pri dolgi su{ni periodi nastanuva abortirawe na cvetovite. Vla`nost e potrebna i pri niknuvaweto na
semeto. Solidni prinosi se dobivaat na rastresiti i umereno
plodni po~vi. Pesoklivi i glinesti po~vi ne se pogodni.
Agrotehnika. Fenikulumot nema posebni barawa vo odnos
na pretkulturata, no prioritet se dava na `itnite kulturi.
Imeno, po `etvata na `itata ima dovolno vreme za sproveduvawe na agrotehni~kite merki. Pretkulturite ne treba da se
od edno isto semejstvo (na primer, morkov, magdonos, kopar itn.)
poradi toa {to imaat zaedni~ki {tetnici, bolesti i poradi
dominantnite plevelni vidovi. Osobeno e va`no po~vata da ne
e zarazena so svilarka. Na istoto mesto fenikulum mo`e da se
odgleduva samo po 3-4 godini.
\ubrewe. Visok prinos na seme i eteri~no maslo se
postignuva samo so pravilno |ubrewe na po~vata so |ubriva koi
obi~no sodr`at fosfor i mnogu malku azot. Zgolemenite dozi
na azot predizvikuvaat pojak razvitok na zelena masa na smetka
na semeto. \ubrivoto, fosfor i kalium, se vnesuva vo po~vata
Nasad fenikulum pred cvetawe
Nasad fenikulum vo cvetawe
od naesen, a azot naprolet pred seidbata i toa vo koli~estva 30
kg/ha azot, 80-100 kg/ha fosfor i 40-60 kg/ha kalium.
Podgotovka na po~vata. Za da ponikne brzo i ramnomerno, na
fenikulumot mu e potrebna dobro obrabotena po~va so mnogu
vlaga. Zadol`itelno se vr{i dlaboko esensko orawe, dodeka
naprolet se vr{i plitko orawe i pretseidbena obrabotka na
po~vata.
Seidba. Fenikulumot ima relativno dolga vegetacija i zatoa mora da se see {to e mo`no porano vo prolet, do sredinata
na mart. Sekoe odlo`uvawe na seidbata po pravilo go namaluva
prinosot. Kaj nas ne mo`e da se nabavi sertificiran semenski
materijal, pa za seidba se koristi seme od prethodnata godina
(so 94% ~istota, minimum 75% rtlivost i 14% vla`nost i
bez seme od svilarka-kuskuta). Seeweto se vr{i ra~no na rastojanie pome|u redovite od 40 do 50 sm pri {to na dol`inski
metar se seat 50-70 semki ili seidba vo t.n. gnezda ili ku}i~ki
na rastojanie od 40x40 sm ili 50x30 sm so pu{tawe na nekolku
semki vo edno gnezdo na dlabo~ina 3-4 sm. Pri seidba vo redovi
se potrebni 10-12 kg/ha seme, a pri gnezdova seidba se potrebni
okolu 7 kg/ha seme. Posean vo redovi, fenikulumot mora da se
proret~uva na 20-30 sm, a posean gnezdovo se proret~uva na 2-3
rastenija bidej}i se razgranuva i na rastenijata im treba mnogu
prostor.
Nega na posevot. Negata na posevot se sveduva na dve
plitki okopuvawa. Prvoto e otkako rastenijata }e dostignat
viso~ina 10-15 sm, a vtoroto otkako rastenijata }e dostignat
viso~ina od 30 sm, pri {to i malku se zagrnuvaat. Sovremenite soznanija prepora~uvaat pointenzivna nega koja{to
treba da zapo~ne vedna{ po seidbata, a pred poniknuvaweto.
Za{titata od pleveli se vr{i so kombinacija na „metolaklor” i „prometrin” (3+2 kg/ha), vo kombinacija so kultivacija
na po~vata. Pri dopolnitelna pojava na pleveli za{tita se
vr{i so „linuron” (2 kg/ha). Ako se pojavat tesnolisni pleveli, se primenuvaat soodvetni graminicidi. Od maj, koga fenikulumot intenzivno raste i gi zatvora redovite, sè do `etvata, pove}e ne se potrebni merki za za{tita od pleveli. Ako
se pojavat {tetni insekti, za{titata se vr{i so preparati
na baza na „dimetoat” (0,5-1,5 litar preparat/ha). Vo slu~aj
na napad na svilarka – ako napadot e mal, se vr{i kornewe na
tie rastenija, a ako napadot e pojak, se tretira na zarazenite
mesta so „parakvat” ili „dikvat”. Vo merkite na nega pripa|a
i sreduvawe na nasadot po `etvata.
@etva. Semeto od fenikulumot sozreva neramnomerno. Vo
na{i uslovi se bere ra~no, obi~no dva pati. Prv pat vo sredinata na avgust, a vtoriot kon krajot na septemvri. Prviot pat
se otsekuvaat {titovite, a vtoriot steblata i se ostavaat
vo otkosi. Po potsu{uvaweto se vr{i na obi~ni vr{alki ili
so gazewe, po {to treba da se vee. Vremeto na `etva e koga na
semeto }e se pojavat nadol`ni sivi linii, a bojata preo|a od
zelena vo `oltenikavozelena. Esenskite do`dovi i rosata ja
menuvaat bojata kon siva i takvoto seme, iako po sodr`inata
e ednakvo kvalitetno, na pazar e pomalku ceneto. Prinosot na
seme, so ogled na toa deka se odgleduva pri niska agrotehnika
i na siroma{ni po~vi, e relativno nizok i iznesuva 600-900
kg/ha. Pri povisoka agrotehnika se evidentirani prinosi od
nad 1.200 kg/ha. Na golemi povr{ini `etvata se izvr{uva so
`iten kombajn, ednokratno (so zatvorawe na izlezniot otvor
na vozdu{nata struja od ventilatorot). Mehanizmot za berewe
(heder) treba da se podigne taka {to steblata gi kosi pod
dolnite cvetovi na povr{ina od 70 do 80 sm na po~vata. @etvata treba da po~ne koga se sozreani 50-55% od plodovite,
bidej}i taka semeto pomalku se osipuva. Po `etvata vedna{
se otstranuvaat primesite i {turite zrna, a po potreba mo`e
da se vr{i i dosu{uvawe na temperatura od 38°C.
Mastikata, tradicionalen alkoholen pijalak na ovie prostori (na gr~ki: uzo, na turski: jeni raki) e rakija na koja pri
pe~eweto e dodaden fenikulum, malku mastiks smola i drugi za~ini. Koga vo mastikata }e se stavi voda, pobeluva i se
razviva prijaten miris. Mastikata mo`e da bide i korisna napivka, ako se konsumira vo mali koli~estva.
Proveren recept za mastika
Karanfil~e-klin~iwa
20 Grama
Mastikos
30 Grama
Pepermint
4 Paket~iwa
Vanila vo stap~iwa
2 Stap~iwa
Fenikum-anason
4 Kilogrami
Morski orev~iwa
1 Par~e
Kromid
2-3 glavici
Klav~iwa
2-3 par~iwa
Jaglen - drven
2-3 grsta
[e}er vo kocki
1 kilogram
Med
1 kilogram
Na~in na rabota:
Vo kazanot se stavaat 100 litra rakijadoto~ka so ja~ina od 25 do 30 Celziusovi
stepeni.
Rakijata mo`e da bide grozdova, ovo{na
ili me{ana. Vo rakijata se stava anasonot
10-13 ~asa pred vareweto za da nababri.
Morskoto orev~e se tol~i, kromidot se
se~e na ~etiri dela i zaedno so 1, 2, 3, 4,
8 i 9 se stavaat vo kazanot so rakijata. So
medot se prema~kuva vnatre{nata strana
na poklopecot od kazanot.
[e}erot vo kocka se stava vo ~orap
zaka~en na vulata, taka {to rakijata te~e
niz nego.
Vnimanie: Koga }e prote~e bela rakija da se prekine so vareweto (najdocna po 2-3 litra otkoga }e prote~e belata rakija).
AVGUST 2010 | 15
GRADINARSTVO
Jasmina Velkovska od Jurumleri
BLITVATA I RUKOLATA
GO OSVOJUVAAT
MAKEDONSKIOT PAZAR
Pi{uva: Monika Risteska
Blitva od sortata „Franchi” i rukola od sortata „Coltivata” se del
od gradinata od okolu eden hektar na Jasmina Velkovska od Jurumleri, edna od retkite makedonski zemjodelci koi ne se pla{at od
rizik. Tokmu Velkovska e edna od prvite koi zapo~naa da odgleduvaat blitva i rukola na na{ive prostori i re~isi edinstvenata
koja proizvodite {to gi prodava gi odgleduva samostojno, so
sopstven trud i maka, ne vr{ej}i otkup od drugi proizvoditeli: „Blitvata ja sadam ve}e 15 godini, a ruko„ZA ZDRAVO
lata {est godini”, veli Velkovska. „Jas bev prvata
@IVEEWE TREBA
{to ponudi rukola na pazarot”, dodava taa.
Zemjodelstvoto e prvata profesija na ovaa 36-godi{na `ena
koja{to ja raboti so mnogu qubov i posvetenost ve}e 18 godini
ZDRAVO RABOTEWE,
A ZA USPEH NE TREBA STRAV
OD RIZIK DA SE ISPROBA
NE[TO NOVO”, TVRDI
Za `al, makedonskoto naselenie sè u{te ne
gi poznava dovolno ovie kulturi. „Rukolata
najprvo ja otkupuvaa restoranite, a na tezgite e aktuelna vo poslednive tri godini”,
istaknuva Velkovska. Taa proizveduva i drug
VELKOVSKA, EDNA
vid na zelen~uk, kako i bilki, bidej}i kako {to
OD RETKITE @ENI
samata tvrdi, podobro e da se ima pogolema i
POSVETENI NA
raznovidna ponuda, no vo pomali koli~estva.
ZEMJODELSTVOTO
Sepak, Jasmina e zadovolna od pobaruva~kata
na novitetite, bidej}i sekojdnevno prodava po
30-40 kitki od ovie kulturi. Za kvalitetot na kitkite: blitva i rukola, pa{kanat, celer, dajkon, prokeq,
bosilek, nane, magdonos, kopar, kako i trupki vo esenskiot period, no i morkov i cveklo vo tekot na celata godina - Jasmina
garantira deka gi odgleduva na priroden na~in. „Se trudam da
ne koristam {tetni preparati za za{tita, a i |ubrivoto {to go
koristam ne e ve{ta~ko, tuku {talsko”.
Velkovska naj~esto
koristi ra~na sealka
So mala pomo{ od svoeto potesno semejstvo, svoite proizvodi
Velkovska gi podgotvuva sekoja ve~er za nautro u{te od sedum
~asot sve`i da gi naredi na svojata tezga na Zelenoto pazar~e vo
Skopje. Iako od edna kitka rukola i blitva taa zarabotuva samo
10 denari, a kirijata za tezgata zaedno so pridonesite ja ~inat
duri 10 iljadi denari mese~no, sepak taa uspeva da zaraboti
sredna mese~na plata, pa duri i da si dozvoli letuvawe na more,
{to svedo~i za nejzinata posvetenost na rabotata.
Koga stanuva zbor za tehnologijata na proizvodstvo, Velkovska za svoite kulturi veli: „Ne se te{ki za odgleduvawe,
no rukolata moram da ja sadam tri pati godi{no, bidej}i taa e
ednogodi{na i koga vremeto zaladuva se pojavuva seme”. Blitvata i rukolata gi odgleduva pod folii, koi gi pokriva so zeleni
konopni mre`i, za da gi za{titi od jakite son~evi zraci vo letniot period, a gi navodnuva so sistemot „kapka po kapka” sekoja
ve~er, isto kako i ostanatite nejzini kulturi.
Ovaa mlada zemjodelka prepora~uva da konsumirame {to e mo`no
pove}e zelen~uk: „Vo letniot period blitvata pretstavuva idealna zamena za spana}. Od nea mo`e da se napravi sarma, pita, pa i
~orba, a rukolata, pak, e najdobro da se jade vo sve`a sostojba vo
vid na salata. Najidealna e vo kombinacija so marula ili domat, a
u{te podobra dokolku se za~ini so maslinovo maslo i susam”.
Cvetot na rukolata izgleda i mirisa prekrasno, no specifi~niot vkus na ova rastenie e ona
{to i dava neodoliv akcent na sekoja salata.
Na{ata sogovorni~ka ne se `ali od svoeto zanimawe iako e
anga`irana re~isi od utro do mrak. „Ne e lesno, no za zdravo
`iveewe, treba zdravo rabotewe!”
Predizvik na Stev~e Andonov OVO[TARSTVO
ORGANSKA
MODRA SLIVA
– MAKEDONSKI BREND
Organskite ovo{ni drvca najmnogu nega baraat vo
tekot na proletniot period, pri {to e potrebna
posebna i intenzivna nega so preparati dozvoleni
od sertifikacionoto telo
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
ladiot farmer Stev~e Andonov od
Mustafino na 10 dekari odgleduva
modri slivi na organski na~in. Andonov, koj e ~len na zemjodelskata kooperativa DEMETRA i zdru`enieto na organski
proizvoditeli Ov~epolski Eko-proizvod, veli
deka od zemjodelstvoto mo`e da se `ivee i poddr{ka za toa ima i od svojata sopruga i trite deca. @elbata za zanimavawe so ovo{tarstvo toj ja
nasledil od svojot tatko.
„U{te kako dete so tatko mi sadev jabolka, kru{i, malini, vi{ni i toa mo`am da ka`am deka mi e
vo krvta. Sega re{iv samostojno da se zanimavam
so toa i se opredeliv za odgleduvawe na modri
slivi na organski na~in. Ovaa godina e treta i
momentno ja o~ekuvam prvata berba od eden hektar
povr{ina”, veli Andonov. Toj od slednata godina
o~ekuva zarabotuva~ka i se nadeva deka }e izvezuva organska modra sliva kako kreiran makedonski
brend i na stranskite pazari.
Stev~e ima dobieno sertifikat za organsko
proizvodstvo. Toj modrite slivi gi tretira so organski |ubriva.
„Organskite ovo{ni drvca najmnogu nega baraat vo tekot na proletniot period, pri {to e
potrebna posebna i intenzivna nega so preparati
dozvoleni od sertifikacionoto telo. U{te pri
samoto sadewe se stava po edna lopata arsko |ubre
pome{ano so zemja. Slednata godina, na sekoe drvce
se stava po 3-4 lopati pregoreno ov~o |ubre.
Treba da se navodnuva na sekoi 15-20 dena. Ovaa
godina, isto taka, pome|u redovite zasadiv treva
koja{to }e pomogne za stabilnosta na po~vata i
nejzino dopolnitelno |ubrewe”, objasnuva Andonov.
Spored nego, golem problem za malata pobaruva~ka na organski proizvodi e toa {to na makedonskiot pazar potro{uva~ite sè u{te ne razlikuvaat organski od neorganski proizvod.
M
Stev~e Andonov ima sertifikat
za organsko proizvodstvo
10 dekari zasadeni so modri slivi
AVGUST 2010 | 17
RUBRIKA
Nadnaslov
OVO[TARSTVO
Smokvata, eden od najstarite
ovo{ni vidovi
Slatkoto od
divi smokvi –
makedonski
specijalitet
Voda,
{e}er, divi
smokvi i malku
limontuz. Toa e
osnovniot recept za
slatkoto, no sepak
pretstavuva tajna
vo koja ne mo`at
da navlezat
nitu vrvnite
kulinari
Pi{uva: Olivera Stefanoska, koordinator za proektot „Divi smokvi”
o jugoisto~niot del od Makedonija vo koj spa|aat
op{tinite Dojran, Gevgelija, Valandovo i Bogdanci, vladee suptropskata klima i blagodarej}i na
nea vireat i divite i pitomite smokvi. Povolnata
ekolo{ka sredina, ~istiot vozduh, zdravata voda koja se koristi duri i za piewe ovozmo`uvaat ovie ovo{ki da imaat
vrven kvalitet.
Divite smokvi se osobeno interesni za doma}inkite zatoa
{to od niv mo`e da se podgotvi neverojatno vkusno
slatko koe ima specifi~en vkus, ubav miris i
privle~na zelena boja. Slatkoto od divi
smokvi se koristi vo kulinarstvoto za
pravewe rolati, bombici, torti i razni
ovo{ni kola~iwa. Specifi~en vkus mu
dava na sladoledot od vanila koj mo`e
da bide pro{aran tokmu so slatkoto od
divi smokvi.
Za razlika od pitomite smokvi koi se
berat vo avgust i nivnoto meso e crveno, divite smokvi ne zreat, mesoto im e belo i se berat od
sredinata na april do krajot na maj.
So cel da se vratime na konsumiraweto darovi od prirodata i da go prika`eme i spodelime tradicionalniot recept na
slatkoto od diva smokva, godinava vo april se organizira manifestacijata „Promocija na slatko od diva smokva”.
Slatkoto od diva zelena smokva pretstavuva tradicionalen makedonski desert tipi~en za jugoisto~nite predeli na
dr`avata.
Voda, {e}er, divi smokvi i malku limontuz. Toa e osnovniot
recept za slatko od smokvi. No, tajnata na magijata {to ja
V
Slatko od zeleni smokvi
1 kg smokvi
3 kg {e}er
1 limon
18 | MOJA ZEMJA
ima slatkoto ne ja znaat nitu vrvnite svetski kulinari.
Slatkoto od diva smokva vleze na listata na za{titeni proizvodi, za {to golem udel imaat gostite od Italija, koi }e go promoviraat niz celiot svet, a nekolku `eni koi go podgotvuvaat ova
slatko }e u~estvuvaat na pove}e me|unarodni saemi za hrana.
Na smokvite im se ~istat dr{kite i se produp~uvaat
so igla za pletewe. Se varat vo devet vodi (koga vodata }e
zovrie, se istura – postapkata se povtoruva devet pati).
Se
stavaat
smokvite
vo
cedalka
(|er|ev).
Se podgotvuva {erbet od 3 kg {e}er i voda kolku da go pokrie
{e}erot. Koga }e zovrie, se stavaat obarenite smokvi. Se vari
dodeka {erbetot da dobie gustina. Tenxereto se pokriva so
mokra krpa. Vo teglite se sobira ladno, vo sekoja tegla se stava
par~ence limon.
Zreli smokvi
Vo Gevgelija, pak, se odr`uva „Smokvijada”. Ovaa manifestacijata e posvetena na ukrasnoto drvo smokva, koe{to e prisutno
vo sekoj dvor vo Gevgelija, kako i na golemi zasadeni povr{ini.
Smokvite se rasko{ni drvja so golemi rastresiti kruni, so prepoznatlivi petodelni, dlaboko zase~eni listovi, sli~no kako
na divite smokvi. Vo ovoj del prete`no se odgleduvaat ednorodni sorti koi sozrevaat i se berat od sredinata na avgust.
Plodovite se mesesti, so masa od 40 do 60 grama i so crveno
meso. Smokvite se berat ra~no, poradi neramnomernoto zreewe.
Plodot se koristi sve`, preraboten kako slatko ili marmalad,
a vkusni se i kako suvi plodovi.
Gevgeliskoto slatko od smokvi e barano vo evropskite
dr`avi, SAD, vo Avstralija, a najgolem interes ima od strana na
makedonskata dijaspora.
STO^ARSTVO
Pasi{tata na Bistra
1.200 ovci se bel
Zudi Elezi od gostivarskoto selo ^ajle i negovite trojca partneri ja prodol`ija
vekovnata tradicija, stadata vo prolet i leto da gi napasuvaat na pasi{tata
na Bistra. Tie sega go koristat pasi{teto Sultanica koe se prostira na 481,81
hektari, so prose~na produkcija na trevata od 2.730 kilogrami na hektar
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
a pasi{tata na planinata Bistra, na 1.600 do 1.937 metri nadmorska viso~ina, sekoja godina
od krajot na maj do oktomvri se
napasuvaat stadata so siten dobitok,
prete`no ovci. So petnaesette pasi{ta
koi zafa}aat povr{ina od 12.890 hektari
stopanisuvaat desetina ba~ila. Edno od
niv, ba~iloto na pasi{tata na Sultanica, ve}e ~etiri godini go koristi Zudi
Elezi od gostivarskoto selo ^ajle, koj
zaedno so u{te trojca partneri, napasuvaat stado od 1.200 ovci. Pasi{teto go
zel pod koncesija od dr`avata na deset
godini za {to pla}a 1.200 evra godi{en
nadomest.
Sultanica, koja se smeta i za edno od
najkvalitetnite pasi{ta na Bistra, se
prostira na 481,81 hektari so prose~na
produkcija na trevata od 2.730 kilogrami na hektar ili vkupno ova pasi{te
raspolaga so 1.792.208 kilogrami sve`a
treva. Spored stru~na procenka po bonitetot na pasi{teto, mo`at da se napasuvaat 4,6 ovci na hektar.
N
20 | MOJA ZEMJA
Sto~arot Elezi, koj ima 400 ovci na
ba~iloto, ne go krie zadovolstvoto {to
tokmu toj ja ima mo`nosta da gi koristi
ovie bogati i kvalitetni pasi{ta. Isto
taka, toj ne ja krie i qubovta za odgleduvawe na ovcite, koja mu se vsadila
u{te od detstvoto, koga im pomagal na
svoite roditeli. Iako izvesen period
prestojuval i rabotel vo [vajcarija, toj
ne se otka`al od odgleduvaweto ovci.
Napravil pauza od dve godini, za potoa da
zapo~ne profesionalno da gi odgleduva.
Najprvo kupil 100 grla, a sega ima 400 i
planira da go zgolemi stadoto.
Momentno na pasi{teto se napasuvaat 1.200 ovci, kolku {to iznesuva i
negoviot kapacitet, a za niv Elezi i
negovite ortaci anga`irale ~etiri
ov~ari i eden ba~. Ovcite se od sortata pramenka i gi molzat ra~no nautro i nave~er, a sireweto se pravi na
stariot tradicionalen na~in, koj{to e
karakteristi~en za Bistra.
Elezi objasnuva deka za da go nahrani svoeto stado tro{i 30 tona ja~men,
p~enica, p~enka i trici. Priznava deka za da ima zarabotka, polovinata od
potrebnata sto~na hrana samiot ja
proizveduva. „Sadam 15 hektari so `itni kulturi i 40 hektari jonxa od koi se
baliraat okolu 4.000 bali seno”, veli
Elezi.
Spored negovite matematiki, od 400
ovci godi{no dobiva 300 jagniwa i 20
kilogrami sirewe od edna ovca. Ako
seto toa se presmeta, toj zarabotuva
okolu 15.000 evra od jagniwata i na
makedonskite pazari prodava okolu 4,5
toni sirewe po 280 denari za kilogram.
„Ne mo`am da go plasiram vo golemite
trgovski firmi, bidej}i nemam uslovi
da go pakuvam spored potrebnite standardi. Na ba~iloto nema voda i ako
dr`avata ne iznajde model da se realizira vodovodot, ne mo`eme da proizveduvame nitu spored programata za dobra
zemjodelska praktika”, se po`ali Elezi.
Sepak priznava: „Iako moite deca ne se
zainteresirani za sto~arstvoto, jas ne
se otka`uvam od ovcite dodeka sum `iv.
Planiram da go zgolemuvam stadoto”.
eat na Sultanica
Tradicionalen recept za sirewe
Glavniot ba~ na Sultanica ve}e petta godina e Stojmen
Stankovski od Kriva Palanka. Toj objasnuva deka sireweto
od Bistra so generacii se pravi po istiot terk, bez posebni marifeti, zatoa {to i mlekoto e kvalitetno bidej}i
na planinata, odnosno na pasi{tata vireat 2.000 bilki.
Momentno na ba~iloto vo Sultanica molzat 600 ovci od
koi sobiraat 120 litri mleko nautro i okolu 100 litri
nave~er.
„Postapkata za pravewe sirewe zapo~nuva vedna{ po molzeweto. 120-te litri mleko gi cedime preku 12 cedila. Mlekoto se potsiruva na temperatura od 28 Celziusovi stepeni
i taka stoi od 40 minuti do eden ~as. Potoa se stava so
cediloto vo kalap, kade {to stoi 20 minuti, a potoa se
prevrtuva, se zasekuva so no` i se ostava vo kalapot tri
do ~etiri ~asa. Potoa se se~e na kalapi koi se stavaat vo
sad so solilo, kade {to stoi ~etiri do pet ~asa. Koga se
vadi odovde se stava vo kanti. Tie se stavaat vo prirodno
postudeni podrumski prostorii i se ~uvaat tri meseci
pred da zapo~nat da se prodavaat. Vo toj period sireweto
previra, odnosno fermentira. Najva`no e sekoja faza od
postapkata na pravewe sirewe da bide navreme zavr{ena”,
objasnuva ba~ot.
Solilo: Na edna kanta, odnosno na 15 do 16 litri voda (vo
slu~ajot izvorska planinska voda) se stava 1,5 kilogram
sol.
Xezi Ademi, eden od partnerite na Elezi, koj ima 300 ovci na Sultanica, cel `ivot
~uval ovci. Toj veli deka ja prodol`il semejnata tradicija. Ovci ~uvale dedo mu,
tatko mu, a sega i samiot toj. Iako negovoto semejstvo egzistira od sto~arstvo,
decata nemaat interes da go prodol`at semejniot biznis.
Ovcite se molzat ra~no nautro i nave~er
AVGUST 2010 | 21
STO^ARSTVO
RUBRIKA
Trkalezna masa
Nadnaslov
Ocenka na
jagne{koto meso
na linija na kolewe - SEUROP standard
o ramkite na sektorot ov~arstvo i kozarstvo ima
golem prostor za regionalna sorabotka, osobeno na
temi svrzani so zakonskata ramka i institucionalnata postavenost. Zemjite od regionot delat sli~ni
problemi. Poradi toa treba da gi spodelat i da se obidat da
primenat pozitivni iskustva od drugite zemji od Jugoisto~na
Evropa, osobeno od novite zemji-~lenki na Unijata. Proizvodite so za{titena geografska oznaka, za{titena oznaka za
poteklo i proizvodite so tradicionalno specifi~en karakter se odli~na mo`nost za proizvoditelite vo ruralnite sredini i malite proizvoditeli no, sami po sebe, ne se re{enie.
Ova se generalnite zaklu~oci doneseni na trkaleznata
masa „Ocenka na jagne{koto meso na linija na kolewe – SEUROP standard” koja se odr`a vo ramkite na manifestacijata
„Den na odgleduva~ite na ovci i kozi 2010”, organizirana od
Postojanata rabotna grupa za regionalen ruralen razvoj na
zemjite od Jugoisto~na Evropa (SWG), a pod pokrovitelstvo
i poddr{ka na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo na Republika Makedonija i Misijata na Evropskata Unija.
Na trkaleznata masa prisustvuvaa {eesetina u~esnici
od Makedonija i od regionot, pretstavnici na resornite
ministerstva od regionot, institucii nadle`ni za ovaa
problematika (Uprava za veterinarstvo, Fakultet za zemjodelski
nauki i hrana, Institut za sto~arstvo), pretstavnici na
zemjodelski zdru`enija, me|u koi i FFRM pretstavnici od
zdru`enieto na klanici/izvoznici na jagne{ko meso i drugi.
V
22 | MOJA ZEMJA
Sostojbata vo Makedonija za sektorot ov~arstvo i
SEUROP standard ja prezentira{e prof. Vladimir Xabirski
od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana od Skopje, koj
naglasi deka vo podgotovka e Predlog-zakonot za kvalitet
na zemjodelskite proizvodi kade {to so ~lenovite 103 – 109 e
reguliran i delot za formirawe na pazarite so ov~o i kozjo
meso. Trgnuvaj}i od konkretni primeri od pilot-proektot, {to
so svoite sorabotnici go sprovel vo klanicata vo Strumica,
Xabirski istakna deka vo zemjava sè u{te nemame standardna
golemina i kvalitet na jagne i deka na ovaa problematika
vo idnina }e treba mnogu pove}e da i se posveti vnimanie od
strana na site zasegnati strani. Vo `estokata polemika {to
glavno se vode{e pome|u makedonskite u~esnici od strana
na klani~arite se kritikuva{e (ne)transparentnosta pri
sostavuvawe na komisii za donesuvawe i rasprava po zakonite
{to e glaven vinovnik za katastrofalnite posledici {to bi go
sna{le sektorot vo idnina.
Od zemjite vo regionot, Hrvatska najdosledno i temelno go
ima sprovedeno i usoglaseno so EU sistemot za klasifikacija i
sledewe na kvalitetot na jagne{koto meso.
Albanija e sè u{te daleku od voveduvawe na ovoj standard
i sè u{te nema osnovano nacionalno telo za kontrola na
bezbednosta, a ima problem i so vospostavuvawe na sistemot za
identifikacija na `ivotnite.
Marina [uba{a od hrvatskata Agencija za zemjodelstvo
ja naglasi slo`enosta na problematikata i istakna deka,
spored EU, voveduvaweto na SEUROP standardot e opcija za
zgolemuvawe na pazarnite mo`nosti i negovata implementacija
ne e zadol`itelna. Tokmu poradi toa treba da se regulira so
pravilnik, a ne so zakon.
Na trkaleznata masa be{e prezentirana EU regulativata
za klasifikacija na jagne{koto meso na linija na kolewe od
strana na TAEX ekspertot {to be{e obezbeden od strana na
kancelarijata na Misijata na Evropskata Unija vo RM.
G-dinot Pedro Diaz od Generalnata poduprava za
sto~arski proizvodi pri Ministerstvoto za `ivotna
sredina i ruralen i primorski razvoj na [panija
detalno gi prezentira{e regulativite na Unijata za
klasifikacija na jagne{ki trupovi i go elaborira{e
zna~eweto na SEUROP standardot.
Pove}e informacii na www.ffrm.org.mk/reklami
INTERVJU
Emilija Spirovska, ~len na Upravniot odbor na „Prokredit”
Portfolioto vo agrar
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
„Prokredit” e prvata banka vo Make-
donija koja startuva{e so kreditirawe na naj~uvstvitelnata kategorija na
kreditosposobno naselenie – zemjodelcite. Kakvi se rezultatite na toa
pole, uspeavte li da gi realizirate
proektiranite komponenti?
Vo toa navistina bevme pioneri. Koga
„Prokredit” vleze vo Makedonija so agrokreditirawe, nema{e banka koja realno
doa|a{e do seloto, do malite zemjodelci,
da im nudi da zemat krediti po fleksibilni uslovi. „Prokredit” tradicionalno be{e naso~ena tokmu kon toj mnogu mal
segment, a sega planirame toj segment da go
pro{irime, {to zna~i da bideme poaktivni vo sektorot zemjodelstvo i da gi privle~eme i pogolemite zemjodelski firmi.
Otkoga zapo~navme so kreditirawe na zemjodelcite vo 2006 godina dosega imame
plasirano pove}e od 30 milioni evra vo
zemjodelskiot sektor, kade {to prosekot e
2.000 evra po kredit. Prosekot postepeno
se zgolemuva kako {to zemjodelcite go razvivaat svoeto zemjodelstvo. Stanuva zbor
za najgolem broj na mnogu mali krediti vo
ovoj sektor. Ona {to e karakteristi~no za
„Prokredit” i za na{eto kreditirawe vo
zemjodelstvoto e toa {to nie, za razlika
od drugite, otidovme na teren i na{ite
specijalisti za zemjodelstvo odea od
selo do selo, od dvor do dvor, za da go informiraat ova naselenie {to zna~i da se
ima kredit vo „Prokredit banka”, koi se
uslovite za kreditirawe, koj sè mo`e da
zeme kredit, {to sè mo`e da bide obezbeduvawe i na~in na otplata.
Spored dosega plasiranite krediti,
Spored strukturata na na{eto kreditno
portfolio, okolu 20 otsto od vkupnata brojka
plasirani krediti (30.000) se agrarni, ili vo
momentov imame okolu 6.000 agrokrediti, a bidej}i
spored iznosot tie se pomali, momentno se vo
vrednost od 12 milioni evra ili okolu osum otsto
od vkupnoto kreditno portfolio na bankata, {to
sepak e zna~aen segment.
24 | MOJA ZEMJA
vo koi regioni i sektori na zemjodelstvoto ima najgolema pobaruva~ka?
Najmnogu krediti se dodeleni vo strumi~kiot i bitolskiot region, dodeka najzastapeni se kreditite vo gradinarstvoto i sto~arstvoto. Sumite se razlikuvaat
vo zavisnost od celta na kreditot. Na
primer, dokolku se potrebni obrtni sredstva, prose~nite krediti se pomali i se
dvi`at okolu 2.000 evra, dodeka sekoga{
koga e period za investicii vo zemjodelstvoto, kako na primer naesen, prose~nata
aplikacija e okolu 5.000 do 6.000 evra.
Za zemjodelcite plasirate nov paket
za kreditirawe?
Podgotvivme nov paket za registriranite zemjodelci – agropaket, kako {to imavme i vo stopanstvoto – biznis-paketi. Paketot se nudi so popovolna provizija za
isplata, koja se dvi`i od 1 do 1,5 % za administrativni tro{oci vo momentot na
ot posigurno
isplata. So paketot se dobiva kreditna karti~ka so limit
od 30.000 denari, a ona {to e novo e kreditnata denarska
linija do 12 % kamata. Ova e mnogu fleksibilna kreditna linija, bidej}i dosega davavme isklu~itelno krediti na rati
i toa neednakvi rati koi se prisposobeni vo zavisnost od
kulturata so koja se zanimava zemjodelecot, odnosno spored
napraven plan za otplata. So noviot agropaket, dodelenata
suma se stava na raspolagawe na korisnikot na edna godina.
Toj ja koristi i vra}a spored svoite potrebi. Za razlika
od fiksiraniot plan na otplata, koga preku rati edna{
mese~no ili na {est meseci se vra}a kamata i glavnica, kaj
noviot proizvod zemjodelecot samiot opredeluva kolku povlekuva i kolku vra}a od sredstvata.
Iako nemate konkurencija vo kreditiraweto na zemjo-
delstvoto, ponudivte nov produkt vo zemjodelstvoto?
Idejata za agropaketot proizleze od sogleduvaweto i iskustvoto od teren. Vo realnosta uvidovme deka zemjodelcite
se soo~uvaat so problemi vo naplatata. Ima{e slu~ai koga
zemjodelecot doa|a{e vo sostojba da ne mo`e da plati ne po
sopstvena vina, tuku poradi eksterni faktori. Tokmu zatoa
go nudime ovoj produkt, koj im nudi pogolema fleksibilnost
od site dosega{ni kreditni proizvodi. Isto taka, im nudime i krediti za renovirawe i toa ne samo za zemjodelskite
prostorii, tuku i za privatni celi, so kamata od 8,4% i toa
fiksna za prvite pet godini.
Vo koi godini ima{e najgolema pobaruva~ka i plasman
na krediti vo zemjodelstvoto?
Kako {to bankata se {ire{e, taka i obemot na plasmanite
se zgolemuva{e. Zna~i, sekoja godina be{e sè posilna. Sepak,
mora da priznaam deka vo ovaa, 2010 godina, pobaruva~kata
e namalena. Gi po~uvstvuvavme realnite problemi na zemjodelcite osobeno so krizata vo sto~arstvoto i problemot
so „Svedmilk”, a sega i problemite vo Negotino i Kavadarci
vo vrska so naplatata na grozjeto.
Kakvi se iskustvata so reprogramirawe na kreditite
~ija naplata se oddol`i?
Koga zapo~na mle~nata kriza, koga najmalite zemjodelci
stradaa i moraa da gi prodavaat kravite za da opstanat,
„Prokredit” nastapi so reprogramirawe na kreditite na
zasegnatite korisnici. Taa aktivnost so reprogramiraweto
dobi najgolem impuls tokmu kaj mlekarite. Za kratok period,
mle~nata kriza pogodi cela grupa na proizvoditeli i zatoa
im izlegovme vo presret. Toa be{e prviot ~ekor na bankata
so aktivno nudewe na restrukturirawe na krediti. Ona {to
e osobeno bitno kaj nas i {to ni dava kvalitet, sigurnost
i stabilnost i na bankata i na kreditnite klienti e toa
{to sekoj slu~aj go gledame individualno. Va`no e i toa {to
so reprogramirawe na kreditot ne ja zgolemuvame kamatata,
iako bankata ima golemi tro{oci. Sekoj reprogramiran kredit vo start e tro{ok od 25 % za bankata i toa ne go prenesuvame na klientot.
vo pozajmuvawe na sredstva i finansirawe vo svoite idei
so edna silno izrazena disciplina, {to e mnogu dobro da se
sretne. Na{eto iskustvo svedo~i za povisok kvalitet na portfolioto vo agrarot {to e signal i za drugi banki da navlezat
vo ovoj sektor.
Dali vo momentov ima i drugi kreditni linii za zemjodel-
cite osven kreditite od va{ite sopstveni sredstva?
Postoi ponuda za zemjodelski investicii spored Programata za ruralen razvoj – IPARD, koja se sostoi od krediti
nameneti za investicii vo zemjodelskite stopanstva za nivno
prestrukturirawe i nadgradba, investicii vo prerabotka i
reklamirawe na zemjodelski proizvodi i diverzifikacija i
razvoj na ruralni ekonomski aktivnosti.
Vo ramkite na ponudata, site zemjodelski proizvoditeli i
prerabotuva~i imaat mo`nost da apliciraat za specijalniot
kredit za investicii pod podobreni uslovi, kako namaleni
kamatni stapki, kratka procedura za odobruvawe, prodol`eni
rokovi na otplata, niski administrativni tro{oci, mo`nost
za podvi`en zalog za krediti do 150.000 evra, mo`nost za hipoteka na selo, za fleksibilen plan na otplata na kreditot,
grejs-period itn. Za `al, otkoga e plasirana dosega nemame
odobreno kredit, bidej}i nema nitu edno pobaruvawe.
Iako Agencijata za ruralen razvoj navistina posveti golemo vnimanie vo organiziraweto rabotilnici niz zemjata, sepak treba da imame predvid deka ova e mnogu obemna i slo`ena
problematika za koja e potrebna golema informiranost i edukacija na zemjodelcite.
Izgotvuvaweto na biznis-planot e poednostaveno od strana na Agencijata, no sepak kaj zemjodelcite sè u{te e potrebna edukacija i vo taa nasoka, bidej}i za aplicirawe tie koristat ekonomski eksperti, a toa za niv pretstavuva golem
tro{ok. Na{ predlog e vo izgotvuvaweto na biznis-planot od
strana na zemjodelcite da se posveti vnimanie na prethodnoto iskustvo {to go imaat zemjodelcite, odnosno da ne se
izedna~uvaat zemjodelcite so i bez iskustvo pri aplicirawe
za isti sredstva na ideen proekt.
Pri~inata za pomaliot broj na aplikacii e i vo strogata
regulativa postavena od Evropskata Unija, poradi {to predlogot {to nie go dostavivme e da se pobara od EU prodol`uvawe
na rokot za prisposobuvawe na dokumentite, bez pritoa da se
odbie baraweto, so toa {to vo dogovorot }e se dodade dopolnitelna klauzula.
Kako se dvi`i stapkata na naplata kaj zemjodelskite
krediti?
Ako se sporedi so kvalitetot na naplata na biznis-kreditite, interesno e toa {to e pokvalitetno portfolioto
na agrarot, {to ne e za zanemaruvawe bidej}i stanuva zbor
za tip na klienti koi smetaat i na lo{o vreme i na lo{a
godina i na lo{a rekolta. Lu|e koi se mnogu pretpazlivi
AGROALTERNATIVA
AVGUST 2010 | 25
P^ELARSTVO Istra`uvawe na kineskite p~elari
20,1% pove}e
mle~ so
izolirana
matica
ati~niot mle~ e eden od
najva`nite proizvodi na kineskite p~elari. Od 80-tite
godini na minatiot vek, tie
sekoja godina kontinuirano vr{ele
uspe{na selekcija na visoko produktivni
p~eli koi la~at pove}e mati~en mle~. Zatoa vo Kina godi{noto proizvodstvo na
mle~ se dvi`i me|u 2.500 i 3.000 tona.
Poslednite
godini,
kineskite
p~elari preku selekcija dobile linija
na p~eli koi pokraj visokite prinosi
davaat mle~ koj sodr`i visok procent
na masni kiselini, koi{to se nositeli
na najva`nite pozitivni biolo{ki
karakteristiki na ovoj p~elarski
proizvod.
Vo 2001 godina profesorot Jianke
od univerzitetot Hangzhou za 72 ~asa od
edno p~elno semejstvo dobil vo prosek
250 grama mati~en mle~, a za eden mesec
2,5 kg mle~. Za pet meseci sobral 12,5 kg.
Profesorot Jianke objasnuva kako se
doa|a do ovaa cel. Toj veli deka rabotel
na ist na~in kako i prethodnite godini,
osven so matica. Profesorot koristel
standardni LR ko{nici, no ja trgnal od
upotreba standardnata mati~na re{etka,
koja se postavuva me|u dvata dlaboki
spratovi. Za da ja ograni~i maticata,
toj koristel izolator od mati~nata
re{etka so tri ramki, taka {to maticata
postojano ja ostaval vo toj izoliran
prostor koj e fiksiran vo dolniot del na
ko{nicata. Vo tie tri izgradeni prazni
ramki, maticata gi polo`uvala jajcata.
M
26 | MOJA ZEMJA
Za da se ograni~i maticata, koristel izolator od
mati~nata re{etka so tri
ramki, taka {to maticata
postojano bila vo toj izoliran
prostor koj e fiksiran vo
dolniot del na ko{nicata. Vo
tie tri izgradeni prazni ramki, maticata gi polo`uvala
jajcata. Maticata ja izoliral
za da dobie prostor za ramkite so presadeni larvi, kako
vo gorniot, taka i vo dolniot
sprat.
Matica ja izoliral za da dobie prostor
za ramkite so presadeni larvi, kako vo
gorniot, taka i vo dolniot sprat.
Eksperimentalnite podatoci od pove}
egodi{niot period poka`uvaat deka so
izolacijata se zgolemuva proizvodstvoto
na mle~ot za 20,1%, a na medot za 25,3%.
Profesorot objasnuva deka izoliranata
matica prakti~no se koristi za dobivawe
na mle~. Spored nego, ja~inata na
p~elnite semejstva treba da se odr`uva
na najmalku 11 ramki so dobro posednati
p~eli, duri i so vi{ok p~eli na yidovite
i ramkite so hrana. „Sedum vo dolniot
del, vo koi se presmetani i tri ramki so
izoliranata matica, ~etiri ramki nadvor
od izoliraniot prostor i u{te ~etiri
ramki vo gorniot sprat. Procesot na
proizvodstvo pri rabota so ~etiri ramki
vo koi se nao|aat letvi~ki so plasti~ni
po~etoci na mati~nikot i na presadenite
larvi se sostoi od slednoto: prviot den
vo gorniot sprat se stavaat dve ramki so
po 125 presadeni larvi. Vtoriot den vo
dolniot sprat (plodi{teto kade {to se
nao|a izolatorot so maticata) se dodavaat
u{te dve ramki so po 125 presadeni larvi
(taka za dva dena ima neverojatni 500
za~etoci na mati~nikot so presadeni
larvi). Tretiot den ni{to ne se raboti.
^etvrtiot den se sobira mle~ot od dve
ramki koi se dodadeni prviot den. Tie dve
ramki vedna{ povtorno se presaduvaat i
se stavaat vo dolnoto telo na mestoto na
dvete ramki dodadeni vtoriot den. Ovie
dve ramki se premestuvaat vo gorniot
dodatok na mestoto od dvete ramki od koi
toj den e sobran mle~ot. Me|u ramkite so
presadeniot materijal treba da ima dve
ramki so leglo. Site {est dena, ramkite
so leglo se premestuvaat vo delovite na
ko{nicata kade {to se proizveduva mle~,
a vo izolatorot doa|aat ramki od koi
se izvelo ili se izveduva legloto. Ovoj
proces se odviva vo regularni intervali
vo tekot na celata proizvodna sezona”,
objasnuva profesorot Jianke.
Posledniot, no spored nego, isto taka
mnogu va`en faktor e odr`uvawe golemi
rezervi na med i polen vo p~elnite
semejstva za proizvodstvo na mle~, kako
i stimulativno prihranuvawe koga e
potrebno. Prihranuvaweto e osobeno
va`no pred i po pa{ata za da se odr`i
ja~inata na semejstvoto. Prihranuvaweto
mo`e da se vr{i sekoga{ koga doa|a do
namaluvawe na zalihite na med i na
polen.
[vedskiot p~elar Bogoran Nilosan istaknuva:
P^ELARSTVO
Spored
Nilosan, za da
bide{ uspe{en
farmer, treba
da bide{ dobar
menaxer na
svojata farma
P~elite – najpogodeni od
promenlivoto vreme
Pi{uva: Biljana Petrovska - Mitrevska
limatskite promeni mnogu negativno vlijaat vrz p~elarstvoto. Vo idnina se o~ekuva u{te pogolem negativen trend
vo razvojot na p~elarstvoto. Ova se prognozite na {vedskiot p~elar Bogoran Nilosan koj 24 godini se zanimava so
p~elarstvo i na vakov na~in ja obezbeduva svojata egzistencija. Toj `ivee so svojata sopruga vo seloto Bizislan, vo
blizina na {vedskiot grad Malme. Nilosan raspolaga so 340 p~elni semejstva i se nadeva deka negovata farma vo
idnina }e se zgolemuva.
„Svoeto iskustvo go prenesuvam i na mladi u~enici koi posetuvaat nastava vo specijalno u~ili{te za p~elarstvo. Vo ova
u~ili{te edukacijata se odviva dve godini i ima interes, posebno kaj mladite, da se u~i p~elarskiot zanaet”, veli Nilosan. Spored
nego, za da bide{ uspe{en farmer, treba da bide{ dobar menaxer na svojata farma.
„Jas uspeav na nekoj na~in da ja odr`am svojata farma i da ja obezbeduvam svojata egzistencija”, veli Nilosan.
K
Recepti za podobra
proda`ba
Evtini spratovi
od stiropor
„Katovite od stiropor se mnogu evtini i efektivni”, veli
Bogoran Nilosan. Tie se izrabotuvaat mnogu lesno – otkako se
kupuva stiroporot, se pravi katot i se obojuva so kafeava boja.
Na vakov na~in se za~uvuva toplinata vo zimskiot period, a preku
leto e dobra izolacija od sonceto.
„Ovie katovi ne se kr{at i jas gi koristam 20 godini. Za tolku dolg
period da ima{ kat za 10 evra e navistina dobro”, veli Nilosan.
Negovata sopruga najmnogu se gri`i
okolu proda`bata na medot.
„So cel da privle~eme pove}e
mu{terii,
od
na{iot
med
proizveduvame najrazli~ni proizvodi – med so vkus na portokal,
limon ili kako kozmetika. Ovie
proizvodi se mnogu barani od
na{ite mu{terii. Jas i mojot soprug napravivme dobri recepti”,
veli Nilosan. Nivniot med go prodavaat i po prodavnici, a cenata
za direktna proda`ba iznesuva 3,2
evra za eden kilogram.
Inkubator za
matici
Centrifuga so 80 ramki
i otklopuva~
Paren topilnik za vosok
AVGUST 2010 | 27
CVE]ARSTVO Cvetna gradina i vo leto
Begonijata– eden
najatraktivnite
cvetovi
Pi{uva: Beti Janevi}
Na begonijata najmnogu i odgovara mesto za{titeno od direktno
vlijanie na sonceto, no so mnogu svetlina. Taa saka obilno
polevawe, no vodata ne smee da se zadr`uva vo sadot
e|u kakvi vidovi cve}iwa i
spektar od boi i mirisi }e
u`ivate vo toplite letni
ve~eri, zavisi od toa kakvi
rastenija ste re{ile da posadite u{te
vo proletta. Za postignuvawe brz i evtin ognomet od boi vo gradinarskiot
prostor se koristat ednogodi{ni i
pove}egodi{ni rastenija. Me|utoa, da se
ograni~i nivnoto koristewe samo na boi
bi zna~elo deka se zanemaruva {irokata
raznovidnost na listovi, mirisi i oblici {to gi nudat ovie rastenija. Iako so
kratok vek na traewe, ednogodi{nite
rastenija so obilni cvetovi so nedeli,
pa i meseci gi ukrasuvaat na{ite gradini i dvorovi. Nivnoto obilno cutewe
ovozmo`uva oblikuvawe na mnogubrojni
M
28 | MOJA ZEMJA
cvetni oblici koi podolgo vreme }e ja
krasat gradinata. Site cvetnici ili
lei so ednogodi{ni rastenija davaat
bogatstvo na boi. Tie mo`e da se grupiraat po boi ili vo grupi po vidovi
na cve}e. Interesen izgled mo`e da
postigneme taka {to }e iskoristime
rastenija {to cutat vo neprekinata
niza edni po drugi, a za odr`uvawe na
opredelena kombinacija na boi treba da
bideme sigurni deka izbranite rastenija cutat vo isto vreme. Tokmu vo vakvite
kombinacii mo`e da u`ivate, dokolku
vo va{ata cvetna gradina se posadeni
raznobojnite begonii.
Najubava i najatraktivna me|u
mnogubrojnite vidovi cve}e vo na{ite
gradini e BEGONIA TUBERHYBRIDA.
Taa nastanala so vkrstuvawe na pove}e
vidovi koi poteknuvaat od Bolivija
i Peru. Se odgleduva naj~esto poradi
krupnite i mnogu ubavi dupli cvetovi vo
pove}e boi: beli, crveni, rozovi, `olti,
portokalovi, kako i razni nijansi na
ovie boi. Inaku, vo zavisnost od vidot,
cvetovite se so razli~ni golemini
i oblici, a listovite se golemi, so
nepravilen oblik i svetlozelena do
temnozelena boja. Za niski begonii se
smetaat onie koi dostignuvaat visina
od 20 do 30 sm, a pre~nikot na cvetovite
e pome|u 4 i 6 sm. Srednata begonija e
so visina od 25 do 30 sm i pre~nik na
cvetovi od 6 do 8 sm, dodeka golemata,
begonia
tuberhybrida
grandiflora,
dostignuva visina od 40 do 60 sm, pa i
pove}e, a cvetovite imaat pre~nik od 8 do 16 sm. Osven
ovoj vid, se odgleduva i begonia forma pendula (vise~ka
begonija) koja e so positni, no pobrojni cvetovi.
Na begonijata najmnogu i odgovara mesto za{titeno od
direktno vlijanie na sonceto, no so mnogu svetlina. Taa
saka obilno polevawe, no vodata ne smee da se zadr`uva
vo sadot.
Rasko{no cveta vo tekot na celoto leto, pa duri
i vo esen, ako se poleva na sekoi 14 dena so mineralno
|ubrivo.
Ako begonijata se odgleduva vo zatvoren prostor, se
slu~uva da i pa|aat listovite i cvetovite. Pri~ina za
vakvata pojava e nedostatok na sve` vozduh ili nedovolno
svetlina. Ova rastenie ne saka premestuvawe od edno
na drugo mesto. Ne treba da se ~uva na ju`nata strana
na balkon ili prozorec – pove}e i odgovara isto~nata
strana.
Pri krajot na esenta treba postepeno da se namali polevaweto na begonijata taka {to hranata od listovite preminuva
vo lukovicata. Koga }e po~nat da `olteat listovite treba da se otse~e gorniot del, a lukovicite da se stavat vo kartonska
kutija napolneta so treset i da se ~uvaat na temen prostor na temperatura ne poniska od 8ºC. Na po~etokot na fevruari mo`e
da se posadat vo saksii i da se odgleduvaat vo zatvoren prostor do krajot na april, a potoa da se izvadat na balkon, terasa
ili vo dvor.
Begonijata e samo edno od mnogubrojnite vidovi rastenija koi ni gi razubavuvaat gradinite i terasite, a za da ja zadr`ime
nejzinata ubavina i dolgotrajnost, treba dobro da se gri`ime za nea, posebno vo `e{kite letni denovi.
AVGUST 2010 | 29
AGROALTERNATIVA
Mini-zoolo{ka gradina vo Pretor
VERVERICITE
na sofra so
doma}inot
Momentno ima
12 ververici.
So reprodukcija
od dva para se
podveduvaat 15 do
20 mladen~iwa
Pi{uva: Makedonka Baldazarska
erverici, ukrasni ptici, fazani, pauni, erebici,
ukrasni gulabi i koko{ki, egzoti~ni ptici, {atki,
patki se qubimcite vo mini-zoolo{kata gradina na
Zlatko Spaseski vo turisti~kata naselba Pretor. @
ivotinskoto carstvo na 42-godi{niot qubitel na `ivotni se
prostira na 1.000 kvadratni metri, kade {to e smestena i negovata semejna ku}a. Ververici odgleduva ve}e deset godini,
a raska`uva deka so ~uvawe na ptici zapo~nal od ranoto detstvo, poto~no od svojata dvanaesetta godina.
„Idejata da ~uvam i ververici proizleze spontano. Gledav
prikazna za niv na televizija i taka se zainteresirav, pa
koga nabavuvav ukrasna `ivina od Srbija, kupiv i dva para
ververici od razli~ni vidovi, ednite sivi, a drugite kafeavi.
Potoa po~nav samiot da si gi razmno`uvam vo doma{ni uslovi”,
raska`uva Spaseski.
V
30 | MOJA ZEMJA
Vqubenikot vo retki `ivotni otkriva deka za eden par
cenata se dvi`i okolu 100 evra. Momentno ima 12 ververici.
„Za da odgleduva{ ververici, treba da ima{ golem prostor,
specijalna ku}arka za razmno`uvawe, bidej}i tie mnogu
pote{ko se razmno`uvaat vo doma{ni uslovi otkolku vo
priroda. @enkata gi nosi malite od 38 do 40 dena, a ra|aat
4-6 mladen~iwa. Se parat od sredinata na septemvri do
krajot na noemvri, otkako }e navr{at edna godina, pa sè do
osumgodi{na vozrast. Starosniot vek im e od 15 do 18 godini”,
objasnuva Spaseski.
Kako i sekoe doma{no mileni~e, taka i ververicite baraat
vnimanie. Zatoa nivniot sopstvenik sekojdnevno pominuva so
niv po dva ~asa nautro i nave~er. Toj objasnuva deka gi hrani
so zrnesta hrana, son~ogled, p~enka, le{nici, orevi, `eladi,
jabolka i dr. „Hranata ja nabavuvam od specijalni prodavnici
Podgotovka na `itnite kombajni za vreme na `etva MEHANIZACIJA
„Ververicite se pripitomuvaat od mali. Gi zemam i
doma, jadat od moja raka”, veli Spaseski.
i na pazar, a i samiot im pravam me{avina so dovolno vitamini
i kalorii”, veli Spaseski. Inaku, pticite i ververicite
se prisposobuvaat sprema vremenskite uslovi i ne baraat
posebna temperatura.
Spaseski dodava deka pokraj qubovta, na `ivotnite im
treba i nega i preventivna za{tita. Zatoa sekoja ptica i
ververica od negovata gradina dobiva soodvetna vakcina
sekoja prolet i esen. A, za potrebite na ververicite,
pokraj od Makedonija, nekoi raboti nabavuva i od Srbija,
Grcija i Bugarija. Zadovolstvoto da napravi mini-zoolo{ka
gradina bara i investicii. Za adaptacija na kafezite toj
Vo Evropa, kafeavite ververici se pred izumirawe zatoa
{to ne mo`at da jadat `eladi. Za razlika od niv, sivite se
pootporni.
potro{il okolu 7.000 evra. „Sega planiram da ja pro{iram
mojata zoolo{ka gradina na u{te tri hektari zemja kade
{to }e donesam poni kow~iwa, minijaturni kozi, noevi i
druga ukrasna `ivina, {to se retkost vo Makedonija”, veli
obo`avatelot na `ivotni.
Spored nego, vo Makedonija ima golem interes za ververici,
no nema od kade da se nabavat, bidej}i nema odgleduva~i. Inaku,
Spaseski veli deka se postignuva dobra cena pri proda`bata
na ververici, pa i na pticite, no naglasi: „Jas pticite i
ververicite ne gi ~uvam za zarabotka, tuku od qubov”, veli
Spaseski.
AVGUST 2010 | 31
Koga sekoja minuta ~ini pari, smetajte na John Deere!
Polovna mehanizacija MEHANIZACIJA
Starite plugovi –
neisplatlivi
Pi{uva: Nikola Trampevski
o Makedonija ima golem broj
firmi i poedinci koi{to imaat
traktori vo „dobra kondicija”,
so mo}nost pome|u 140 i 200
KS. Ako traktorite se vo kakva-takva
kondicija za rabota, sostojbata so
priklu~nata mehanizacija e „za nikade”.
Prvata bitna zabele{ka e deka se ora so
plugovi obrtuva~i koi se skoro isfrleni od upotreba vo zemjite so razvieno
zemjodelstvo poradi nivnata neefikasnost, a vtorata zabele{ka (sekoja ~est
za isklu~ocite) e vo vrska so starosnata granica i tehni~kata ispravnost
na plugovite – pove}eto odamna go pominale vremeto za odewe vo penzija (~itaj:
otpad za staro `elezo).
Nabavkata na polovni plugovi, vo
sekoj slu~aj, e primamliva opcija, zatoa
{to cenata na plugot e okolu 35-40%
od cenata na nov plug od renomiran zapaden proizvoditel, no so potrebata
za dopolnitelni popravki, cenata }e
dostigne 50% od cenata na nov plug.
@ivotniot vek na ovie plugovi e 2-4 godini, potoa nanovo celata procedura za
nabavka na nov plug.
Pra{aweto {to jas si go postavuvam e
zo{to zemjodelec bi prodaval tehni~ki
ispraven plug po vakvi „niski” ceni.
Ili zemjodelecot se preorientiral na
nekoja druga dejnost, pa sega pove}e ne
obrabotuva zemja (si veli: mali se profitite vo zemjodelstvoto) ili presmetal
deka e poisplatlivo da go prodade stariot plug, sekako, po period na eksploatacija od 6 do 8 godini i da si kupi nov.
Pra{aweto za pokrupnite registrirani zemjodelci e dali e ekonomski
isplatlivo da se nabavi vakov plug ako
V
Pri nabavka na
polovna mehanizacija
mo`e da se slu~i taa
voop{to da ne gi
ispolnuva minimalnite
kriteriumi za rabota
poradi navidum mali
o{tetuvawa ili
poradi prekumerna
eksploatacija bez
ogled na godinata na
proizvodstvo
se zeme predvid subvencioniraweto
od MZ[V preku programata za ruralen
razvoj so 50% refundirawe na sredstvata ili diskontnite kamatni stapki
nameneti za registrirani zemjodelci
so 4% godi{na kamata i rok na otplata
do {est godini.
Pri nabavka na polovna mehanizacija mo`e da se slu~i taa voop{to da ne
mo`e da gi ispolni minimalnite kriteriumi za rabota poradi navidum mali
o{tetuvawa ili poradi prekumerna eksploatacija bez ogled na godinata na
proizvodstvo. Vo zapadnite firmi, kako
i vo mnogu golemi kombinati na Balkanot, so ovie plugovi vo sezona se raboti
po 18 ~asa. Materijalot po odredeno
vreme na amortizacija se „zamoruva” i
pove}e voop{to ne e mo`no so redoven
servis i promena na potro{nite delovi
plugot da bide vo rabotna kondicija.
Edna od najbitnite karakteristiki
na plugot e negoviot sklop kako celina vo zafat so traktorot so cel da se
postigne {to pomal otpor pri prevrtuvaweto na zemjata. Naj~esta pri~ina
za prodavawe na plugovite e tokmu ovoj
moment – nevozmo`nosta da se {teluva
plugot da se postigne sklop i normalna funkcionalnost. Ova ponatamu
doveduva do zgolemen otpor pri rabota
poradi zgolemenoto triewe i toa }e dovede do vidno zgolemena potro{uva~ka
na gorivo i zgolemen broj na zastoi vo
rabotata.
Da bidam jasen, ne sakam da aludiram
na odreden brend ili firma-dobavuva~.
Samo sakam da uka`am na problemite
{to mo`at da proizlezat od nabavkata
na polovna priklu~na mehanizacija.
AVGUST 2010 | 33
MEHANIZACIJA Zemjodelska tehnika
Z A [ T I TA
O D
P O @ A R I
SEKOJA NEISPRAVNA ELEKTRI^NA INSTALACIJA
NA MA[ INATA E PRI^INITEL NA [email protected]
Pi{ uva: Prof. d-r Dragi Tanevski
Problemot na za{tita na zemjodelskata
tehnika od po`ari e osobeno va`en bidej}i
po`arite predizvikuvaat golemi {teti.
Zemjodelskoto proizvodstvo, novata i sovremena zemjodelska tehnika vrz baza na sovremenite tehnolo{ki procesi doveduva do
neizbe`ni opasnosti od po`ar.
Naj~esti pri~initeli na po`ari kaj
zemjodelskata tehnika se:
• Neispravnite elektri~ni instalacii
na pogonskite i priklu~nite ma{ini
• Trieweto
• Stati~kiot elektricitet i nevnimanieto na rakuva~ot so ma{inite
Sekoja neispravna elektri~na instalacija na ma{inata e pri~initel na po`ar,
naj~esto za vreme na `etvata so `itnite
kombajni, osobeno koga ma{inite se vo blizina na golemo koli~estvo na lesno zapaliva suva materija. Poradi toa, za vreme na
`etvata e potrebno da se koristat samo
ispravni i tehni~ki pregledani ma{ini.
Elektri~nata instalacija na traktorite, kombajnite i drugi samoodni ma{ini
e podelena vo strujni kola vo koi se vgradeni osiguruva~i. Osnovna zada~a na osiguruva~ite e da go spre~at doa|aweto na
pogolem napon na struja {to ja proizvedu-
va alternatorot, taka {to toj se istopuva
i go prekinuva elektri~noto strujno kolo.
Zatoa treba strogo da se vodi smetka da se
postavuvaat propisni osiguruva~i, a nikako druga improvizirana zamena so `ici.
Trieweto kako pri~initel na po`ar kaj
zemjodelskite ma{ini zavisi od negoviot
intenzitet i koli~estvoto na toplina, kako i materiite koi{to se vo dopir vo toj
proces. Osnovno e da se ka`e deka traktorite, kombajnite, samotovarnite prikolki, selektorite, elevatorite i sl. se
podlo`ni da predizvikuvaat po`ar so triewe. Site ovie ma{ini imaat nekolku klinesti remeni ili vratila preku koi{to
se izvr{uva prenosot na energijata. Sekoj
neza{titen remen odnosno nedovolno pricvrsteno priklu~no vratilo mo`e da predizvika po`ar na pogonskata ili priklu~nata ma{ina.
Do sozdavawe na stati~ki elektricitet
na zemjodelskite ma{ini doa|a poradi trieweto, a negativna posledica e toa {to na
zemjodelskite ma{ini se sobira odnosno talo`i pra{ina. Stati~kiot elektricitet ja
privlekuva pra{inata koja se lepi za delovite od ma{inite koi{to se pod vlijanie
na pogonskoto gorivo i maslo i na toj na~in
doveduvaat do opasnosti od po`ari.
Za da se izbegnat, odnosno da se svedat
na minimum takvite opasnosti od po`ar,
se prepora~uva sekojdnevno da se sproveduvaat slednite merki:
• Da se pregleduva elektri~nata instalacija na traktorite, kombajnite i
drugite priklu~ni ma{ini;
• Neispravnata elektri~na instalacija
da se zameni so nova;
• Da se pregleduva i proveruva
zategnatosta na remenite;
• Sekoj neispraven remen treba da se
zameni so nov;
• Da se pregleduva ispravnosta i
pricvrstenosta na akumulatorot;
• Da se pregleduva ispravnosta na
priklu~nite vratila, osobeno
le`i{tata, pri {to dotraenite treba
da se zamenat, a podma~kuvaweto vo
sezonata da se izvr{uva sekojdnevno;
• Traktorite i kombajnite, za vreme na
`etva, sekojdnevno treba da se ~istat
od naslagite na pra{ina, pleva i slama;
• Na kombajnite zadol`itelno da postoi
ispraven aparat za gasnewe na po`ar;
• Zemjodelskite ma{ini treba da se
parkiraat na propisen na~in i na
opredeleno mesto.
Obuka za aktivnosti po berba na univerzitetot „Dejvis”, Kalifornija AGBIZ
Od
proizvodot
se bara
visok
kvalitet
ktivnostite po berba
pretstavuvaat
alatka za dodavawe
na vrednost za zgolemuvawe na izvozot na sve`
zelen~uk i ovo{je. Ova e va`na
merka na koja{to se obrnuva
golemo vnimanie vo modernite
zemjodelski dr`avi, a treba
i kaj nas da rabotime na ova
pole. Ova e stavot na profesorot Krum Bo{kov od Fakultetot za zemjodelski nauki i
hrana, koj zaedno so Lovre
Ristevski, menaxer na AgBiz
za sve`o ovo{je i zelen~uk,
u~estvuvaa na kursot za tehnologija po berba koj se odr`a
vo juni na univerzitetot „Dejvis”, Kalifornija. Studiskoto patuvawe be{e ovozmo`eno
od USAID preku programata
AgBiz.
Kursot koj se odr`a na
univerzitetot „Dejvis”, eden
A
od vrvnite istra`uva~ki i
obrazovni centri vo SAD,
be{e namenet za istra`uva~i,
kontrolori na kvalitet vo industrijata za proizvodstvo,
biznismenite i vladinite ili
akademskite profesionalci,
zainteresirani za sega{nite
sovremeni tehnologii po
berba na gradinarski kulturi. Okolu 90 u~esnici od 70
zemji u~estvuvaa na kursot, koj
trae{e dve nedeli.
„Ova be{e odli~na mo`nost
da se spodelat iskustvata za
pazarite nameneti za sve`o
ovo{je i zelen~uk, nivoata
na razvoj, kako i specifikite
na sve`oto ovo{je i zelen~uk
vo sekoja od zemjite”, istakna
Lovre Ristevski.
„Znaeweto {to go dobivme }e bide preneseno do
u~esnicite vo sinxirot na
vrednost na sve`o ovo{je i
zelen~uk vo Makedonija, preku
izgotvuvawe na praktikumi,
vodi~i za postberbena tehnologija za odredeni kulturi
(na pr.: domati, kompiri, jabolka i grozje), koi }e bidat
prezentirani na rabotilnici
vo razli~ni regioni vo Makedonija”, veli Krum Bo{kov. Toj
istakna deka industrijata
na sve`o ovo{je i zelen~uk
vo SAD pretstavuva moderna
stopanska granka so razvieni
sistemi, strategija i metodologija na rabota. „Od proizvodot se bara visok kvalitet,
izrazen preku sodr`inata na
hranlivi elementi i senzitivnite karakteristiki, boja,
forma, golemina, miris i vkus,
no isto taka i bezbednost na
potro{uva~ot vo odnos na zagaduvawata od mikrobiolo{ki,
biolo{ki, hemiski i fizi~ki
izvori”, veli Bo{kov.
Imeno, Kalifornija ima
proda`ba od 36 milijardi
dolari, ostvarena na pazarite, i e lider vo zemjodelskiot sektor vo SAD. Vo Kalifornija se proizveduvaat
okolu 400 zemjodelski proizvodi, najmnogu sve`o i jatkasto ovo{je so godi{en prihod
11,2 milijardi dolari, potoa
meso i `ivina so godi{en
prihod od 10,6 milijardi
dolari, zelen~uk i diwi so
godi{en prihod od 7,5 milijardi dolari, `itarki so
godi{en prihod 5 milijardi
dolari i cve}e i sadnici
so godi{en prihod okolu
3,2 milijardi dolari. Kalifornija e vode~ka dr`ava vo
proizvodstvoto na bademi,
orevi, arti~oki, urmi, smokva, sve`o i suvo grozje, kivi,
maslinki, praski, slivi, kalinki i oriz.
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Pi{uva: Agron Halimi
Srbija i Kosovo – najgolemi uvoznici na
makedonskoto jabolko
Srpskata borovinka otkupena od
germanski trgovci
Izvozot na jabolka od Makedonija vo izminatite pet godini
postojano se menuva. Vo 2005 godina izvozot iznesuva{e
sedum milioni amerikanski dolari, vo 2007 godina se
zgolemi i iznesuva{e 19 milioni dolari, dodeka vo 2009
godina izvozot e namalen na 8,6 milioni amerikanski
dolari. Najgolemite uvoznici na makedonskoto jabolko se
sosednite zemji, Srbija i Kosovo, koi zaedno u~estvuvaat so
29% od vkupniot izvoz vo 2009 godina, pridru`eni od Bosna
i Hercegovina i Bugarija so po 14% i Albanija so 12%. Irak,
isto taka, e na listata na uvoznici na makedonsko jabolko
i toa so 17% od vkupniot izvoz vo 2009 godina. Izvozot vo
Bugarija se namaluva, vo 2006 godina ovaa zemja u~estvuva{e
so 32% od vkupniot izvoz, vo 2007 godina so 25% i vo 2008
godina so 27%, vo minatata godina izvozot vo ovaa zemja e
namalen na 14%.
Zadovolen od kvalitetot na borovinka od zapadna Srbija,
kupuva~ od Germanija, Gerd Pikenpak, sopstvenik na
kompanijata „Vilhelm Kepke” od Berlin potpi{a dogovor
so srpskite proizvoditeli na borovinka za otkup na
celoto proizvodstvo. Dobriot kvalitet na borovinkata
kako i aktivnostite na novo osnovanoto zdru`enie
„Srpska Borovnica”, ~ie osnovawe e podr`ano od USAID,
pridonesoa da se potpi{e prethodno spomnatiot dogovor.
Prvite pratki se ve}e na pat kon Evropa. Sopstvenikot na
kompanijata po dve poseti ima dadeno predlog negovata
kompanija da se vklu~i vo investicii vo proizvodstvo, kako
i vo otkupot na malina i ribizla. ^lenovite na zdru`enieto
se sopstvenici na okolu 40 hektari nasadi so borovinka
{to pretstavuva polovina od vkupnoto proizvodstvo na
borovinka vo Srbija. Se o~ekuva deka rodot }e iznesuva
25 toni po hektar dodeka proda`nata cena 3 evra po kg.
Zdru`enieto „Srpska borovnica” ima ~lenovi od cela
Srbija, no najmnogu od regionite od Bajina Ba{ta, Arilje,
Ra{ka, Vrwa~ka Bawa, Nova Varo{, Priboj, [abac, Gorni
Milanovac, Crna Trava i Leskovac.
www.poljopartner.rs
Najniski ceni na hrana, pijalaci i tutun
vo Srbija
Srbija pripa|a vo grupata na zemji so najniski ceni na hrana,
pijalaci i tutun. Ova go poka`a analiza na cenite na hrana
sprovedena vo 37 evropski zemji za 2009 godina. Podatocite
upotrebeni za analizata se od „Eurostat”, agencija za
statisti~ki podatoci od EU. Poniski ceni otkolku vo
Srbija mo`e da se najdat vo samo u{te ~etiri zemji od 37-te
analizirani. Srpskite ceni za hrana se poniski od tie vo
Makedonija, Bugarija, Romanija i Polska.
Podatoci od UNCOMTRADE
www.poljopartner.rs
Irak i Rusija gi baraat srpskite jabolka
i slivi
Ira~ki i ruski otkupuva~i se zainteresirani za otkup na
jabolko i slivi od topli~kiot region vo Srbija. Spored
izjavata na stru~niot sorabotnik za zemjodelstvo vo
op{tinata Mero{ina, Hranislav Stojanovi}, spored koj
kupuva~i od Irak i od Rusija ve}e imaat vospostaveno
kontakti, postoi realna {ansa godina{niot rod da bide
izvezen kompletno na stranskiot pazar. Spored istiot izvor,
interesot na stranskite kupuva~i za srpskoto ovo{je se
dol`i na lo{ite vremenski uslovi i do`dot koi gi zafatija
drugite zemji proizvoditeli na ovo{je, poradi {to nivnoto
proizvodstvo e prili~no uni{teno, vklu~uvaj}i gi Polska,
^e{ka, Slova~ka i Germanija, koi inaku se tradicionalni
proizvoditeli i snabduva~i na ovo{je na svetskiot pazar.
Poednostavuvawe na izvozot od Evropa za
Rusija
Po pregovorite so Evropa, Rusija }e gi omekne standardite
za prisustvo na pesticidi i da napravi poramnuvawe na
nejzinite standardi so me|unarodnite i standardite na
EU. Evropa uspea da ja ubedi Rusija da gi zgolemi pragovite,
koi{to se smetaa za prekumerno strogi i koi pretstavuvaa
pre~ka za izvozot na ovo{je i zelen~uk vo ova zemja.
Zelen~ukot i ovo{jeto kako {to se kru{ata, jabolkoto,
grozjeto, limonite, praskite i kajsiite se posebno opfateni
so merkite. Razmenata na ovo{je i zelen~uk me|u EU i Rusija
dostignuva brojka od 2,3 milijardi godi{no.
www.poljopartner.rs
Mislewata izrazeni vo regionalniot pazaren informator ne gi
izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za Me|unaroden
Razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski dr`avi.
36 | MOJA ZEMJA
www.fructidor.com
RUBRIKA
Poplavite go uni{tija ovo{jeto vo
Polska
Golemoproda`ni ceni vo Hrvatska vo juli 2010
(vo kuni)
Proizvodi
Vo Polska lo{ite klimatski uslovi so do`d predizvikaa
poplavi od rekata Visla, koja{to e najgolema vo zemjata.
Najgolema {teta e napravena vo regionite Vilkov,
Lubelski, Svietokrzski, Sandomierc, Mazovjetski vo
koi 450.000 hektari se uni{teni, {to }e predizvika
zabele`itelno namaluvawe na zemjodelskoto proizvodstvo.
Spored prvi~nite presmetki, proizvodstvoto na jabolko
}e opadne za 12% ili 2.300.000 toni, na jagodite za 14%,
dodeka na cre{ite za 20%.
www.warsawvoice.pl
EU i ponatamu najgolem proizvoditel i
potro{uva~ na vino
Evropskata Unija e najgolemiot svetski proizvoditel,
potro{uva~, izvoznik i uvoznik na vino. Ova go poka`uva
Noviot godi{en izve{taj za vino 2010 za EU e objaven od
Ministerstvoto na SAD. Vkupnoto proizvodstvo vo EU
za 2009/2010 e namaleno za eden otsto poradi lo{ite
klimatski uslovi, posebno vo [panija, no i vo Germanija
i Romanija. Namaluvaweto vo ovie zemji e kompenzirano
so zgolemuvawe na proizvodstvoto vo Francija i Italija.
Potro{uva~kata na vino se o~ekuva da bide namalena vo
2010/2011, glavno poradi prodol`uvaweto na svetskata
ekonomska kriza. Izvozot od EU vo 2009 godina e namalen
za 8 otsto vo koli~ina i 17 otsto vo vrednost. Vkupniot
uvoz vo EU vo istata godina e zgolemen za 4 otsto vo
koli~ina, no e namalen za 11 otsto vo vrednost. Uvozot od
SAD ostanuva stabilen i e vo porast, osobeno za vinoto
vo buriwa.
www.calwinexport.com
Osijek
Split
Zagreb
Domati
7,50
7,50
15,00
Piperki
11,00
Piperki (babura)
9,00
8,00
Krastavici
5,00
4,50
10,50
Zelka
3,00
2,50
3,00
Pe~urki
21,00
22,50
18,00
Jabolko „ajdaret”
3,00
5,00
5,50
Jabolko
„jonagold”
10,00
6,00
5,00
Jabolko „zlaten
deli{es”
5,00
7,00
6,00
Grozje
19,00
14,00
22,00
1 evro – 7,2 kuni
Izvor: www.tisup.mps.hr
Golemoproda`ni ceni vo Srbija vo juli 2010
(vo dinari)
Proizvod
Beograd
Novi Sad
Domati
80
80
Piperki
80
85
Piperki (babura)
80
85
Krastavici
55
55
Zelka
20
20
Jabolko „ajdaret”
60
60
Jabolko „crven
deli{es”
100
100
Jabolko „zlaten
deli{es”
100
100
1 evro – 105,6 dinari
Izvor: www.stips.minpolj.gov.rs
Proda`ni ceni vo Albanija vo juli 2010
(vo leki)
Golemoproda`ni ceni vo Sofija vo juli 2010
(vo levovi)
Proizvod
Poteklo
Domati
Doma{ni / Makedonija
Piperki
(zeleni)
Doma{no / Grcija /
Makedonija
Piperki
(baburi)
[panija
Krastavici
Doma{no / Makedonija
0,75/0,58
Zelka
Doma{na / Makedonija
0,26/0,26
„Zlaten
deli{es”
Italija
„Crven
deli{es”
Holandija
Cena
0,49/0,66
0,85/0,65/0,52
4,23
1,63
0,72
1 evro - 1.95 levovi
Izvor: www.ams.usda.gov
Proizvod
Tirana
Fier
Kor~a
„Greni Smit”
79
75
60
„Zlaten
deli{es”
92
100
102
Domati
40
36
32
Piperki (zeleni)
32
34
Zelka
24
29
30
Krastavici
24
21
24
1 evro – 137 leki
Izvor: www.kash.org.al
REGIONALEN PAZAREN INFORMATOR
Golemoproda`ni ceni vo RM za juli
Proizvod
Proda`ni ceni vo Kosovo vo juli 2010 (vo evra)
Klasa
Domati
Min.
Maks.
Najzast
Proizvod
Pri{tina
Uro{evac
Pe}
Prva
15
30
25
Jabolko
0,70
0,65
0,75
Vtora
10
25
15
Grozje
1,33
2,40
1,75
Krastavica
10
20
13,3
Domati
0,35
0,35
0,42
Piperki
0,27
0,50
0,50
Piperka
20
35
30
Kompir
10
20
13,3
Zelka
0,14
0,10
0,13
Zelka
10
15
14
Krastavici
0,20
0,15
0,22
Kromid
20
25
20
Grav
80
100
86,6
Slivi
/
/
Lubenica
9
15
Izvor: www.food-ks.org
11,5
Jagodi
50
70
70
Praski
10
30
16,7
Limon
30
60
43,4
Diwa
15
18
17
Golemoproda`ni ceni vo Podgorica vo juli
2010 (vo evra)
Min
Maks
Prosek
Jabolko
„ajdaret”
Proizvod
0,85
0,85
0,85
Jabolko
„zlaten
deli{es”
0,70
0,70
0,70
Jabolko
„crven
deli{es”
0,80
0,80
0,80
Trpezno
grozje
1,90
1,90
1,90
Domati
0,45
0,55
0,50
Piperka
0,65
0,75
0,70
Grlo
Piperka
(babura)
0,70
1,00
0,85
Grlo
Zelka
0,30
0,40
0,35
Krastavici
0,50
0,60
0,55
Ceni od dobito~nite pazari vo RM za juli
Sto~ni pazari
Kategorija
Tele 1-6
meseci
June 6-18
meseci
110
120
KG/@.m
117
120
130
KG/@.m
najzastap.
115
110
120
KG/@.m
min.
86
100
115
KG/@.m
maks.
90
120
125
KG/@.m
najzastap.
90
100
120
KG/@.m
46100
36000
bu{a 16000
maks.
80000
74000
najzastap.
75000
61000
min.
maks.
grlo 3000
najzastap.
grlo 3000
140
130
6600
4800
4500
maks.
maks.
8600
najzastap.
Prasiwa od
20-35kg.
Goenica
od90-110kg
8000
min.
140
maks.
150
150
KG/@.m
180
180
KG/@.m
180
160
KG/@.m
120
120
KG/@.m
150
140
KG/@.m
KG/@.m
Izvor: www.amiscg.org
7400
6100
Maloproda`ni ceni vo RM za juli
Proizvod
Klasa
Grlo
6500
Grlo
6200
Domati
Grlo
grlo
3000
grlo
3000
grlo
3000
KG/@.m
KG/@.m
Krastavica
Piperka
Kompir
Prva
Min.
Maks.
Najzast
24,3
43,6
31,4
Vtora
21
33
28
27,5
43
34
16
25
21
Zelka
12,3
20,4
16
Kromid
22,7
32,7
27,7
93
120
108
Slivi
30,6
46,7
38
Cre{i
55
82
70
45,8
min.
90
110
KG/@.m
maks.
120
130
KG/@.m
najzastap.
100
120
KG/@.m
100
KG/@.m
Kajsii
37
57,5
KG/@.m
Praski
24
36
32
Lubenica
10,4
15
12,3
Diwa
28,3
46
35
grlo
3500
grlo
3500
grlo
3500
maks.
najzastap.
Lucerka
najzastap.
Slama
najzastap.
38 | MOJA ZEMJA
180
150
najzastap.
Seno
Grlo
najzastap.
min.
Jariwa
bu{a
28000
bu{a
24000
grlo
3200
grlo
3200
grlo
3200
grlo 3000
min.
Ovci
Merka
110
najzastap.
Jagniwa nad
18kg.
Tetovo
maks.
min.
Jagniwa do
18kg.
Prilep
min.
min.
Molzni kravi
Skopje
Zabele.
bala 70
bala 50
bala
* Cenite se izrazeni vo denari
40
KG/@.m
120
120
KG/@.m
5
Kg
7
Kg
0,4
Kg
Grav
Izvor: www.mzsv.gov.mk
ZPIS-Pazarni informacii
Download

1.200 ovci se beleat na sultanica 1.200 ovci se beleat na sultanica