PRIRA^NIK ZA MLADI I RODITELI
Slavica Gajdayis-Kne`evi}, Natka Pa~oska,
Mirjana Savevska, Aneta Spasovska-Trajanovska, Aleksovska
Nada, Suzana Velkovska, Dragica Ilievska
SEMEJSTVOTO
MLADITE I DROGATA
“Sam/a ne mo`e{ - zaedno mo`eme pove}e”
PRIRA^NIK ZA MLADI I RODITELI
Slavica Gajdayis-Kne`evi}, Natka Pa~oska,
Mirjana Savevska, Aneta Spasovska-Trajanovska, Aleksovska
Nada, Suzana Velkovska, Dragica Ilievska
SEMEJSTVOTO
MLADITE I DROGATA
“Sam/a ne mo`e{ - zaedno mo`eme pove}e”
Izdava~ i pe~at
Vinsent Grafika - Skopje
Lektura
Zorica Velkova
Nacrt na korica
Malevski Aleksandar i Sa{a Pavlovi}
CIP - Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" ,
Skopje
613.83
SEMJESTVOTO, mladite i drogata : prira~nik za mladi i roditeli
/ Slavica Gajdayis-Kne`evi}, Natka Pa~oska, Mirjana Savevska, Aneta
Spsaosvska-Trajanovska, Aleksovska Nada, Suzana Velkovska, Dragica
Ilievska, - Skopje : Vinsent grafika, 2003. - 146 str. : ilustr.
vo boi ; 20 sm
2
Avtorite se ~lenovi na Stru~niot Sovet na Zdru`enieto
“DOVERBA”
Blagodarnost!
Vo podgotvuvaweto na ovoj prira~nik, osven stru~nite eksperti,
~lenovite na Stru~niot sovet na “DOVERBA”, aktivno u~estvuvaa
i `ivotnite eksperti, licata zavisni od drogi i nivnite semejni
~lenovi, koi dolgotrajno i makotrpno rabotej}i na razre{uvaweto
na sopstvenite problemi na zavisnost od drogi, ne u~ea i ni
pomagaa {to podobro da ja razbereme ~ove~kata dimenzija na
zavisnosta, za {to sme im osobeno blagodarni.
Zdru`enie za unapreduvawe na lekuvaweto, rehabilitacija i
resocijalizacija na lica {to zloupotrebuvaat drogi i drugi
psihoaktivni supstanci “DOVERBA”
Pe~ateweto na ovaa publikacija e ovozmo`enood Institutot za
trajni zaednici - ITZ, Kancelarijata za Demokratija i
Upravuvawe, Biro za Evropa i Novite nezavisni dr`avi,
Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj USAID, vo
soglasnost so Dogovorot za sorabotka broj 118-2000-CSOD-14.
Ovde navedenite mislewa se mislewa na avtorite i nu`no ne gi
reflektiraat mislewata na ITZ ili USAID.
4
[email protected]
Voved ...........................................................................................................7
Da potsetime...........................................................................................13
Ne{to pove}e za upotrebata na drogi ....................................... 15
Drogite i mladite .............................................................................. 21
Vidovi drogi. ........................................................................... 28
Naj~esto koristeni drogi. ................................................... 29
Mladite i drogata (adolescencija) .................................. 41
Vistinata i lagata i upotrebata na drogi. ..................... 55
Sredinata - mladite - drogata. ............................................ 63
Semejstvoto - mladite - drogata . ........................................75
Komunikacii i konflikti. . ............................................... 89
Kako bezbedno da se raste i sozreva bez drogi. . .......... 103
Kako da se prepoznae koristeweto drogi. . ................... 109
[to da pravite ako se posomnevate ili
otkriete deka Va{eto dete koristi droga. . ................. 113
Mo`e li da se lekuva i izlekuva zloupotrebata
na drogi. . ................................................................................ 117
Kako lekuvaweto da go napravime poefikasno............ 119
Metadonot vo tretman na opijatnata zavisnost........... 125
Programi za namaluvawe na {teti od upotreba
na drogi. . ................................................................................. 131
[to e recidiv i kako mo`e da se spre~i. . ................... 135
Zabludi, predrasudi i mitovi za drogite, za
korisnicite i zavisnicite od droga. . ............................ 143
5
Do roditelite. . . . . Do mladite. . . Do site ostanati
Ovoj prira~nik e posveten na problemite povrzani so
upotreba na drogi me|u mladite, bidej}i e toa ~esta,
masovna,
zagri`uva~ka i
pojava vo porast,
pojava koja go zasega naj~uvstvitelniot op{testven
segment - mladite.
Po~ituvani,
Pove}e od edna decenija nie, stru~nite lica, no i
drugite zainteresirani i dobro informirani gra|ani,
zboruvame i predupreduvame za nagliot i brz porast
na brojot mladi vo Republika Makedonija koi{to koristat drogi i razni drugi psihotropni supstanci.
Poslednive godini postojano raste brojot na predozirani, smrtni slu~ai i na kriminalot povrzan so
upotrebata na drogi. Spored na{i soznanija:
Vo Republika Makedonija 20-30.000 mladi
upotrebuvaat razni vidovi psihotropni supstanci,
me|u koi se i od 6 do 8.000 lica zavisni od heroin.
No, ova ne e kone~no. Brojkite postojano i
progresivno rastat!!!!!
Osven toa,
Mladite na sé pomala vozrast zapo~nuvaat so
upotreba na drogi.
6
Na zastra{uva~ki 11, 12, 13, 14 godini. . .
Tuka ne gi vbrojuvame mladite {to pu{at cigari i
pijat alkohol. So niv brojkite }e se zgolemat za
najmalku 2-3 pati.
Alarmantni i zastra{uva~ki pokazateli!
Najgolemiot broj vozrasni, roditeli, vospituva~i,
profesori, stru~ni lica, no i golem broj mladi zanemuvaat pred ovie fakti. A site nie sme seriozno
zagri`eni za zdravjeto na na{ite deca, za idninata na
na{ata mladina.
Me|utoa, se poka`a deka na{ata zagri`enost sama za
sebe ne e dovolna. Sé do denes nie nesoodvetno i neve{to se spravuvavme so ovie problemi, kako na
poleto na prevencijata i tretmanot na zloupotrebata
na drogite, taka i na poleto na programite za
namaluvawe na {teti od upotreba na drogi.
Zo{to e toa taka?
Fakt e deka brojot na lica {to zemaat drogi e vo
postojan porast vo site zemji vo svetot, ponaglaseno vo
7
telna kletka na op{testvenoto tkaewe - semejstvoto;
a preku nego i na najranliviot del - mladite. Golemiot
broj negativni socijalni pojavi gi sledea i sostojbite so upotreba na drogi i drugi psihoaktivni supstancii srede mladite.
No, fakt e isto taka i deka za golem broj roditeli zemaweto drogi me|u mladite ostanuva potpolna nepoznatica. Tie ovaa pojava ja tolkuvaat na sebesvojstven
na~in, velej}i: “ Vo na{e vreme go nema{e ova ~udo”
ili “Jas sum laik za ovaa problematika, ne sum se informiral/a, mislev nema potreba” ili “Seto ova treba
da im se ka`uva na mladite, a ne na nas vozrasnite”, pa
sê do tvrdewata; “Site mladi se isti, neblagodarni za
ona {to nie roditelite im go pru`ame. . . drogata
definitivno vodi vo smrt. . . im nema spas na tie {to
se drogiraat”.
Roditelite veruvaat deka qubopitnosta i naivnosta,
8
kako da go zapo~nat razgovorot na ovaa tema, a u{te
pomalku do kade da odat so informaciite. Taka,
razgovorite na ovaa tema se vodat
vo krajno
moralizatorska atmosfera vo koja roditelite niz
kruti
stavovi
davaat
direktni
soveti
i
predupreduvaat samo za {tetnite posledici, ~esto
vodeni od svoite predrasudi i zabludi.
Najgolemiot broj roditeli sé u{te cvrsto veruva deka
se mladite nedovolno informirani za ovoj problem.
Tie o~ekuvaat obrazovnite institucii celosno da se
posvetat na informiraweto na mladite za drogite i
nivnite {tetni posledici, a istovremeno smetaat deka
re{avaweto na problemot pred sé e vo nadle`nost na
policijata, sudovite i zdravstvoto, so malku ili
nikakva svest za sopstveno u~estvo, so {to
ja
poka`uvaat svojata celosna roditelska nemo} i
nekompetentnost.
A mladite. . . ?!
Tie na vakvite roditelski stavovi i mislewa
odgovaraat so sosema sprotivstaveni mislewa.
Istra`uvawata poka`ale deka mladite imaat daleku
9
I namesto sojuznici vo bitkata za zdravjeto tie
poleka se pretvoraat vo dve sprotivstaveni strani.
Ovoj prira~nik nema za zada~a da zazema ni~ija strana,
nitu da brani ili napa|a ne~ii stavovi. Edinstvena
zada~a e da dade objektiven odgovor na ovie i na mnogu
drugi pra{awa, odgovor koj e rezultat ne samo na
stru~nite i nau~ni vistini tuku i na dolgogodi{noto
iskustvo na ~lenovite na Zdru`enieto “DOVERBA” vo
re{avaweto na ovoj slo`en i seriozen problem.
Vo Sovetuvali{teto na Zdru`enieto, roditelite i
mladite koi samite se soo~ile so problemot na
upotreba na drogi, ~esto ni gi postavuvaat pra{awata:
Zo{to ba{ moeto dete? . . . Kade pogre{ivme?. . .
Kolku i dali sum sum jas voop{to vinoven za ova
{to se slu~uva?. . .Mo`e{e li poinaku?. . . Kako do
re{enijata?. . .Ima li lek?. . .Ima li spas za moeto
dete? . . .
Vo ovoj prira~nik }e se obideme da odgovorime na ovie
i na sli~ni pra{awa, no i:
10
Da potsetime:
Problemot na koristewe drogi iako stanuva aktuelen i
zagri`uva~ki svetski problem vo poslednive decenii,
dru`eweto na ~ovekot so drogite zapo~nalo pred pove}e
mileniumi. ^ovekot rano gi otkril drogite i so nivna
ritualna primena vleguval vo ekstati~ni sostojbi
(halucinogeni gabi), so {to mislel deka stapuva vo
kontakt so natprirodnite sili koi nitu gi razbiral, nitu
mo`el da gi kontrolira, no koi silno go zastra{uvale.
Podocna, nekoi drogi se primenuvale i kako lekovi
(afion, ha{i{, kokain i dr.). Vpro~em, vo seto svoe
mnoguvekovno postoewe kaj ~ovekot
preovladuva
potrebata da ja nadvladee sopstvenata nemo} i barem za
kuso vreme da otpatuva vo nepoznatite prostori na me~ta
i fantazijata; iluzija koja trae kuso vreme, a budeweto
predizvikuva u{te pogolema bolka, {to ~uvstvoto na
otu|enost go ~ini u{te pogolemo. Pomasovna upotreba na
drogi vo Evropa zapo~nuva vo XIX vek, a ja dostignuva
kulminacijata vo poslednite decenii od mination vek.
Spored svetskite statistiki, vo sega{niot moment
postojat okolu 300 milioni pu{a~i na tutun vo
razvienite i okolu 800 milioni vo nerazvienite zemji,
kade {to nivniot broj e vo zagri`uva~ki porast.
Godi{no vo svetot umiraat okolu 3 milioni pu{a~i,
750.000 konsumenti na alkohol i nad 200.000 lica {to
upotrebuvaat drogi, kako rezultat na komplikaciite od
upotrebata na psihoaktivnata supstanca. Se smeta deka vo
svetot godi{no heroin zloupotrebuvaat 8 miliona;
marihuana pu{at 141.2 milioni, a supstancii od sedativen
tip (naj~esto lekovi za smiruvawe) koristat 227.4
milioni lu|e. Ovoj problem e najostro izrazen me|u
mladite, najmasovno vo nerazvienite i vo zemjite od
Centralna i Isto~na Evropa, t.n. zemji vo tranzicija ili
11
postsocijalisti~ki zemji, na koi pripa|a i Republika
Makedonija.
Problemot na upotreba na ilegalni drogi vo Makedonija
stanuva evidenten kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70tite godini od minatoto stoletie. Po~etocite se so
heroin, katran od poga~ite od afion i ~aj od afionovata
slama. Poslednite soznanija govorat deka 20-30.000 mladi
lu|e vo na{ata dr`ava upotrebuvaat razni vidovi drogi i
drugi psihoaktivni supstanci, naj~esto marihuana,
heroin, ekstazi i drugo. Se pretpostavuva deka me|u niv se
i 6 - 8.000 zavisnici od heroin. Osven toa, golem broj
mladi lu|e rano zapo~nuvaat da pu{at cigari, neumereno
konsumiraat alkoholni pijalaci i bez lekarska kontrola
samovolno nabavuvaat i koristat lekovi za smiruvawe
(sedativi: Diazepam, Lexilium, Demetrin, Ansilan, Tavor i dr.),
za namaluvawe na bolkata (analgetici: Analgin, Tramadol i
dr.) i za predizvikuvawe na son (hipnotici: Benzosan,
Cerson i dr.); kon koi golem del brzo sozdava zavisnost.
Poslednite godini, sé po~esta e upotrebata i na t.n.
sinteti~ki (dizajner) drogi koi se ve{ta~ki proizvedeni
vo razni laboratorii i za koi se misli deka }e bidat
glaven problem vo stoletieto koe e pred nas.
Upotrebata na drogi i drugi psihoaktivni supstanci e
seriozen i slo`en
socio-medicinski i op{testven problem,
problem koj negativno se reflektira kako na li~nosta i
semejstvoto taka i na po{irokata op{testvena zaednica.
Osven toa, intravenskata upotreba na drogi i drugi
psihoaktivni supstanci e direktno povrzana so opasnosta
od {irewe na infekcii so virusite na HIV, B i C
`olticata i drugi po krven pat prenoslivi bolesti.
12
NE[TO POVE]E ZA UPOTREBATA NA
DROGI
Vo kontakti so vozrasnite, a pred sé so roditelite,
~esto sme pra{uvani:
“Zo{to mladite zemaat droga?” ili
tokmu moeto dete zemalo droga?”
“Zo{to
Kako roditelite go razbiraat ovoj problem ?
Roditelite veruvaat deka qubopitnosta i pritisokot
od strana na lo{oto dru{tvo se glavni pri~ini
poradi koi mladite zemaat drogi. Tie kategori~no
tvrdat deka e toa: “barawe preku leb poga~a”, “terawe
zadovolstvo”, neblagodarnost, potraga po zadovolstvo,
pregolema sloboda, zdodevnost, porok. Nekoi na ova
dodavaat deka igra uloga i vremenskata neorganiziranost, buntovnosta, vnatre{noto nezadovolstvo kaj
mladite. Drugi odat duri i podaleku i velat: Toa e
rezultat na neorganiziranosta na dr`avata, slabata
kontrola, neorganiziranosta na u~ili{tata, labaviot odnos na policijata itn.
No dali e tokmu taka?
Morame da priznaeme deka site mladi vo dene{novo
op{testvo se vo postojano isku{enie, da napravat ova
ili ona, da se odnesuvaat ovaka ili onaka; pa taka
mo`at da se najdat vo isku{enie da zemat i droga.
Vistina e deka drogite se lesno i {iroko dostapni.
Kako nikoga{ dosega. Vistina e i deka vozrasta vo
koja{to se nao|aat mladite po mnogu ne{to e
specifi~na i so visok rizik za razvivawe na niza
negativni pojavi.
13
Duri i koga bi se soglasile deka seto navedeno e to~no,
}e mora da prifatime oti se toa pri~ini ili del od
pri~inite poradi koi mladite za prv pat doa|aat vo
kontakt i prv pat koristat nekoja droga. No, dali e
seto navedeno dovolno da go pojasni slo`eniot proces
vo koj mladiot ~ovek pove}e pati zemal droga i so tek
na vreme stanal zavisen od nea. Ako nekoj 20 ili 100
pati zeme droga, mo`e li toa da go ~ini samo od
qubopitnost? Mo`e li lo{oto dru{tvo da bide
edinstveno vinovno koga nekoj 2-3 godini zema nekoja
droga???
[to mislat mladite za upotrebata na drogite?
Me|u mladite, kako vpro~em i me|u roditelite,
stavovite se razli~ni. Nekoi mladi mislat sli~no na
vozrasnite, potvrduvaj}i go stavot za {tetnosta na
drogite. Me|utoa, ne e mal nitu brojot mladi koi
“zastanuvaat vo odbrana na drogite”, osobeno na nekoi
od niv, kategori~no tvrdej}i deka tie ne se voop{to
{tetni, odnosno ne samo {to ne se {tetni tuku i “im
pomagaat podobro i pokvalitetno da se dru`at. . . da se
opu{tat. . . na drug na~in da gi do`iveat nastanite”;
tvrdej}i deka “....Re~isi site mladi gi upotrebuvaat
ponekoga{. . . nivnata upotreba vo svetot e dozvolena.
. . “ itn.
[to mislime nie za upotrebata na drogi me|u
mladite?
Za da ni bide malku pojasno na site, dol`ni sme da
ka`eme deka sekojdnevno me|u mladite, no i me|u
vozrasnite, sretnuvame sli~ni ili identi~ni pojavi
na upotrebata na drogi (psihoaktivni supstanci):
pu{ewe cigari, piewe alkoholni pijalaci, samovolno
14
piewe na tableti za smiruvawe i sl. Site onie koi go
pravat toa zapo~nuvaat bez namera da stanat pu{a~i
ili neumereni konsumenti na alkohol, a sepak kaj del
od niv toa so vreme se slu~uva. Pu{a~ite znaat deka
koga po podolgo vreme povtorno }e zapalat cigara
imaat posebno ~uvstvo; konsumentite na alkohol so
netrpenie ja ~ekaat svojata ~a{ka alkoholen pijalak; a
nervoznite lica prebaruvaat po ~antata da ja najdat
“spasonosnata” tabletka za smiruvawe. Site tie
naj~esto znaat za {tetnite posledici od cigarite,
alkoholot, tabletkite za smiruvawe. Pa sepak, toa ne e
dovolno da prestanat. Naprotiv, najgolemiot broj
prodol`uvaat da pu{at, pijat, da upotrebuvaat razni
vidovi tableti za smiruvawe, protiv bolka itn.
Mladite koga za prv pat }e upotrebat droga, dlaboko
se uvereni deka e toa “samo edna{. . . samo sega. . . jas
nema da stanam zavisnik kako onie tamu. . . “.
Upotrebenata droga vodi do odredeni promeni i
do`ivuvawa koi tie }e sakaat povtorno da gi do`iveat
i poradi toa mo`e da se slu~i povtorno i povtorno da
posegnat po drogata, sé do momentot koga nema vra}awe
nazad. Sli~no kako so cigarite i alkoholot.
Zatoa, velime deka mehanizmite za razvivawe na
zavisnost od droga, tabletki za smiruvawe, tutun
i alkohol se vo mnogu ne{ta sli~ni, pa duri i
identi~ni.
Ako qubopitnosta ja vbroime vo faktorite za prv
kontakt so drogata, ona {to potoa se slu~uva ne e
rezultat nitu na qubopitnosta, nitu samo na
dru{tvoto, tuku na odredeni vnatre{ni promeni i
potrebi na mladiot ~ovek, predizvikani od golem broj
drugi faktori.
15
Mladiot ~ovek e osobeno ~uvstvitelen, nepredvidliv,
lesno ranliv, zna~itelno qubopiten, buntoven, a
vlijanieto na grupata vrsnici e izrazeno. Kaj del od
mladite ~esto e prisutno i bezdelni~eweto, dosadata,
vremenskata neorganiziranost, nezadovolstvoto od
svetot na vozrasnite, ~uvstvoto deka ne se razbrani, ne
se prifateni i dr. Seto navedeno ja zgolemuva nivnata
napnatost, nervoza i nezadovolstvoto, pa vo daden
moment isku{enieto lesno mo`e da dovede do zemawe
t.e. po~etna upotreba na droga. Me|utoa, dali mladiot
~ovek tuka }e prestane ili }e prodol`i da zema droga
zavisi, osven od nabroenite i od mnogu drugi faktori.
Zatoa, velime deka procesot vo koj mladiot ~ovek
pove}e pati upotrebuva droga, i so tekot na vremeto
stanuva
zavisen od nea, e mnogu poslo`en od
navedenoto, bidej}i ne mo`eme da prifatime deka
nekoj samo poradi qubopitnosta ili pritisokot na
dru{tvoto ja zemal istata droga po 20, 30 ili 100 i
pove}e pati. Logi~no, neli?!!!!
Upotrebata i/ili zloupotrebata na drogi e slo`en
16
2. LI^NOST
a) Biolo{ka
b) Psiholo{ka
v) Socijalna celina
1. PSIHOAKTIVNI
SUPSTANCII
3. SOCIJALNA
SREDINA
Cigari/nikotin
- semejstvo
Alkohol
- u~ili{te
Lekovi za smiruvawe
- rabotna sredina
Drogi
- grupa vrsnici
a) Marihuana
- grupa prijateli
b) Heroin
- sosedi
v) Ekstazi
- lokalna zaednica
g) Lepila i inhalanti
- politi~ki partii
d) Sinteti~ki drogi i dr. - verski zaednici i dr.
Vo ponatamo{niot tekst }e se zadr`ime na sekoj od
ovie faktori.
17
DROGITE I
MLADITE
VISTINA ZA DROGITE
Me|u stru~nite lica i roditelite postojana e
dilemata:
Dali da se zboruva otvoreno ili ne za drogite?
Stavovite se sé u{te podvoeni.
Privrzanicite na stavot da se zboruva otvoreno,
veruvaat deka za drogite treba postojano i detalno da
se zboruva, no samo so mladite, za da tie se zapoznaat
so opasnostite od niv i nivnite {tetni posledici, so
ideja deka so toa mladite “bi bile svesni za
opasnostite i ne bi posegnuvale po drogata”.
Privrzaicite na vtoriot stav, tvrdat deka zboruvaj}i
za drogite mo`e da se pottikne qubopitnosta i
interesot kaj mladite za nivna upotreba, pa poradi toa
podobro e da ne se zboruva za niv, spored principot “da
ne ja barame beqata so borina”.
Trgnuvaj}i od dosega{nite iskustva na ova pole, nie
veruvame deka za site problemi otvoreno treba da se
zboruva, vklu~itelno i za drogite. Vpro~em, toa im go
18
vistinata za drogite od drug agol. ]e zboruvame
otvoreno i stru~no za drogite, no i za mnogu drugi
ne{ta povrazani so nivnata upotreba.
[TO ZNAEME ZA DROGITE I ZA POSLEDICITE OD
NIVNOTO KORISTEWE
Droga e sekoja supstanca od rastitelno ili sinteti~ko
poteklo, koja, koga }e se vnese vo organizmot, mo`e da
promeni, edna ili pove}e negovi funkcii, a ako
nejzinata primena se povtori, mo`e da dovede do
sozdavawe na psihi~ka i/ili fizi~ka zavisnost.
Spored toa, vo drogi }e gi vbrojuvame site
psihoaktivni supstanci; i legalnite i nelegalnite:
marihuanata, heroinot, kokainot, ekstazi, no i
nikotinot vo cigarite i alkoholot vo alkoholnite
pijalaci. Vo psihoaktivni supstanci (PAS) pokraj
ostanatite spa|aat i golemata grupa na lekovi koi
legalno se proizveduvaat i distribuiraat, kako {to se
lekovi za smiruvawe ili namaluvawe na bolka
(Analgin, Cafetin, Tramadol i dr.), lekovi za namaluvawe
na nervoza i napnatost (Apaurin, Diazepam, Lexilium,
Tranex, Demetrin, Ansilan, Librium i dr) i lekovi za
podobruvawe na sonot (Cerson, Fluzepam, Benzosan i dr.).
Site tie mo`at da se upotrebuvaat, no istovremeno se
i so visok potencijal na zloupotreba.
Upotreba na psihoaktivni supstanci e termin koj
ozna~uva primena na nekoja PAS ili lek od strana na
lice koe ja zema samo ako e istata prepi{ana od lekar
na negovo ime, na na~in i vo opredelana doza. Dokolku
istiot lek liceto go zema vo pogolema doza, na svoja
raka ili na drug na~in od prepi{aniot, se smeta deka
ne go upotrebuva, tuku go zloupotrebuva. Istoto va`i
19
i dokolku nekoe lice samoinicijativno zapo~nuva da
upotrebuva nekoj lek, sam ja opredeluva dozata i
na~inot na koj }e go zema lekot. I vo toj slu~aj, toj
lekot ne go upotrebuva tuku go zloupotrebuva.
Zloupotreba na drogi e termin koj zna~i nelegalno
(nezakonsko) zemawe na razli~ni drogi i drugi
psihoaktivni supstanci koi gi nema na legalniot
pazar, ne se proizveduvaat nitu prodavaat legalno.
Takvi se heroinot, krekot, kokainot i drugi. Me|utoa,
kako {to e ve}e ka`ano, zloupotreba e i koga legalno
proizvedenata supstanca (lek) se koristi svoevolno,
vo koli~estvo, doza i na na~in za koj liceto samo
odlu~uva, a bez preporaka na medicinsko lice, lekar.
I upotrebata i zloupotrebata na drogi i dr. PAS so
sebe nosat potencijalna opasnost od razvivawe na
zavisnost, bilo psihi~ka ili psihi~ka i fizi~ka.
Sekoj mlad ~ovek zapo~nuva da ja zema drogata slu~ajno
i toa po~etno zemawe e naj~esto dobrovolna i
svoevolna odluka. Toa e voobi~aeno scenario koga
li~nosta eksperimentira so drogata, koja{to inaku
predizvikuva zavisnost. Mo`ebi namerata e da ja
zadovoli qubopitnosta, da proba samo edna{, za da
oseti kakvo e dejstvoto i ~uvstvoto! No, novoto
iskustvo iznenaduva i mladata li~nost mo`e da posaka
toj efekt od drogata vo slednite nedeli i meseci da go
povtori; povtorno i povtorno. Vo me|uvreme, odlu~uva
deka treba i saka da prestane. Znae deka i pokraj
nesporedlivata kratkotrajna vozvi{enost {to ja
do`ivuva so drogata, dolgotrajnite posledici od
nejzinata upotreba se opasni. Zatoa, si vetuva sebesi
deka }e prestane, me|utoa negoviot mozok ima sosema
poinakov plan - sega povtorno mu e potrebna droga. I
dodeka negoviot racionalen um mnogu dobro znae deka
20
ne treba da zeme povtorno, negoviot mozok preminuva
preku ovie predupreduvawa. Na nemu nejasen na~in,
povtornata upotreba na droga predizvikala dramati~ni promeni vo stukturata i vo funkcioniraweto na
negoviot mozok. I taka, i pokraj negovoto vetuvawe
deka }e prestane, postojano prodol`uva i prodol`uva
so upotrebata na droga.
Sega upotrebata na droga e nadvor od
toj/taa stanuva zavisnik.
kontrola i
Zatoa, zapametete!!!
Nema bezopasni!
Nema lesni drogi!
Site drogi se opasni i te{ki, osobeno koga stanuva
zbor za mlada li~nost vo periodot na pubertet i
adolescencija.
Mladata li~nost najprvo ja zema drogata da í bide
ubavo i zabavno,
a potoa prodol`uva da ja zema za da ne í bide te{ko
i lo{o!!!
Zavisnosta od drogi ne e zadovolstvo,
toa e te{ka, slo`ena i pred sé ma~na sostojba.
Zavisnost od drogi e postoewe na silna, neodoliva i
nesovladliva `elba ili potreba t.n. “glad za droga”,
koja ja tera li~nosta da prodol`i so zemawe na droga i
istata da ja nabavuva po koja bilo cena i na kakov bilo
na~in, kako i tendencija vo tekot na zemaweto
postojano da go nagolemuva koli~estvoto na zemenata
droga (fenomen na tolerancija), bez ogled na {tetnite
posledici od drogata za poedinecot, semejstvoto i
op{testvoto. Kako posledica na seto toa se razviva
psihi~ka i fizi~ka zavisnost.
21
Tolerancija se javuva kako rezultat na smalenata
reaktivnost na isto koli~estvo droga, poradi {to e
potrebno postojano nagolemuvawe na koli~estvoto, za
postignuvawe na istiot efekt koj{to porano se
postignuval so pomalo koli~estvo droga. Se javuva kaj
zavisnost od mnogu drogi, a kaj nekoi od niv se razviva
osobeno brzo, kako na primer pri zloupotreba na
opijati ili amfetamini.
Psihi~ka zavisnost se javuva pri upotreba na site
vidovi drogi. Taa pretstavuva silna emocionalna i
psihi~ka potreba da se zeme drogata, bilo so toa da se
postigne zadovolstvo, ili za da se izbegne neprijatnoto ~uvstvo zaradi li{uvawe od drogata. Toa pretstavuva eden vid poseben odnos pome|u drogata i ~ovekot
i nabrgu stanuva uslov za normalno mentalno funkcionirawe na li~nosta. Potrebata za droga stanuva vo
tolkava mera neodoliva i neophodna za li~nosta, {to
taa za smetka na nejzinata upotreba po~nuva da gi
zanemaruva svoite voobi~aeni aktivnosti, go ostava
semejstvoto i prijatelite, go napu{ta u~ili{teto ili
ja napu{ta rabotata i go naso~uva celoto svoe
vnimanie kon pronao|awe i upotreba na droga.
Fizi~ka zavisnost e sostojba koja se javuva poradi
dejstvoto na drogata vrz metabolizmot na `ivata
kletka na li~nosta koja ja zema; stanuvaj}i negov
sostaven del. Pojavata na kriza (apstinencijalen
sindrom), koja se javuva kako karakteristi~en znak na
fizi~kata zavisnost po prestanok na zemawe na droga
e vsu{nost posledica od nedostig na droga vo
metabolizmot na individuata.
Apstinencijalnata kriza se javuva po prestanok na
zemawe droga. Taa se manifestira so pojava na nejasno
stravuvawe, napnatost, neraspolo`enie, nervoza,
22
voznemirenost, izbuvlivost, nesonica, solzewe na
o~ite, te~ewe na nosot, kivawe, poka~ena temperatura,
naleti na toplo-ladno, potewe, e`ewe (simptomi
sli~ni na nastinka), bolki vo koskite i po celoto
telo, osobeno vo ‘rbetot i golemite zglobovi, namalen
apetit, bolki vo stomakot, te~ni stolici i dr. Obidot
da se prekine so zemawe na droga re~isi redovno e
sleden so pojava na apstinencijalna kriza, koja e
krajno neprijatna i dramati~na sostojba i bara
stru~na pomo{ i tretman. Vo sprotivno, taa mo`e da
bide povod za povtorno zemawe droga, pred sé za da se
nadminat te{kotiite vo vrska so krizata.
Prodol`en apstinencijalen sindrom se javuva vo
prvite {est meseci od prestanokot na zemawe droga i
se manifestira so periodi~na pojava na poizrazeni
znaci na potewe, e`ewe, naleti na toplo-ladno, iako
liceto uspe{no odr`uva sostojba vo koja ne zema
droga. Voobi~aeno trae 15 do 30 minuti. Naj~esto se
javuva kaj opijatnite (heroinskite) zavisnici.Se
javuva vo situacii koga lekuvaniot zavisnik od droga
go potsetuvaat na periodot na zemawe droga, kako na
pr: gledawe na film so tema droga, povtorna sredba
ili dru`ewe so zavisnici, razgovor za droga,
prestojuvawe vo prostorija kade {to se podgotvuva
droga, minuvawe niz teritorijata kade {to prethodno
se nabavuvala droga, posebni emocionalni sostojbi
itn. Ova se osobeno va`ni sostojbi bidej}i so sebe
nosat visok rizik od recidiv (povtorno zemawe na
droga). Od druga strana, poradi zagubenata doverba,
tie od roditelite mnogu ~esto se pogre{no
prepoznaeni kako povtorno da zemal droga, toa e povod
za konflikti koi ja vlo{uvaat prvi~nata sostojba i
povtorno se so visok rizik za recidiv.
23
Ona {to nie go narekuvame zloupotreba i zavisnost od
drogi ~esto go sretnuvame pod drugi imiwa: narkomanija, drogirawe, bolest na zavisnost i dr. Ovie imiwa
ednovremeno go odreduvaat i op{testveniot karakter
i odnosot kon pojavata. Vo stru~nata literatura,
zavisnosta od drogi se definira kako hroni~no,
recidivira~ko naru{uvawe. Toa zna~i deka, kako i kaj
site ostanati hroni~ni poremetuvawa poznati vo
medicinata (revmatizam, {e}erna bolest i sl.), posle
periodi na podobruvawe t.e. apstinencija (prestanok
na zemawe na droga) mo`ni se periodi na vlo{uvawe,
t.e. recidiv (povtorno zemawe na droga).
Spored svetskite statistiki, koga stanuva zbor za Sindrom na opijatna zavisnost (zavisnost od heroin),
stapkata na recidivnost vo prvata godina od
lekuvaweto se dvi`i pome|u 70-80%, bez ogled na
vidot i na~inot na lekuvawe. Toa zna~i deka kaj 7080% od lekuvanite heroinski zavisnici vo prvata
godina od lekuvaweto, postoi opasnost povtorno da
zemat heroin i da ja povtorat sostojbata.
Zapametete!
Sekoj zavisnik od droga zapo~nuva kako slu~aen
korisnik i bez ideja deka
eden den }e stane zavisnik.
Po~etnoto zemawe droga e naj~esto dobrovolna
odluka.
Site drogi predizvikuvaat psihi~ka
zavisnost, a nekoi i psihi~ka i fizi~ka.
Iako e te{ko da se prekine so zemawe droga,
nesporedlivo e pote{ko dolgotrajno da se
odr`i postignatata apstinencija.
24
VIDOVI DROGI
Postojat razni vidovi drogi koi mo`at da se podelat
na razli~ni na~ini; spored potekloto, spored
dejstvoto i sl. Iako drogite deluvaat vrz celiot
~ove~ki organizam, najzna~ajno i najvpe~atlivo e
dejstvoto na drogata vrz mozokot, t.e. vrz centralniot
nerven sistem (CNS ) spored koj tie se delat na:
1.Drogi {to ja namaluvaat aktivnosta na mozokot
(depresori na CNS), vo koi spa|aat: opioidnite drogi
(~istiot opium dobien od afionovata ~u{ka,
morfiumot,
heroinot,
metadonot
i
dr.)
i
barbituratite.
2.Drogi {to ja zgolemuvaat aktivnosta na mozokot
(stimulatori na CNS) vo koi spa|aat: amfetamini,
metamfetamini (ekstazi), kokain i dr.
3. Drogi koi predizvikuvaat halucinacii (izmami na
setivata), t.n. halucinogeni drogi (psihodelici). Tie
se delat na:
a) Mali halucinogeni: marihuana; muskatno
(morsko) orev~e (vo golemi koli~estva);
b) Golemi halucinogeni : LSD, mescalin, psylocibin
i dr. i
c) Delirantni drogi: toksi~ni vidovi lepaci,
isparlivi rastvoruva~i, sprejovi i sl.
25
NAJ^ESTO KORISTENI DROGI
Dolga e listata na drogi i drugi psihoaktivni
supstanci koi mladite i vozrasnite voop{to gi
zemaat. Nakuso }e zboruvame za nekoi od drogite za
koi znaeme deka se aktuelni me|u mladite vo na{ata
dr`ava:
Marihuana -
(trevka, gras)
Pretstavuva droga od grupata na mali halucinogeni
drogi. Nekoi avtori ja
izdvojuvaat vo posebna
grupa drogi, t.n. kanabinoidi.
Taa e najmasovno i
naj~esto
koristena droga vo
svetot i kaj nas.
Se dobiva od lisjata na `enskata Cannabis sativa
(indisko konopje) od ~ii cvetovi, t.e. od smolata na
cvetovite, se dobiva ha{i{.
Aktiven del
na marihuanata pretstavuva
Tetrahydrocanabiol (THC) koj e zastapen so okolu 210% vo listovite.
26
zabrzano mislewe, no i ote`nato vnimanie, so
o{teteno pametewe.
Kako da se prepoznae lice koe pu{elo marihuana:
Zenicite se pro{ireni;
O~nite kapaci i kowuktivite zacrveneti;
Sluznicata na ustata i `dreloto suvi, poradi {to
se javuva silna `ed;
Apetitot e zgolemen, osobeno za visokokalori~na
hrana;
Ali{tata i kosata imaat slatkast miris na
zapalen len.
Pointenzivnoto pu{ewe marihuana ~esto doveduva do
naru{uvawe na pove}e psihi~ki funkcii: pamtewe,
vnimanie, mislewe i pojava na ~uvstvo na nerealnost.
Mnogu golemi dozi marihuana mo`at da dovedat i
do pojava na psihoti~ni elementi (ludilo): zaguba
na orientacijata i realnosta (depersonalizacija i
derealizacija), promena na percepciite, promena
na telesnata {ema itn.
Pu{eweto marihuana doveduva do razvivawe na
tolerancija i silna psihi~ka zavisnost, a
mo`na e i pojava na vkrstena tolerancija pome|u
kanabinoidite i opijatite.
27
Heroin
-
(horse, chiva, joy powder)
Heroinot e droga od grupata
na opioidi. Vnesen vo organizmot heroinot;
Deluva na opioidnite receptori vo mozokot, menuvaj}i go, t.e. namaluvaj}i go
~uvstvoto na bolka (ima 2025 pati pojako dejstvo protiv bolka od morfinot), no
i ja zabavuva rabotata na
mozokot;
Toj
e
dva
pati
posna`no
adiktiven
(adikcija=zavisnost) od morfinot;
Se nao|a vo vid na bel ili sivokafeav pra{ok;
Na~in na zemawe: Vo organizmot mo`e da se vnese so: pu{ewe na cigara vo koja e staven heroin; {mrkawe preku
nos; vdi{uvawe na parei na zapalen heroin na folija i
intravenski, so {pric i igla.
Dejstvo: Vnesen vo organizmot heroinot zapo~nuva da
deluva brzo, za samo 15-30 sekundi ako e zemen intravenski, a dejstvoto mu trae 4-6 ~asa. Za toa vreme se
menuvaat fazite na negovoto dejstvo:
Faza 1. Sostojba na “High” t.e. sostojba na visoka opienost.
Nastapuva neposredno po vnesuvawe na heroin vo
organizmot i trae prose~no 10-15 min. Znaci: zabaveni
reakcii, ramnodu{nost kon okolinata, bezbolnost,
otapenost t.e. “skamenetost”; zenicite se stesneti
(to~kesti kako vrv od topuska) i bez reakcija na svetlina.
Faza 2. Sostojba na t.n. prividna psihi~ka ramnote`a ili
“preodna sostojba na normalnost”, koga liceto {to
zemalo heroin funkcionira relativno nevpe~atlivo za
okolinata. Ovaa faza trae 3-6 ~.
28
Faza 3. Zapo~nuva po okolu 8-12 ~asa od poslednoto
zemawe na heroinot, t.e. so prestanok na negovoto dejstvo.
Se karakterizira so pojava na kriza t.e. pojava na
apstinencijalni znaci: neraspolo`enie, nervoza, napnatost, izbuvlivost, eksplozivnost, ~esto proyevawe,
te~ewe na nosot, solzewe, potewe, e`ewe, nagli nevolni
dvi`ewa na poedini grupi muskuli na rakata/nogata,
nemiren son, {iroki zenici, bolki vo ‘rbetot i vo
koskite, gadewe, povra}awe, a mo`en e proliv i poka~ena
temperatura. Kulminacija na navedenite znaci nastanuva
za 36-48 ~., a prestanok se o~ekuva za 7-15 dena.
Zemawe heroin vo tekot na samo nekolku dena, doveduva do
razvivawe na
te{ka fizi~ka i psihi~ka zavisnost.
Lice koe nekolkukratno do`ivealo heroinska kriza, pri
pojava na prvite znaci na slednata kriza do`ivuva silno
~uvstvo na strav i panika, poradi {to ne ~eka da se razvie
krizata, tuku vedna{ se obiduva istata da ja prekine, taka
{to “trgnuva vo potraga” po heroin, sozdava “rezervi” od
heroin, sé vo obid da ja “presretne krizata” sledniot pat,
pred taa da se pojavi so seta svoja ostrina. Taka zapo~nuva
da zema heroin vo se pokratki intervali, zatvoraj}i go
celosno “krugot na heroinska zavisnost”, vo koj ni{to
drugi ne postoi osven drogata.
29
Problemot na povtornoto zemawe droga e osobeno
seriozen problem i bara poseben vid terapevtski
programi i deluvawa. Spored odredeni svetski
statistiki, okolu 80% od heroinskite zavisnici
lekuvani so razli~ni terapiski metodi vo tek na 1
godina se vra}aat povtorno na heroin, nezavisno od
vidot na lekuvawe.
Kako da se prepoznae lice koe zema heroin:
Te{ko e da se zabele`at promeni koga zemaweto na
heroin e na samiot po~etok. Me|utoa, pri pove}ekratno
zemawe na heroin se zabele`uvaat promeneti zenici
(stesneti ili vko~aneto pro{ireni), jade` po ko`ata i
~e{ewe, ~esti sostojbi na otsutnost, poluzaspanost,
bledilo, neishranetost, mo`ni se tragi od ubodi od igla
po racete, vospalenie na venite na racete ili nozete,
nagli promeni na raspolo`enieto i dr.
Ili, mo`at da se zabele`at znaci na heroinska kriza
(te~ewe na nos, solzewe na o~ite, kivawe, temperatura,
e`ewe na ko`ata, potewe, bolki po teloto, povra}awe).
Roditelite ovie znaci pogre{no gi tolkuvaat kako
pote{ka nastinka ili poseriozna gripozna sostojba,
koja{to, kako i heroinskata kriza, trae 7-10 dena.
Razni predmeti kako: par~iwa aluminiumska folija,
igli i {pricevi, izgoreni la`ici, sve}i, kesi~ki
limontus, celofan, pamuk~iwa, lastik i dr., se del od
“priborot” potreben za podgotvuvawe i zemawe na heroin.
Zapametete!
Nema bezopasno zemawe heroin.
Zemaweto heroin e sekoga{ alarmanten znak,
osobeno ako se zema intravenski, poradi mo`nosta
od zarazuvawe so virusot na SIDA-ta, `olticata B
i C i drugi po krven pat prenoslivi bolesti.
30
Metadon
-
(Heptanon)
Metadonot e od grupata na opijatni drogi, sinteti~ki
analgetik, dobien laboratoriski.
Se koristi vo zvani~nata medicina kako silen lek
protiv bolki, vo lekuvawe na maligni zaboluvawa,
skr{enici, politraumi i dr.
Poradi toa {to pri negovo kontinuirano
vnesuvawe vo organizmot se razvivaat tolerancija
i psiho-fizi~ka zavisnost koi se vkrsteni sprema
drugite opijati, se prepu{uva pod posebni uslovi
na kontrola, bidej}i e so visok rizik za
zloupotreba.
Metadonot se primenuva vo golem broj zemji vo
tretman na opijatnata (heroinska) zavisnost, vo
t.n. Metadonska programa, za koja malku pove}e }e
zboruvame vo delot za tretman.
Ekstazi
-
(Ecstasy- XTC)
Pred nekolku godini, vo
svetot i kaj nas, se
pojavi t.n. droga za
rekreacija, koja mladite
31
Na pazarot mo`e da se sretne vo vid na tableti so
razli~en izgled i boja koi mo`at da sodr`at
amfetamin, LSD i dr. hemikalii.
Se koristi vo vid na tableti, pra{ok ili mnogu
poretko intravenski.
Deluva posle 30-60min. od zemaweto, a dejstvoto
trae od 3 do 30 ~asa.
Dejstvo:
Ekstazi voobi~aeno se zema za vreme na zabava, vo disko,
kafule ili na doma{na zabava. Lice koe zemalo ekstazi
se prepoznava po toa {to e:
Neumorno i vo postojano dvi`ewe i igra;
Intenzivno se poti i oddava toplina;
Srceto zabrzano mu raboti;
Krvniot pritisok e poka~en;
Zabrzano di{e;
Liceto mu e zacrveneto;
So promeneti e perceptivni do`ivuvawa: boite gi
do`ivuva posvetlo i pointenzivno, a zvucite
pozasileno;
Do`ivuva ~uvstvo na prijatnost, relaksiranost,
zgolemena bliskost so drugite, pogolema samodoverba,
~uvstvo na zgolemena mo} i sila, potreba od
razdvi`enost i neprekinato igrawe, a
Ponekoga{ ima ~uvstvo kako da e nadvor od
sopstvenoto telo.
Pri zemawe visoki dozi ekstazi se javuvaat silni glavobolki, gadewe, povra}awe i zamatuvawe na vidot.
Redovnoto zemawe ekstazi doveduva do razvivawe na
tolerancija so umerena psihi~ka zavisnost.
Podolgotrajno zemawe ekstazi mo`e da dovede do:
nesonica, treperewe i gr~ na muskulite, naleti na
toplina i crvenilo i dr.
32
Komplikacii:
Naj~esto nastanuvaat od pregrevawe na organizmot,
{to vodi do srcevo-krvonosen kolaps, a mo`en e i
smrten ishod. Ponekoga{ mo`e da se javi zbunetost,
dezorientacija, depresija, anksioznost, panika ili
paranoja ( ~uvstvo deka nekoj go progonuva ili mu se
zakanuva). Vo takvite sostojbi liceto treba brzo da se
otstrani od prostorijata, brzo da se oladi i da prima
te~nosti, kako i da se pobara medicinska pomo{.
Kokain
-
(Coca)
Kokainot e alkaloid koj se dobiva od
listot na rastenieto Erytroxylon coca,
koe raste vo Ju`na
Amerika. Za razlika od heroinot koj
e po~esto prisuten
vo Evropa i kaj nas,
kokainot po~esto
se zloupotrebuva vo Severna i Ju`na Amerika. Poznat
e kako koka, “snow” i sl.
Vo organizmot mo`e da se vnese so goltawe,
injektirawe, no naj~esto so v{mrkuvawe preku nos,
pri {to ima silno stimulativno dejstvo.
Zavisnicite ~esto go koristat vo kombinacija so
heroin kako ,,speedball,,.
Kokainot brzo doveduva do razvivawe na
tolerancija i silna psihi~ka zavisnost.
33
Hroni~na upotreba na kokain ima za posledica
pojava na paranoja i naludni~avi idei, halucinacii
i dr (psihoti~ni sostojbi t.e. ludilo).
Dejstvo: Prviot efekt od kokainot e prijaten, pri
{to se gubi zamorot i potrebata za son; a se javuva
~uvstvo na mo} i superiornost.
Me|utoa, ovie efekti traat kratko i im otstapuvaat
mesto na depresijata i zagri`enosta.
Dolgotrajna upotreba na kokain doveduva do: gubitok
na apetitot i naglo slabeewe, nesonica, tremor, a
ponekoga{ i gr~evi. Posebna komplikacija e pojava na
kokainska psihoza (ludilo), koja se karakterizira so
paranoidni interpretacii i razvoj na halucinacii so
zastra{uva~ki sodr`ini, poradi {to takvite
pacienti se agresivni sprema okolinata.
Krek
Ovaa droga se pojavi vo ponovo vreme i se dobiva so
prerabotka na kokainot.
Se nao|a vo forma na mali `oltobeli kristali
ili tro{ki.
Vo organizmot naj~esto se vnesuva so pu{ewe na
lule, inhalacija i dr.
Mnogu brzo dejstvuva na mozokot, predizvikuvaj}i
silna euforija, mnogu posilna od kokainot; a po
prestanuvawe na dejstvoto se javuva silna
depresija.
Po samo 1-2 zemawa sozdava tolerancija so
razvivawe na psiho-fizi~ka zavisnost sledena so
ekstremna agresivnost i violentnost.
34
Poradi toa se smeta deka navleguvaweto na krekot
vo zaednicata pretstavuva serizna zakana za
socijalniot mir i sigurnost.
Inhalatorni, isparlivi sredstva
Supstancii {to se vdi{uvaat ( inhaliraat ) se:
razli~nite organski rastvoruva~i (aceton, benzin i
sl.), lakovi, isparlivi boi, aerosoli, lepaci, sredstva
za ~istewe, dezinfekcija na sanitarni prostorii,
polirawe na mebelot,
razni insekticidi,
dezodoransi.
Tie se osobeno golem problem me|u mladite na vozrast
pome|u 12 i 16 god.
Dejstvo:
Pri vdi{uvawe na inhalatornite sredstva doa|a do pojava
na:
Zbrkanost, za{emetenost, agresivno i destruktivno
odnesuvawe, nesigurno odewe so teteravewe,
neorientiranost, nerazbirliv govor, pospanost, pa
duri i koma i smrt.
Nivnata zloupotreba doveduva do te{ki i ~esto
nepovratni o{tetuvawa na mozokot i drugite organi.
Vo tek na podolgotrajna zloupotreba, se razviva
tolerancija i redovna psihi~ka zavisnost, a kaj nekoi
od niv se javuva i fizi~ka zavisnost.
Osoben problem e nivnata lesna dostapnost (gi ima vo
site doma}instva i bliski du}ani) i niskite ceni,
poradi {to mo`at dolgo da se zemaat, a da ne bidat
navremeno zabele`eni od roditelite.
35
LSD (“trip”)- Lysergic Acid Diethylamide
LSD e sinteti~ki proizvedena supstanca, koja vnesena vo
organizmot vlijae na golem broj psihi~ki funkcii:
Gi menuva percepciite (setilata), predizvikuvaj}i
silni iluzii i halucinacii, pri {to boite se
,,slu{aat,, ,a zvucite se ,,gledaat,,;
Go menuva raspolo`enieto;
Go poremetuva misleweto, so gubitok na asocijacii;
Kaj ~uvstvitelni li~nosti se javuvaat: paranoidni,
pani~ni, {izofreni reakcii, depersonalizacija i
depresija so obid za suicid, t.n. “model psihoza”;
Naj~esto se distribuira vo vid na tabaci vpivatelna
hartija, impregnirani so ovaa droga, podeleni na mali
kvadrat~iwa na koi se nacrtani razli~ni sliki i
motivi;
LSD naj~esto se vnesuva preku usta i mnogu brzo se
apsorbira, taka {to efektite se javuvaat posle 30-45
min.;
Od organizmot se izla~uva preku izmet i urina, pa
taka lesno se utvrduva prisustvo na LSD vo mo~ka;
Tolerancijata brzo se razviva, no i brzo se povlekuva,
a psihi~kata zavisnost koja se javuva ne e izrazena;
Okolu 20%od lugeto koi zemaat LSD, podocna vo
sostojbi na zgolemena napnatost i anksioznost ili
pod dejstvo na drugi psihotropni supstancii,
do`ivuvaat flesh-back (vra}awe na sliki i do`ivuvawa
prisutni pri prethodnato zemawe na LSD) .
Zloupotreba na t.n. rekreacioni drogi
Nikotinot, kofeinot i alkoholot spa|aat vo grupata
na t.n. rekreacioni drogi. Poznato e deka milioni luge vo
svetot upotrebuvaat nikotin i kofein, a nivnata
podolgotrajna upotreba doveduva do pojava na psihi~ka, a
po izvesno vreme i na fizi~ka zavisnost.
36
Pu{eweto e ra{irena pojava vo svetot. Vo listot na
tutunot (Nicotiana tabacum) se nao|a nikotinot.
Toplinata koja se sozdava pri paleweto cigara
osloboduva nikotin, od koj eden del sogoruva, a
drugiot dospeva do organite za di{ewe.
Dimot od cigarata vo prosek sodr`i 6-8 mg nikotin.
Najgolemiot broj pu{a~i imaat nezapirliva
(kompulzivna) potreba da prodol`at so pu{ewe
cigari.
Istra`uvawata poka`ale deka ma`ite pove}e pu{at
koga se umorni, dodeka `enite pu{at vo stresni
situacii.
Nesoborlivi fakti:
Denes e op{to prifaten stavot deka pu{eweto e
{tetno po zdravjeto.
Doka`ano e deka pu{a~ite se pod pogolem rizik od
pojava na rak na belite drobovi i od srcevo-krvonosni
zaboluvawa (infarkt na srceto, mozo~en udar,
poka~en krven pritisok i dr.).
Smrtnosta kaj pu{a~ite e pogolema od taa kaj
nepu{a~ite.
Pu{eweto vo tekot na bremenosta go zgolemuva
rizikot od abortus ili predvremeno ra|awe i
nedonosenost.
Nikotinot kaj `enite-pu{a~i se izla~uva preku
mlekoto, a toa {tetno vlijae na doen~eto.
Doka`ano e deka kaj novoroden~e mo`e da nastane
intoksikacija so nikotin, ako majkata vo periodot
37
MLADITE
ADOLESCENCIJA
I
-
DROGATA
Mlade{tvo
[to be{e toa?
“Eden den poglednav kon vratata i go zdogledav
mojot 15-to godi{en sin kako vleguva. Be{e duri
malku podnavednat za da mo`e da pomine. Toga{ gi
vidov i golemite patiki na nozete. Me pozdravi, a
glasot mu be{e promenet, nekako dlabok, rapav. Se
iznenadiv! Imav vpe~atok deka za prv pat go gledam
svoeto dete ve}e porasnato.”
Ova im se slu~uva na mnogu roditeli. Osobeno na
roditelite od dvaeset i prviot vek. Okupirani od
sopstenite poblemi vo gradewe kariera, opstanok i
egzistencija , tehnolo{ki vi{ok , barawe na~in da se
pre`ivee itn. zaboravaat da vnimavaat na svoite deca,
mislej}i deka za toa sekoga{ }e ima vreme. ^estopati
roditelite velat : “Pa jas postojano sum tuka do
svoeto dete - kako toa da ne zabele`am {to se slu~uva
so nego“. Fizi~koto prisustvo samo za sebe ponekoga{
ne ni ovozmo`uva i celosen emocionalen anga`man vo
rabotite {to se slu~uvaat okolu nas.
Periodot na adolescencijata e brz, buren i
specifi~en period koj ~esto gi zbunuva mladite, no i
nivnite roditeli.
Adolescentniot period e specifi~en, zbunuva~ki
`ivoten period, koj se razlikuva od periodot na
detstvoto, od edna strana, i raniot vozrasen period od
druga. Poradi promenetoto odnesuvawe na relacija
38
dete-vozrasen, adolescentot ~esto gi zbuniva
roditelite. Vo pove}eto kulturi ovoj period po~nuva
okolu 11- 12 godina, a zavr{uva nekade okolu 24 - 26
godi{na vozrast. Dol`inata na ovoj razvoen period
zavisi pred sé od kulturolo{kite odliki na edno
op{testvo kako i negovata organizacija t.e dol`inata
na {koluvaweto na mladata osoba, vospostavuvawe na
raboten odnos i postignuvawe na celosna ekonomska i
psiholo{ka nezavisnost. Adolescentniot razvoen
period se odlikuva so slo`ena me|uigra na biolo{ki,
psiholo{ki i op{testveno-kulturni faktori.
Vo tekot na adolescentniot period, se slu~uvaat
golem broj razvojni problemi koi se karakteristi~ni
i pri toa normalni za nego. Tie promeni
predizvikuvaat odredeni emocionalni odgovori kaj
mladite lu|e. Vo adolescencijata doa|a do:
Burno biolo{ko sozrevawe na li~nosta, so nagli
telesni promeni koi se javuvaat na samiot po~etok
na adolescencijata. Re~isi preku no} adolescentot
go menuva svojot telesen izgled. Tokmu poradi toa
~esto e pred ogledalo, isprobuva ali{ta, ~as
zadovolno se sme{ka, a ~as, pak, e lut na svojot
izgled. Vo situacii na nezadovolstvo, poradi
svojot izgled, mladite se nervozni, napnati,
verbalno
agresivni
kon
svoite
bliski,
zabele`uvaat deka nemaat {to da oble~at i sl.
Sekoj mlad ~ovek ima svoja zamislena slika za toa
kako bi sakal da izgleda na telesen plan. Kaj
mladite taa idealna slika za svoeto telesno "Jas"
se poklopuva so slikata t.e. telesniot izgled na
nekoj niven idol.
39
Kaj golem broj mladi doa|a do golem ras~ekor pomegu
vistinskata slika na telesnoto “Jas” i
idealiziranata slika za sebe. Toa doveduva do
razo~aruvawe, nezadovolstvo, taga, ~uvstvo na
pomala vrednost, te`nenie kon socijalna izolacija ,
pa sé do depresivni emocionalni sostojbi.
Brzi promeni na raspolo`enieto isto taka se
sostaven del na periodot na adolescencijata. Od
vakvite promeni vo raspolo`enieto ~esto pati se
zbuneti i roditelite i mladite. Tie ~as se dobro
raspolo`eni, potpevnuvaat, ka`uvaat vicevi, se
zadevaat niz humor, no samo malku im treba da
blikaat vo pla~.
Novi do`ivuvawa i ~uvstva koi go sledat
probudeniot seksualen nagon, vo mnogu se
razlikuvaat od ~uvstvata {to se prisutni vo
porane{nite fazi na razvojot. Imeno, interesot za
li~nostite od sprotivniot pol doa|a do silen
izraz. Vo ovoj period se formira i poloviot
identitet, {to pretstavuva prifa}awe na svojata
biolo{ka polova dadenost.
Roditeli!
Dokolku Va{eto dete e nezadovolno od svojot
izgled, nastojuva da bide pove}e doma, zbuneto e od
zbidnuvawata vo i von nego, osobeno okolu negoviot
odnos so sprotivniot pol i nivniot odnos kon nego i
seto toa go pravi mnogu napnato, neraspolo`eno,
ta`no i osameno, mnogu lesno mo`e da posaka po
hemiski pat da gi rastovari i nadmine tie
neprijatni ~uvstva, za da se po~uvstvuva rasplo`en
40
Promenlivo odnesuvawe : Adolescentot
e “so
edna noga vo detstvoto, a so druga vo svetot na
vozrasnite”. Tokmu takvo e i negovoto odnesuvawe.
Povremeno li~i na malo dete, a povremeno e
preseriozen i uspeva da gi izvr{uva zadadenite
zada~i kako da e vozrasen. Isto taka, toj na
momenti ~uvstvuva nostalgija i taga za periodot na
detstvoto, kade {to sé mu e poznato i kade {to
vladeat jasni i ednostavni pravila na odnesuvawe,
a ve}e vo sledniot moment ~uvstvuva intenziven
strav od svetot na vozrasnite, kade {to vladeat
prestrogi pravila i visoki o~ekuvawa.
Razvojni promeni: Adolescentot gi otfrla
dotoga{nite izvori na samovrednuvawe, ja doveduva
vo pra{awe organizacijata na vremeto i
preraspredelbata na energijata potrebna za
zadovoluvawe na emotivnite i nagonskite potrebi,
od edna strana,
i kulturnite i socijalnite
41
dotoga{noto nivno zna~ewe za nego, {to e ~esto
tolkuvano od roditelite kako nepo~ituvawe,
omalova`uvawe i sl., iako se o~ekuva tokmu
roditelite da go pottiknuvaat svojot adolescent da
se osamostojuva i odvojuva od niv. Me|utoa, vo
pottiknuvaweto treba da se vnimava da ne se
predizvika preterana nezavisnost (prebrzo
vleguvawe vo svetot na vozrasnite) ili, pak, da ne
dojde do preterano vrzuvawe na adolescentot za
roditelite (preterana zavisnost), so {to bi se
spre~il procesot na osamostojuvawe.
Roditeli zapametete!
Za da se odvoi polesno od Vas, Va{eto dete ~esto
te`nee da go obezvredni dotoga{noto Va{e zna~ewe
za nego
Va{ata poddr{ka i razbiraweto na potrebata na
Va{ite deca od Vas, kako
i potpomagaweto na
potrebata za nivno odvojuvawe od Vas, e vsu{nost
Va{e u~estvo vo nivnoto sozrevawe.
No,
treba da se vnimava, da ne se pottiknuva
preterana nezavisnot, nitu pak preterano da se vrzuva
adolescentot
za Vas i da se spre~i negovoto
osamostojuvawe.
Ovie i mnogu drugi burni promeni, vo tekot na
razvojot na adolescentot, se normalen proces na
sozrevawe i istite promeni ili krizi se narekuvaat
normativni krizi.
Del od
mladite lu|e razvojnite problemi gi
nadminuvaat spontano, niz postojan proces na
integracija na intrapsihi~koto i interpersonalnoto,
42
osvojuvaj}i ja ~ekor po ~ekor ponudenata sloboda na
izborot na li~en i profesionalen plan.
Da se postane svoj, celovit, avtenti~en, bitie
za sebe i po sebe, no i bitie za drugite e te{ka zada~a
i proces koj se odviva celiot `ivot od po~etokot do
krajot. Taka, nie go steknuvame svojot identitet, a
toj ni dava smisla vo `ivotot.
Mladata li~nost koja go ostvarila svojot
identitet znae koja e taa, se ~uvstvuva samoprifatena
i sigurna, zadovolna e od svojata rabota i uspesi, se
do`ivuva celovita, donesuva odluki i znae kon {to se
stremi vo `ivotot.
Me|utoa, golem broj mladi lu|e, ne uspevaat vo
43
RODITELI !
Verojatnosta Va{eto dete da prifati negativen
identitet e pravoproporcionalna so sostojbite vo
koi:
Imate pregolemi o~ekuvawa od nego;
Postojano ste nezadovolni od negovite
postignuvawa;
Toa nema dovolen kapacitet i sili da gi sledi
svoite vrsnici;
Polesno mu e da prifati da bide sé ona {to vo
tekot na vospituvaweto mu zboruvavte da ne bide,
otkolku da se bori so realnosta od koja e
nezadovolno;
Toa ne postignalo dovolna zrelost da gi podnesuva
i ispolnuva barawata na op{testvoto od nego;
Ima negativni emocionalni iskustva vo tekot na
razvojot;
Prisutni se ~esti konflikti so roditelite;
Ima nenadminati razvojni problemi;
Ima konflikti na po{iroko semejno nivo i
Ima iskustvo so emocionalna, fizi~ka i/ili
seksualna zloupotreba.
Vo tek na konfuzijata na identitetot dominira:
napnatost, depresivno raspolo`enie, nisko samocenewe,
socijalno povlekuvawe itn.
Dokolku e mladata osoba sklona brzo da gi razre{uva
negativnite emocii , mo`e da pobara brzo rastovaruvawe
i toa po hemiski pat, so upotreba na droga.
Emociite koi normalno se pojavuvaat kaj mladite vo
adolescencija, se strav i `alost. Pri~inite za
44
stravot najmnogu se povrzani so strav od neuspeh vo
u~ili{te, od fizi~ka agresivnost na vozrasnite, od
bolest, od smrt, moralno propa|awe itn. Anksioznata
sostojba kako sostojba na voznemiranost, napnatost,
o~ekuvawe i strav od nejasna opasnost ako potrae
podolgo vreme go poremetuva socijalnoto funkcionirawe
na adolescentot. Sostojbata na anksioznost osobeno se
javuva ako se prisutni semejni stresovi i problemi, i
dokolku postoi semejna predispozicija za vakov tip na
reakcija.
@alosta e normalen oblik na emocionalno reagirawe
pri realna (zaguba na blizok ~len od semejstvoto) ili
simboli~na zaguba (“zaguba na drugar” poradi
preseluvawe, “zaguba” na sou~enik poradi promena na
u~ili{te itn.). Adolescentite se osobeno ~uvstvitelni
na zagubi poradi neo~ekuvani `ivotni slu~ki ( smrt na
bliska osoba, razvod na roditeli, otsutnost na liceto za
koja adolescentot e isklu~itelno vrzan, gubitok na
emocionalna heteroseksualna vrska itn.). Neuspehot vo
socijalnite kontakti i neispolneti postaveni celi,
mo`at isto taka da dovedat do pojava na `alost. @alosta,
koja e normalen oblik na emocionalno reagirawe pri
gubitok na blizok ~len od semejstvoto ili gubitok na
ne{to zna~ajno za li~nosta, kaj nekoi mladi mo`e da
zazeme enormni dimenzii.
Roditeli!
Emocionalnite reakcii na `alost i strav, ako
podolgo traat i ako se so silen intenzitet, seriozno
ja naru{uvaat homeostazata, osobeno
ako
adolescentot nema dobar sistem na poddr{ka, pred sé
vo sebe i vo svoeto semejstvo, a potoa i vo
po{irokata socijalna sredina.
45
Dokolku se slu~i adolescentot da ne uspee na eden
zdrav i adekvaten na~in da gi nadmine ~uvstvoto na
strav i `alost, mo`e da se slu~i toa da go napravi so
upotreba na nekoe hemisko sredstvo. Dokolku za toa
ima primer i model vo semejstvoto (na pr. majkata pri
sekoja nervoza i glavobolka pie tableti, a tatkoto
alkohol) lesno mo`e da se slu~i mladiot ~ovek brzo da
go povtori toj model i da posegne po kakvo bilo
psihoaktivno sredstvo za da gi nadmine sopstvenite
negativni emocii.
Najdominantni
~uvstva,
karakteristi~ni
za
adolescentniot razvoen period, se ~uvstvoto na dosada
, otu|enost i taga. Tie se javuvaat kako rezultat na
nemo`nosta da se vratat na poznatoto vo detstvoto, od
edna strana, i stravot od nepoznatoto vo idnina od
druga, rezultiraj}i so negativni emocionalni sostojbi
kaj mladite. Dosadata kaj mladite se manifestira niz
soop{tuvawe deka sé e glupavo i neinteresno. Taa se
javuva kako reakcija na nemo`nosta nitu da gi
prodol`i dotoga{nite detski igri, nitu da gi
prifati odgovornostite koi doa|aat od svetot na
vozrasnite, kade sé e u{te nepoznato i zastra{uva~ko.
Na golem broj mladi im nedostasuva socijalna
ume{nost i ve{tina za da go nadminat toj moment.
Adolescenti!
Dosadata mo`ete da ja nadminete na adekvaten i zdrav
na~in, so:
Sportuvawe
^lenuvawe vo igraorni, dramski i drugi dru{tva
Pi{uvawe i ~itawe poezija itn.
Otu|enosta slu`i kako mehanizam na isklu~uvawe od
barawata na svetot na vozrasnite, me|utoa, nabrgu
46
mo`e da dovede do osamenost. Poradi otu|enosta od
svetot na vozrasnite, no i od svetot na detstvoto, se
sozdava praznina koja adolescentite
te{ko ja
podnesuvaat i nekoi od niv mo`at da ja popolnat so
pripa|awe
na
subkulturata
na
lica
{to
zloupotrebuvaat drogi ili na pr. lica so delikvetno
odnesuvawe. So pripa|aweto na ovie grupi, mladite ja
razre{uvaat potrebata za pripadnost, iako se ovie
grupi so ponizok potencijal, bidej}i toa pomalku
baraat i o~ekuvaat od nego. Tagata e ~est pridru`nik
na periodot na adolescencija. Predizvikana e od
~uvstvoto
na
praznina
i
do`ivuvawe
na
besperspektivnost, posebno vo situacii na te{ki
socioekonomski i politi~ki prevrivawa. Tagata se
javuva kako posledica na ma~noto ~uvstvo na
napu{tenost i nedostatok na roditelska za{tita i
poddr{ka.
Osven navedenite, kaj mladite osobeno se izrazeni
~uvstvata na osamenost, neprifatenost i nesigurnost.
47
~uvstvuva nerazbrana, neprifatena i bez poddr{ka,
mo`e:
Da prestane da ja ka`uva vistina, t.e. da la`e.
La`eweto ili neka`uvaweto vistina mo`e da se
pojavi kako posledica na stravot od kazna od
strana na roditelite ili drugi avtoriteti ako ja
ka`e vistinata, koga adolescentot smeta deka nema
da bide razbran. Vo drugi slu~ai mladiot ~ovek
la`e za da bide dominanten vo grupata t.e. za
postignuvawe na superiornost ili, pak, preku
lagata saka da ja negira svojata nepodnosliva
realnost. Za vistinata i lagata ne{to pove}e vo
slednoto poglavie.
Da po~ne da krade. Toa mo`e da bide so cel da go
svrti vnimanieto kon sebe od strana na roditelite;
ili za da se sprotivstavat na rigidnite moralni
pravila i normi na nivnite roditeli. Vo nekoi
situacii, kradeweto, kako sociopatolo{ka pojava,
se javuva kaj nekoi mladi lu|e kako rezultat na
niskata ekonomska mo} na nivnoto semejstvo, a so
48
Kako {to gledame, na patot do zrelosta, mladite lu|e
pominuvaat niz navistina buren i ~esto nepredvidliv
razvoen period, period poln so predizvici i
te{kotii. Vo pove}e navrata napomenuvavme deka
neprijatnite sostojbi vo ovoj razvoen period mo`at da
se razre{uvaat na razli~en na~in, pri {to nekoi
mladi izbiraat toa da go napravat po hemiski pat, so
zemawe na nekoja psihoaktivna supstanca t.e. droga.
Adolescenti, zapametete!
Zemaweto droga samo:
Privremeno ve rastovaruva od emocionalna
bolka;
Za kratko vreme vi ovozmo`uva la`na mo};
Kratko ve pravi sre}ni , opu{teni i sé vi
izgleda vozmo`no.
Me|utoa,
Otkako }e pomine dejstvoto na drogata, vie:
U{te pove}e }e se ~uvstvuvate napnati;
]e se zgolemi ~uvstvoto na vina kon
roditelite;
]e se ~uvstvuvate ta`ni nesre}ni; a
Seto toa }e ve natera povtorno da
zemete droga. . . i
Taka }e vlezete vo magi~en krug od koj te{ko se
izleguva.
49
Roditeli, zapametete!
Za da se nadminat polesno razvojnite problemi kaj
Va{ite deca vo periodot na dolescencijata, odnosno
za tie polesno da ja podnesat napnatosta i negativnite
emocii, kako i da postignat povisok stepen na zrelost,
neophodno e vo tekot na nivniot razvoj i pri vospituvaweto da gi u~ite na razni socijalni i emocionalni
ve{tini i sposobnosti, razvivaj}i gi kaj niv slednive
sposobnosti:
Sposobnost da se prepoznaat, spoznaat i opi{at sopstvenite emocii. Sposobnosta da se prepoznavaat ~uvstvata zna~i istite da se kontroliraat vo sekoj moment. Nemo`nost da se prepoznaat
~uvstvata ne doveduva vo situacija da zavisime od
niv.
Sposobnost da upravuvaat so emociite. Sovladuvaweto i upravuvaweto so emociite e sposobnost
na samosvesta. Lu|eto na koi im nedostasuva ovaa
sposobnost se postojano vo borba so ~ustvoto na
ogor~enost i ma~nina, dodeka onie koi ja poseduvaat ovaa sposobnost mnogu pobrgu zakrepnuvaat od
`ivotniot nemir i neuspesi.
Sposobnost za samomotivacija. Upravuvaweto so
emociite i nivnoto vodewe kon odredena cel
pomaga
vo
razvivawe
na
kreativnosta,
vnimatelnosta i vo sovladuvaweto na odredeni
ve{tini.
Emocionalnata
samokontrola
i
smiruvaweto
na
afektot
}e
ovozmo`at
isklu~itelni uspesi na sekoe pole.
50
Sposobnost za prepoznavawe na emociite kaj
drugite. Empatijata e isto taka sposobnost koja e
zasnovana na ~ovekovata samosvest i e edna od
osnovnite ~ovekovi ve{tini. Kolku podobro gi
poznavame sopstvenite emocii polesno }e gi
prepoznavame i tu|ite ~uvstva. Poseduvaweto na
empatija e ve{tina na prepoznavawe {to na
drugite okolu nas im e va`no, {to im treba, kako
se ~uvstvuvaat i mo`nost da vo soglasnost so toa se
odnesuvame.
Sposobnost na odr`uvawe na me|usebni odnosi.
Ovaa sposobnost tesno e povrzana so sposobnosta
na razbirawe na tu|ite emocii. Lu|eto koi gi
usovr{uvaat ovie sposobnosti imaat uspe{na
sorabotka so drugite i ednostavno se “yvezdi” vo
dru{tvoto.
51
VISTINATA I LAGATA
I
UPOTREBATA NA DROGI
Koristeweto droga i razvojot na zavisnost kon nea,
doveduva do pojava na mnogubrojni negativni promeni
vo odnesuvaweto kaj mladite. Edna od ~estite promeni
e naglo popu{tawe na uspehot vo u~ili{te, ~esti
otsustvuvawa od doma, menuvawe na izjavite i dr. No,
se ~ini deka ka`uvaweto nevistina ili poto~no, ~estite lagi, se naj~esti i re~isi po pravilo se prisutni
vo site semejstva so ovoj problem. I vo tekot na lekuvaweto, prestanokot na la`ewe i vospostavuvawe na
doverbata vo semejstvoto se edni od klu~nite terapevtski celi.
[to postignuva adolescentot so lagata?
Vo po~etokot, cel mo`e da bide obezbeduvawe na nepre~eno otsustvo od doma, osobeno ako se roditelite
so mnogu kruti stavovi i zabrani. No, podocna se pojavuvaat i lagi so koi se obezbeduvaat finansiski sredstva (proda`ba na raboti od doma, a la`e deka gi pozajmil). Na po~etokot, pri koristewe droga, kaj mnogu
52
krajno nezainteresiran i otsuten na ~as. Begal od ~asovi, sé
poretko odel na u~ili{te, nosel la`ni potvrdi od lekar ili od
roditelite, za opravduvawe na ~asovite i sl. Doma go nemalo so
denovi. Na ulica se dru`el so poznati i nepoznati, no duri
poslednite nekolku meseci zapo~nal da pu{i marihuana. Otkako
doznale roditelite go odnee vo Sovetuvali{teto na
Zdru`enieto “Doverba” . Na prvata sredba Igor sosema otvoreno zboruva{e za svoite problemi vo prilagoduvawe vo u~ili{teto, i na programata i na profesorite. Nemal drugari, se ~uvstvuval osamen i so mnogu napor go sovladuval gradivoto. Nemal
so kogo da go spodeli seto toa. Koga svoite problemi gi
soop{tuval na roditelite, tie samo vikale, go karale, mu se lutele, go narekuvale so pogrdni zborovi. No, ne go razbirale. Za da
gi odbegne reakciite na roditelite ~esto ili premol~uval ili
ne ja ka`uval pravata vistina. Roditelite bile povikani od
klasniot rakovoditel. Se dogovorile da ja ka`uva vistinata.
Toj povtorno se obidel da im ka`e deka mu e te{ko, deka mu treba
pomo{. A tie, roditelite, osobeno tatkoto, povtorno mu se nalutil, go navreduval so zborovite deka e slabak i deka takov sin
ne mu treba. Prikaznata se povtrila, no sega roditelite se obidele so molbi i go prekolnuvale da se vrazumi i promeni. Na kraj
mu se zakanuvale i zapo~nale da go kaznuvaat. A toj?Toj sé po~esto nitu bil doma, nitu na u~ili{te. Smetal deka e sepak podobro ako ne im ja ka`uva vistinata.
Iskustvoto poka`uva deka mnogu mladi lu|e se podgotveni otvoreno da zboruvaat za svoite problemi
pred odreden broj lu|e ~ija dobronamernost mnogu pati
ja proverile. Koga se toa lekari, psiholozi,
nastavnici i dr., toga{ mo`nostite za pomo{ na
mladata li~nost se mnogu pogolemi.
^estopati, iako lagite na zavisnicite od droga se
mnogu naivni i providni, roditelite sakaat da
veruvaat vo niv, bidej}i dlaboko vo sebe
pret~uvstvuvaat deka ne{to stra{no se slu~uva so
nivnoto dete i sé u{te ne se podgotveni da se soo~at so
vistinata. Nekoi, pak, roditeli vakvite promeni kaj
svoite deca gi krstat kako “ ludorii karakteristi~ni
za mlade{tvoto“, kako promeni koi }e pominat sami od
53
sebe, poradi {to mo`e da se izgubi dragoceno vreme za
pomo{.
Roditeli zapametete!
Ne zatvorajte gi o~ite pred “stra{nata
vistina”. Taka samo gubite dragoceno vreme vo
razre{uvawe na problemite na Va{eto dete.
VISTINA ZA VISTINATA I LAGATA
Vo obidot da ja definirame vistinata, naidovme na
odredeni pote{kotii.
Edni velat:
Vistinata e edna i edinstvena tuka nema dilemi.
Drugi polemiziraat:
Ima vistini kolku i lu|e na Zemjinata topka.
Treti, pak, insistiraat:
Vistina e samo ona {to e vo soglasnost so
realnosta.
Sigurno bi mo`ele da nabroime u{te mnogu stavovi i
razmisluvawa za vistinata. Iskustvoto poka`uva deka
site nie go menuvame odnosot kon vistinatata vo
zavisnost od na{ata sostojba, raspolo`enie, vlijanieto na drugite vrz nas, stepen na zrelost i obrazovanie
vo nekoj segment itn. Od druga strana, odnosot kon
vistinata vo golema mera zavisi i od stavovite kon nea
{to gi nosime od na{ite semejstva. Spored toa, iako
~estopati izgleda deka vistinata e jasna i o~igledna,
vo definiraweto na poimot vistina naiduvame na
dilemi i mnogubrojni pote{kotii.
Vo psihologijata se zboruva za objektivna i subjektivna vistina. Se smeta deka objektivnata vistina e stan-
54
dardizirana, univerzalna i nepromenliva (iako ne sekoga{, ne vo celost i ne sekade). Subjektivnata vistina, naj~esto e vistinata na eden subjekt ili na grupa
subjekti koi pripa|aat na ista {kola, vera, dr`ava,
okolija itn. i taa naj~esto e vo soglasnost so negovata /
nivnata realnost.
Na sprotivnata strana od vistinata e lagata, koja e
ednostavo ka`ano sprotivnost ili negacija, a mo`no i
modifikacija na vistinata. I vo definiraweto na
lagata se javuvaat pote{kotii, iako pove}eto lu|e
smetaat deka
Laga e sekoj iskaz koj e namerno daden kako
nevistinit.
Teoretski gledano, iako koj bilo iskaz ili soop{tuvawe mo`e da bide nevistinito, vo psiholo{ka smisla
toa ne pretstavuva laga, dokolku ne postoela namera na
onoj koj go dava iskazot nekogo da izla`e i/ili zavede.
Fantazijata i me~taeweto, koi se normalni razvojni
fenomeni, vo detska vozrast, ~esto se od roditelite
imenuvani kako nevistina ili laga. Me|utoa, vo detska
vozrast mo`no i e prisustvoto na t.n. la`livost.
La`livosta e isto taka ~esta osobina na detsko
odnesuvawe i obi~no e povrzana so nastanite i ~lenovite vo semejstvoto, drugarite, u~ili{teto. Dokolku
ne prestane vo detstvoto, la`livosta mo`e da stane
trajna crta na li~nosta na vozrasniot.
Roditeli, vnimavajte !
La`livosta kaj decata ne e priroden del od nivniot
razvoj, tuku se pojavuva ako decata nemaat dobar
status vo svoeto semejstvo; roditelite im
zabranuvaat premnogu rabot,; rastat vo semejstva vo
55
koi la`eweto e sostaven del na odnesuvaweto na
sekoj ~len od semejstvoto
Detskite lagi vo ovoj slu~aj imaat za{titna uloga za
deteto. Toa so nivna pomo{ izbegnuva kazna, osobeno
onaa za koja misli deka ne e zaslu`ena, go podobruva
odnosot na roditelite kon nego, taka {to odbegnuva
situacija da gi razo~ara roditelite, gi ispolnuva
nivnite o~ekuvawa i `elbi itn. Spored toa, iako
nemame namera da ja branime i opravduvame lagata,
samo konstatirame deka
Lagata ~estopati ima za{titna funkcija za onoj koj ja
ka`uva.
Dali Vam Vi se slu~ilo da go izla`ete svoeto dete?
Toa e pra{awe koe nie ~esto im go postavuvame na roditelite na na{ite sredbi, osobeno na onie koi silno
udiraj}i se vo gradi kategori~no tvrdat deka: “. . .
nikoga{, nikogo ne izla`ale”i deka za niv “lagata e
najgolemiot grev”.
Ima li navistina lu|e koi nikoga{ vo `ivotot ne
izla`ale? ili poto~no:
Ima li roditeli koi svoite deca nikoga{ ne gi
izla`ale? Mo`ebi ima, me|utoa, vistina e deka ~esto
se slu~uva i roditelite da gi izla`at svoite deca,
u{te koga se mali.
Zo{to?
Zatoa {to za najgolem broj roditeli lagata ponekoga{ podobro zvu~i od vistinata. Taa e pokratka, neprijatno im e da ja ka`at vistinata, ili smetaat deka e
deteto sé u{te malo za pravata vistina.
56
Da pogledame nekolku primeri:
Pr. 1
Deteto pra{uva:
Roditelot odgovara:
Prevod na lagata :
Kako se ra|a bebeto ?
Go nosi {trkot (LAGA)
Neprijatno mi e i ne znam kako
sega da ti pojasnam.
Pr. 2
Roditelot veli:
Ako la`e{ }e ti porasne nosot
kako na Pinokio.
Strav mi e deka ne }e mo`am da
otkrijam koga la`e{ i deka
nema
da
mo`am
da
go
kontroliram tvoeto
odnesuvawe i zatoa nastojuvam
da se obezbedam sekoga{ da mi ja
ka`uva{ vistinata.
Prevod na lagata:
Pr. 3
Deteto ja slu{a raspravijata na roditelite.
Majkata izleguva rasplakana, a koga deteto pra{uva
57
na Va{ite deca da ne Vi ja ka`uvaat vistinata za
mnogu raboti.
Zapametete!!!
Decata se ogledalo na svoite roditeli . Nezboruvaweto na vistina, od strana na roditelite so nivnite prijateli, sosedi, kolegi itn. isto taka e primer na odnesuvawe na koj mnogu ~esto se ogleduvaat nivnite deca.
Ako za pomladite deca velime deka naj~esto la`at za
da izbegnat kazna, za adolescentite se smeta deka la`at za da ja za{titat svojata intima ili zatoa {to
smetaat deka nekoi raboti nivnite roditeli podobro e
da ne gi ni znaat.
[email protected]!!!
Adolescentot }e pribegne kon laga ako ka`uvaj}i ja
vistinata:
^uvstvuva deka ne e razbran;
^uvstvuva deka nema da dobie poddr{ka;
^uvstvuva deka sledi kazna ili zabrana.
Poradi toa, osobeno e zna~ajno kakvi }e bidat
reakciite na roditelite koga }e slu{nat “neprijatna”
vistina od svoite deca.
RODITELI!
Dokolku neprijatnata vistina predizvika kaj Vas:
^uvtsvo na lutina, bes, taga i pla~, glavobolka;
58
Ve preplavuva potreba so poroj na kritiki i
navredi da se nafrlite na Va{eto dete;
Zapo~nuvate psihi~ki i / ili fizi~ki da go
maltretirate Va{eto dete;
^uvstvuvate deka Vi se spas tabletata za
smiruvawe ili alkoholot
ZNAJTE deka sledniot pat mo`e da se slu~i
TOJ / TAA
Da Ve izla`e;
Da Vi ka`e poluvistina ili polulaga;
Da mol~i i da ne Vi ka`e ni{to za taa
situacija;
Da mo`e sli~no na Vas da zeme nekoe svoe
sredstvo za smiruvawe;
SÑ
SO CEL
Da ja izbegne ili ubla`i Va{ata reakcija i
samiot da se smiri.
SREDINATA - MLADITE - DROGATA
Ve}e zboruvavme za drogite i nivnoto dejstvo i za li~nosta na mladiot ~ovek i razvojniot period vo koj se
nao|a - adolescencijata. Posledna grupa faktori na
listata na u~esnici vo pojavata, razvivaweto i odr`uvaweto na upotrebata/zloupotrebata na drogi, se
sredinskite faktori ili faktorite na sredinata, na
okolinata, na opkru`uvaweto vo koe mladiot ~ovek se
ra|a, raste i se razviva. ]e zboruvame op{to za
59
sredinskite faktori no i pofokusirano na su{testveno najzna~ajniot segment na ~ovekovoto opstojuvawe, semejstvoto.
Vo dosega{nite kontakti so roditelite i mladite,
sredinata e ~esto spomenuvana kako va`en, ~esto
glaven, duri i kako edinstven pri~initel za alarmantnite sostojbi so zemaweto drogi me|u mladite. Roditelite `estoko ja kritikuvaat tolerancijata na va`nite op{testveni sistemi, spremni se da gi obvinat
u~ili{teto, sosedite, policijata, drugarite za nemilata sostojba vo koja se na{lo nivnoto dete. Mladite,
pak, smetaat deka glavnata pri~ina le`i vo vozrasnite, nivnata nespremnost da gi razberat potrebite na
mladite, nemo`nosta da odgovorat na nivnite `elbi i
barawa, no pred sé nepodgotvenosta da gi prifatat
kako partneri vo pregovarawata i dogovarawata za
nivnata sega{nost i idnina.
Nie smetame deka vo seto navedeno ima pomalku
vistina i deka sekako mora da se vodi smetka i za
faktorite na aktuelniot socijalen, ekonomski i
op{testven moment vo na{ata dr`ava. Sredinski
faktori se sé ona {to postoi vo pobliskata ili
podale~noto opkru`uvawe na mladite: semejstvoto,
rodninite,
drugarite,
prijatelite,
sosedite,
u~ili{teto, sportskite zdru`enija, religioznite
institucii, no i dr`avata vo celost. Vo
ponatamo{niot tekst }e zboruvame za site onie
faktori na sredinata za koi smetame deka se so visok
rizik za negativno vlijanie vrz mladite i za mo`nata
upotreba/zloupotreba na drogite. Rizik faktorite na
sredinata }e gi pretstavime grupirani kako sledi:
Op{testveni faktori:
60
Brojnite socijalni i ekonomski faktori, kako
na pr: socijalen status, kriza na vrednosniot
sistem, rasturawe na socijalnata mre`a i
izolacija, socijalna nesigurnost i neizvesnost,
kolektivna depresija, nedostatok na samopo~ituvawe, nesoodvetni edukativni programi, ekonomska
depresija, nevrabotenost.
Tranzicionite
procesi:
na
op{testvenoekonomski i socijalen plan. Naglite i brzi
promeni na mnogu op{testveni nivoa nosat ~uvstvo
na strav, nesigurnost i neizvesnost. Tokmu poradi
toa, lu|eto vo op{testvata vo tranzicija se pod
postojan stres i postojano o~ekuvawe deka i toa
malku {to ostanalo poznato mo`e i brzo }e se
menuva. Brzinata i `estinata na promenite ~esto
gi nadminuva kapacitetite na lu|eto za brzo
snao|awe i nivno prilagoduvawe vo novite
okolnosti, {to vodi do izoliranost i barawe na
drugi, nekoga{ t.n. “polesni” pati{ta za izlez od
krizata, kakvi {to se alkoholot i drogite.
x Sociokulturnite, politi~ki, ekonomski i drugi
tranzicii koi se prisutni vo na{ata sredina, a
koi dovedoa do ekonomski krizi i sankcii deluvaat
stresogeno i pravat pogodno tlo za razvoj na niza
sociopatolo{ki pojavi, me|u drugoto i za
zavisnosta od drogi.
Nagla promena na sietemot na vrednosti.
Sistemite na vrednosti koi do neodamna bea
prisutni vo semejstvoto i op{testvoto, a za koi sé
u{te verbalno i deklarativno se zalagame, naglo se
promenija (u~ewe, studirawe, vrednuvawe na
intelektualniot trud, ~esnost i iskrenost i dr.).
Nemoralnoto, pa duri i kriminalno odnesuvawe na
oddelnite strukturi vo op{testvoto i nivnoto
nesankcionirawe, sé pove}e ja izdignuva vrednosta
na nemoralnoto i op{testveno neprifatlivo
61
odnesuvawe. Seto navedeno gi zbunuva i frustira
mladite i go zgolemuva rizikot za pravilen izbor.
Slabeewe na socijalnata kontrola. Socijalna
kontrola e proces so koj se vospostavuva i odr`uva
red vo socijalnata sredina. Taa obezbeduva odnesuvaweto na poedinecot da se prilagoduva so interesite i celite na odredeni grupi i so sredinata vo
celina. Vo na{eto op{testvo, za `al, socijalnata
kontrola e zna~itelno oslabnata i poedincite na
preden plan gi stavaat svoite interesi i potrebi,
pred potrebite i interesite na grupata i op{testvoto vo celost. Na toj na~in solidarnosta i
gri`ata za drugite, odnosno za napredokot vo
op{testvoto se staveni na mnogu nisko nivo vo
sekojdnevnoto funkcionirawe na poedinecot. So
slabeewe na socijalnata kontrola, se zgolemuva
mo`nosta za upotreba na drogi me|u adolescentnata populacija vo op{testvoto.
Stresogeni nastani. Poradi dobro poznatite
nastani na bezbednosen plan vo na{eto sosedstvo, a
potoa i vo dr`avata, kako i opi{anite procesi na
tranzicija so svoite negativni posledici, se smeta
deka site nie, vklu~itelno i na{ata mladina, pove}e od 10 godini `iveeme vo uslovi na hroni~en
stres. Samo da se potsetime: Razvojot na zavisnosta
od droga spa|a vo posttraumatski stresni
rastrojstva.
Davawe na osobena prednost i zna~ewe na
materijalnite vrednosti. Sovremeniot svet e
svet na sprotivstavenosti i krizi, oblikuvan so
apokalipti~ni vizii. Od edna strana, postojat
tehnolo{ki uslovi celiot potencijal na
materijalni i kulturni vrednosti da bide naso~en
kon dobrobit na ~ove{tvoto. Od druga strana,
postojano se prisutni zakani za vojna i destrukcija.
Blagosostojbata e izraz na tehni~kiot i
62
tehnolo{kiot napredok, no sledena e od prividi i
surogati za su{tinskite ~ovekovi potrebi.
Industriskoto, tehnobirokratskoto op{testvo,
koe go istaknuva zna~eweto na materijalnite
vrednosti, pottiknuva na ve~en natprevar za
materijalen presti`. Toa e op{testvo so
hedonisti~ka opredelba i so parola “ so pari mo`e
da se kupi sé “. Ovaa parola dlaboko navleze vo
sekoja pora na semejnoto `iveewe, pa taa po~na da
se odnesuva i na vrednosti kako {to se blizina i
qubov.
Dostapnost
i
pristapnost
kon
psihoaktivnite supstanci: na op{t plan toa
pretstavuva: ilegalnata trgovija so drogi i
nivnata potro{uva~ka (vo porast se pove}e
godini), relativno lesnata dostapnost na
drogite (bez ogled na intenzitetot i
organiziranosta
na
nacionalnite
i
internacionalnite organizacii za kontrola
na drogite); i emocionalna dostapnost - t.e.
lesnoto donesuvawe na odluka za upotreba na
droga.
U~ili{na sredina
Nesomnena e ulogata na pret{kolskite i {kolskite
ustanovi vo vospitno-obrazovniot proces na mladite
~lenovi vo op{testvoto. Se smeta deka odredeni sostojbi
vo obrazovnite institucii mo`at da vlijaat negativno
vrz mladite lu|e i da go zgolemat rizikot za pojava na
niza socijalno neprifatlivi pojavi , me|u koi e i
upotrebata na drogi. Nakuso }e progovorime za nekoi od
niv:
Tradicionalna organizacija na u~ili{tata.
U~ili{nata sredina kaj nas e kruta i globalno
63
postavena, o~ekuvaj}i site deca da se prilagodat na
nea. Takvata organizacija ne ja poddr`uva razli~nosta
i individualnosta na decata.
Nedostig na jasno definirani celi vo vospitnata,
ponekoga{ i vo obrazovnata uloga na u~ili{teto.
Se ~ini deka u~ili{teto poleka ja gubi svojata
vospitnata uloga, no i tamu kade {to ja ima taa glavno
se sproveduva vo zavisnost od razbirawata i
sfa}awata na poedini nastavnici, a ne od jasno
definiraniot na~in na rabota (na pr. : u~ewe na
odredeni moralni normi , op{toprifaten na~in na
odnesuvawe itn.).
Prose~nata niz ednosmerna komunikacija plasirana
obrazovna rabota (apersonalen tip). Pretstavuva
pristap vo obrazovanieto koj, od edna strana, gi
ograni~uva kapacitetite na nadarenite deca, a od
druga strana, e pregolemo barawe za deca so poniski
kapaciteti. Taka, se slu~uva nadarenite deca brzo da
go sovladaat nastavnoto gradivo i potoa da se
dosaduvaat na ~asovite, dodeka decata so poniski
kapaciteti ili koi imaat posebni potrebi
da ne
uspevaat da go sovladaat nastavnoto gradivo poradi
{to se ~uvstvuvaat pomalku sposobni, pomalku vredni
i ja gubat doverbata vo samite sebe. ^uvstvoto na
dosada, nepotenciraweto na sposobnostite, kako i
neneguvaweto i nerazvivaweto niz kreativni
programi gi ograni~uva i go stopira ponatamo{noto
sozrevawe na nadarenite deca. Upotrebata na drogi
mo`e da se javi i kaj dvete grupi mladi: kaj nadarenite
- kako na~in za nadminuvawe na dosadata; a kaj decata
so poograni~eni kapaciteti - za nadminuvawe na
~uvstvoto na pomala vrednost i niskata samodoverba.
Spored toa, nesoodvetnata obrazovna rabota vo
u~ili{tata, namesto da im pomogne
vo
osposobuvaweto za `ivot na decata, mo`e da go zabrza
procesot na nivnoto socijalno propa|awe.
64
Neusoglasenost
pome|u
tradicionalnata
organizacija na u~ili{nata rabota i sovremenite
trendovi vo op{testvoto i vo semejstvoto.
Mladite vo sovremenite semejstva se vospituvaat
poliberalno i sé pove}e se respektira nivnoto
mislewe. Toa e vo sudir so prekrutite pravila vo
vospitnoobrazovniot sistem vo u~ili{tata {to
doveduva do konfuzija kaj mladite i sozdava rizik za
otfrlawe na ponudenite pravila i normi.
Niska tolerantnost na u~ili{teto
za
razli~nostite vo odnesuvaweto kaj decata. Koga e
tolerancijata na u~ili{teto za razli~nostite vo
odnesuvaweto na u~enikot premala, toga{ u~enicite
so problemati~no odnesuvawe
(preaktivni,
razdvi`eni, zboruvaat na ~as), brzo }e dojdat vo
konflikt so nastavnicite. Zgora na toa, ako e
kvalitetot na metodite i intervenciite vo takvite
slu~ai prekrut t.e. ako se u~ili{tata so prenaglasen
represiven pristap toga{ tie go zabrzuvaat
svrtuvaweto na ovie poedinci kon ulicata.
Otvorenosta na u~ili{teto za komunikacija so
drugi op{testveni sistemi i institucii, osobeno
so roditelite. Dokolku e zatvorena organizaciskata
postavenost na u~ili{tata, t.e. dokolku u~ili{teto
ostvaruva skromni kontakti so roditelite i
ostanatite op{testveni sistemi, toa e na {teta na
vospitno obrazovniot proces, kako vo odnos na
negoviot kvalitet taka i vo odnos na kontinuitetot.
Nedostig
na
kreativni
i
vonprogramski
65
Grupa vrsnici
Spored teorijata na socijalizacija, li~nosta steknuva
odredeni obrasci na odnesuvawe pod vlijanie na
kontaktite so lu|eto od svojata potesna i po{iroka
socijalna sredina. Grupata vrsnici ima golemo vlijanie
vo sevkupnoto oformuvawe na odnesuvaweto vo
adolescencijata. Vo adolescentniot period kontaktot so
vrsnicite ima karakteristiki na zaedni{tvo, lojalnost i
bliskost. Za grupata vrsnici se misli deka ima najgolemo
vlijanie vo usvojuvaweto samo na negativnite obrasci na
odnesuvawe. Vo odredeni situacii toa e navistina taka.
Grupata vrsnici znae i mo`e da izvr{i `estoko vlijanie
vrz mladite za menuvawe na odnesuvaweto i prifa}awe na
odredeni negativni pojavi. Na primer, za vreme na nekoi
“techno& rave“ zabavi, na koi pogolemiot broj mladi
upotrebuvaat nekoi psihoaktivni supstanci, sé pogolem e
pritisokot vrz onie koi do{le na zabava, a ne
upotrebuvaat nikakvi vidovi drogi, istata da ja zemat.
Masovnata upotreba na drogi od strana na vrsnicite e
silen pritisok vrz mladata li~nost koja mo`ebi slu~ajno
se na{la vo taa sredina. Masovnosta vo daden moment,
negativnata pojava mo`e da ja napravi socijalno
prifatliva.
Me|utoa, dru`eweto i odnosot so vrsnicite ima i svoi
mnogubrojni pozitivni strani, dobivaj}i vo kvalitet
osobeno so zaemnoto razbirawe, poddr{ka i po~ituvawe
na razlikite pome|u li~nostite.
Vlijanie
na
supkulturata:
Supkulturata
pretstavuva sistem na podeleni veruvawa, stavovi i
simboli na edna grupa, razli~ni od op{toprifateni
kulturni obrasci. Vlijanieto na supkulturata
ilustrira ~esta pojava na zloupotreba na drogi kaj
mladite.
66
Semejni faktori:
Poznat e stavot spored koj semejnite faktori se smetaat
ne samo za osobeno va`ni, tuku i za klu~ni vo pojavata,
razvivaweto i odr`uvaweto na razli~nite problemi na
mladite, vklu~uvaj}i ja i eventualnata upotreba na drogi.
Zemaj}i ja predvid isklu~itelnata va`nost na
semejstvoto, vo `ivotot na mladite, slednoto poglavie e
celosno posveteno na nego. Tuka, samo nakuso za nekoi od
faktorite:
Socioekonomski status na semejstvoto i odnosite
vo nego: Preteranata roditelska strogost i
kaznuvawe, ili preteranata za{tita i popustlivost
kon decata, sozdavaat kaj niv ~uvstvo na strav,
nesigurnost, ponekoga{ preterana zavisnost od
roditelite i nesposobnost za samostojno realno
odbirawe i razlikuvawe na pravilno od nepravilno,
dobro od zlo, laga od vistina. Otsustvo na eden od
roditelite (poradi vonbra~en staus na deteto, smrt
na eden od roditelite, razvod ili dolgotrajno
profesionalno otsustvo), slabata roditelska
koalicija i slabata roditelska kontrola kaj decata
sozdava ~uvstvo na nesigurnost, napu{tenost i
zapostavenost. Nevrabotenosta na eden ili obata
roditela, lo{ata materijalna sostojba
na
semejstvoto, egzistencijalnata nesigurnost vlijaat
negativno na mladite sozdavaj}i kaj niv ~uvstvo na
zagrozenost i nesigurnost.
Neizedna~enite
roditelski
vospitni
stavovi,
neusoglasenite
o~ekuvawa od mladite, otsustvoto na razbirawe i
poddr{ka za nivnite razvojni potrebi i problemi, se
so visok rizik za negativno vlijanie vrz mladite, ja
zgolemuvaat nivnata nesigurnost i zbunetost {to
mo`e da bide voved vo idnata upotreba na drogi.
67
Socijalni problemi povrzani so upotreba na
droga
Mladite {to zapo~nuvaat i prodol`uvaat da
upotrebuvaat drogi vo mnogu ne{ta se razli~ni pome|u
sebe. Me|utoa, nekoi karakteristikite se javuvaat kako
zaedni~ka crta na najgolemiot del od ovie mladi:
lo{a socijaliziranost;
buntovnost kon op{toprifatenite normi i
pravila;
namalena sposobnost za kontrola na vnatre{nite
pobudi;
izrazena `elba brzo i bez napori da gi zadovolat
svoite `elbi;
nezadr`livata potreba za droga tolku silna {to
liceto gi zanemaruva i osnovnite `ivotni
potrebi (glad) ili interes kon sprotivniot pol;
za nabavuvawe na drogata ne izbiraat sredstva,
nitu na~in;
izmeneto ~uvstvo na socijalna pripadnost.
Mladite koi se opfateni so obrazovniot proces nabrzo
poka`uvaat mnogubrojni problemi, kako na pr.:
Problemi vo {koluvaweto:
Namalen interes za u~ewe i usvojuvawe na novi
znaewa;
Nemo`nost da se koncentriraat i da memoriraat
novi u~ili{ni gradiva;
Postojano planirawe, no i odlagawe na
postavenite zada~i se do nivno celosno
zapostavuvawe;
68
Namalen u~ili{en uspeh, a so tek na vreme i
nereagirawe na slabi ocenki;
Nezainteresiranost i otsutnost i/ili dremlivost
na ~asovite, docnewe i izostanuvawe od ~asovi,
golem broj izostanoci;
Sklonost kon buntovnost i raspravii so
profesorite so tvrdewe deka se onepravdani,
neobjektivno ocenuvani, namerno kaznuvani;
^esto na po~etokot ja menuvaat u~ili{nata
sredina, no odnesuvaweto prodol`uva i vo novata
sredina;
^esto se sankcionirani so isklu~uvawe od
u~ili{te poradi golem broj izostanoci ili
u~ili{en neuspeh ili svoevolno go prekinuvaat
{koluvaweto.
Vpro~em, promenite vo navikite i odnesuvaweto kaj
mladite {to zapo~nale da upotrebuvaat droga, pobrzo se
zabele`uvaat vo u~ili{te otkolku doma. Naglite i
neobjasnivi promeni vo odnesuvaweto i pojavata na
u~ili{ni problemi ili u~ili{en neuspeh mo`at da se
javat kako posledica na upotreba na drogi, no tie se ~esto
i voved vo nea, pa treba da bidat seriozno predupreduvawe
za roditelite i u~ili{niot personal (psiholo{kopedago{kite slu`bi i profesorite).
Rabotosposobnost i upotreba na
drogi
Iako e problemot na vrabotenost problem od po{iroki
razmeri kaj nas, sepak odreden broj mladi lu|e uspevaat da
se vrabotat i da pridonesuvaat. Kaj mladite vraboteni,
koi upotrebuvaat droga, vo kus vremenski period
zapo~nuvaat da se javuvaat nekoi od slednive rabotni
problemi:
^esto zadocnuvawe na rabota;
69
Neopravdano otsustvuvawe po nekolku dena,
opravduvaj}i gi otsustvata na najrazli~ni na~ini,
vklu~itelno preku ~esti boleduvawa po razni
osnovi, no ne i glavniot problem (poradi strav od
otkrivawe na nivnata sostojba i opasnost od
otkazno re{enie);
Nedovolno ili necelosno izvr{uvawe na
rabotnite obvrski;
Brzo zamoruvawe i za~esteni gre{ki poradi
namalenata koncentracija i nemotiviranost za
rabota;
^esti opomeni i predupreduvawa od
pretpostavenite;
Buntovnost i nepo~ituvawe na avtoriteti i
pretpostaveni;
Tvrdewe deka se onepravdani, omrazeni i sl.
Interesen e podatokot deka se tie za semejstvoto dobri
rabotnici i deka nivnite profesionalni problemi
doma{nite gi osoznavaat docna, duri otkako }e se pokrene
postapka za otkaz ili otkako }e se razvie fizi~ka
zavisnost.
Finansiski i zakonski problemi
Odredeni istra`uvawa, napraveni kaj nas, poka`aa deka
licata {to upotrebuvaat drogi se naj~esto mladi,
nevraboteni tinejxeri. Sekoja transakcija so droga, t.e.
sekoja nabavka, kupuvawe, a ne samo prodavawe, e
nelegalen akt zakonski sanksioniran so pozitivnite
zakonski propisi vo na{eto op{testvo. Cenata na
drogata {to ja nabavuvaat na ilegalniot pazar,
kontroliran od kriminaloto podzemje, ~esto gi
nadminuva nivnite materijalni mo`nosti. Zatoa, za
golem broj od niv edinstven na~in da dojdat do sredstva za
nabavka na droga tie obavuvaat ilegalni aktivnosti kako
iznesuvawe i prodavawe predmeti i skapocenosti od doma
(nakit, zlato) ili zemawe na ~ekovi ili pozajmuvawe. I
70
bidejki ~esto pozajmenite pari ne mo`at da gi vratat,
povtorno se doveduvaat vo sostojba da otu|uvaat (kradat)
predmeti od doma ili od rodnini i sosedi. Del od mladite
{to upotrebuvaat droga, poradi nemo`nost da dojdat do
sredstva potrebni da ja nabavat drogata, i zate~eni od
pojava na apstinencijalna kriza,
seksualno se
zloupotrebuvani i maltretirani. A koga vakviot na~in
na obezbeduvawe sredstva }e prestane da funkcionira,
del od licata {to zloupotrebuvaat droga po~nuvaat da
~inat seriozni kriminalni akti (provalni kra`bi i
razbojni{tva, naru{uvawe na javniot red i mir i dr.).
Najgolemiot
broj
mladi
koi
podolgotrajno
zloupotrebuvaat droga, se vklu~eni vo prenesuvaweto i
rasturaweto droga, kako “sitni dileri‘, pri {to kako
protivusluga ne dobivaat pari, tuku samo del od drogata
koja im e potrebna. Tokmu poradi toj fakt, najgolemiot
del od niv ne smetaat deka e toa nezakonska dejnost, tuku
samo na~in da dojdat do potrebnoto koli~estvo droga za
sebe, za da gi odbegnat neprijatnite simptomi na krizata.
Poradi vakviot na~in na “obezbeduvawe droga za sebe”,
mladite ne tro{at golemi semejni sredstva, pa
roditelite nemaat mo`nost spored finansiskiot moment,
brzo da ja otkrijat nivnata zloupotreba.
71
SEMEJSTVOTO - MLADITE - DROGATA
Roditelite i decata vo edna kultura,
se lice i opa~ina na edna ista pojava.
Semejstvo ne e prost sobir na negovite ~lenovi, tuku
slo`en sistem na individui koi `iveat, komuniciraat, se povrzuvaat, poddr`uvaat, nadopolnuvaat, menuvaat i funkcioniraat vo edna zaednica. Semejniot sistem e zaednica vo koja nastanuvaat, postojat i opstojuvaat lu|eto. So ~lenovite na semejniot sistem gi delime zaedni~kata sega{nost, no i minatoto i idninata.
Toa gi simbolizira ~ove~kite najdlaboki soni{ta i
stravovi. Semejnite ~lenovi se vo postojan me|useben
kontakt, pri {to promena kaj samo eden ~len ili samo
eden del vo sistemot predizvikuva reakcija i promena
vo celiot semeen sistem. Ova pravilo na roditelite
im e prepoznatlivo samo vo nasoka dete-roditel, no ne
i vo sprotivna nasoka.
Na pr: Za na{ite deca ~esto velime: “Ne mora ni{to da mi ka`e,
samo {to }e go pogledam vo o~ite znam deka ne{to se slu~uva. . .
go znam kako di{e. . .”
Ona {to im e pomalku poznato na roditelite e deka
istoto pravilo va`i i za decata vo odnos na nas roditelite. Imeno, i decata brzo i lesno gi prepoznavaat
promenite vo odnos na nas roditelite, bez ogled kolku
nie mislime deka sme ve{ti vo nivnoto prikrivawe.
Na pr: Velime: “Te{ko mi e, nervozna sum, ama nedozvoluvam toa
da vlijae na niv (decata), pra{ajte gi i }e vidite deka jas na niv
mojata nervoza ne ja prenesuvam. Naprotiv i koga sum nervozna
pred niv se trudam da sum smirena, nasmeana!”
A nie gi pra{uvame decata i mladite. Tie ni
soop{tuvaat:
72
“U{te ni e pote{ko koga gledame deka e nervozna, a
taa veli deka ne e. Zbuneti sme, ne znaeme {to se
slu~uva. Em e nervozna, em ne la`e”.
Na~inot na zaemno komunicirawe vo semejstvoto e od
osobeno zna~ewe, poradi {to mu posvetuvame posebno
poglavie. Na ova mesto sakavme samo da ja podvle~eme
va`nosta od razbiraweto na semejstvoto kako celina,
t.e. kako sistem, kako i va`nosta od zaemnoto vlijanie
na site negovi ~lenovi.
Poradi va`nosta od razbirawe na semejstvoto kako
sistem, t.e. kako edna celovitost, terminot semeen
sistem }e bide polzuvan vo ponatamo{niot tekst. SS
ima pred sebe mnogubrojni ulogi i zada~i (biolo{ka,
psiho-socijalna, egzistencijalna, op{testvena i dr.).
Za osobeno va`ni se smetaat u~eweto na ve{tinite na
komunicirawe i dogovarawe, gradeweto i po~ituvawe
na semejniot sistem na vrednosti, na moralnite stavovi i normi, po~ituvawe na razlikite, poddr{ka na
kreativnite stilovi na funkcionirawe i dr. kako
osnova za gradewe na samodoverbata i samopo~it kaj
idnite generacii {to, pak, pretstavuva uslov za
nivnoto idno uspe{no funkcionirawe.
Sekoj SS raste, se razviva i menuva, kako kvantitativno, taka i kvalitativno. So doa|aweto na sekoj nov
~len vo semejstvoto, so geometriska progresija raste
brojot na semejnite relacii. Vo semejstvoto sekoj ~len
ima svoja uloga koja povlekuva odredeni prava, no i
dol`nosti vo semejnoto funkcionirawe
.
Vo ponatamo{niot tekst semeen sistem }e bide pretstaven
so SS.
73
Vo semejstvoto se ra|a na{eto zdravje, no i na{ata
bolest
Od momentot na formirawe i vo tekot na svoeto
postoewe, semejstvoto minuva niz razni `ivotni fazi, a
uspehot na sekoja sledna zavisi od uspe{nosta na zavr{enite zada~i od prethodnata. Sekoja `ivotna faza pretstavuva predizvik za semejstvoto i bara nova semejna reorganizacija, promena na na~inot na semejno funkcionirawe,
a nekoga{ i dvete. Na svojot razvoen pat sekoj SS e postojano presretnuvan od razni o~ekuvani ili neo~ekuvani
`ivotni nastani. Vo `ivotot na site semejstva postojat
mnogubrojni i razli~ni te{kotii, problemi i predizvici. Funkcionalnite (t.n. zdravi) SS se razlikuvaat od
disfunkcionalnite po na~inot na semejnata organizacija
i funkcioniraweto {to reflektira i na na~inot na
razre{uvawe na problemite. Toa zna~i deka funkcionalnite SS razvivaat {iroka lepeza na ve{tini i kreativni
potencijali za brzo, efikasno i navremeno razre{uvawe
na problemite; dodeka disfunkcionalnite, ne uspevaj}i
da gi razvijat ovakvite ve{tini i mo`nosti funkcioniraat taka {to problemite gi odlo`uvaat, zanemaruvaat
i/ili prikrivaat, a so toa i gi natrupuvaat sé do pojava na
semejna disfunkcionalnost.
Posle fazite na po~etno semejstvo, semejstvo so malo,
pret{kolsko i {kolsko dete, doa|a edna od najburnite,
najdramati~ni i najnepredvidlivi fazi vo razvojot na
semejstvoto - semejstvo so adolescent. So ogled na faktot
deka upotrebata i/ili zloupotrebata na drogi zapo~nuva
naj~esto tokmu vo periodot na adolescencija, na ovaa
semejna `ivotna faza }e i posvetime posebno vnimanie:
74
Semejstvo so adolescent
Semejstvoto so adolescent ~esto se narekuva “semejna
bura” ili “semeen zemjotres”. Ovaa semejna `ivotna faza
zapo~nuva so vleguvaweto na deteto vo pubertet, sé do negovoto napu{tawe na semejnoto ogni{te i zapo~nuvawe na
sopstven `ivot. Adolescentnata semejna `ivotna faza e
isklu~itelno provokativna za pojava na problemi, pred sé
poradi svojata osobena slo`enost vo odnosite koi vladeat. Toa se dol`i pred sé na vkrstuvawe na individualnite
razvojni procesi na adolescentot so adolescentnata semejna razvojna faza, i dvete optovareni so brzi, burni,
nagli i ~esto nepredvidlivi promeni. Vo nea se otslikuvaat site natrupani, a nerazre{eni krizni situacii od
prethodnite razvojni fazi, nadopolneti so eden od najsu{testvenite problemi za semejniot sistem, momentot na
odvojuvawe i osamostaluvawe na negoviot mlad ~len.
Poznato e deka adolescentot, sporeduvaj}i go semejniot
sistem na vrednosti so po{irokite op{testveni, gi
soo~uva roditelite so mnogu dilemi, izlo`uvaj}i gi nivnite vospitni stavovi i normi na postojana kritika i revizija. Toj ja ispituva roditelskata koalicija, mo} i istrajnost, elasti~nosta na semejnite granici, fleksibilnosta na semejnite dogovori i pravila, povikuva na nova
semejna reorganizacija. Toj bara da se razgovara i pregovara so nego i da se pravat zaedni~ki dogovori ne samo vo
vrska so negovite potrebi tuku i vo vrska so sevkupnoto
75
neminovno vodi do promena na postoe~kata roditel-dete
vo kvalitativno nova roditel-adolescent relacija.
Nema dilemi deka se roditelite na adolescentot ispraveni pred golem broj zada~i, predizvici i nepoznatici.
Kako edena od najzna~ajnite promeni kaj adolescentot se
smeta potrebata za osamostojuvawe vo pravec na podgotovka za odvojuvawe (separacija) od roditelite i semejstvoto.
Separacijata ne pretstavuva prekin na emocionalnite
odnosi, tuku gradewe na kvalitativno nov odnos na bliskost. Iako zvu~i normalno, o~ekuvano i posakuvano,
golem broj roditeli, poradi niza sopstveni i semejni sostojbi i problemi, ne izrazuvaat podgotvenost nitu poddr{ka za is~ekoruvawe na deteto i zaminuvawe od roditelskiot dom. Za semejstvoto velime deka e dol`no da
sozdade atmosfera na biolo{ka, psiholo{ka i socijalna
sigurnost za razre{uvawe na najgolemiot broj problemi
na adolescentot vo nasoka na negova za{tita od
raznite nesakani sostojbi, vklu~uvaj}i ja i
zloupotrebata na drogi.
Roditela zapametete!
Vo periodot na adolescencija, nedorazbirawata i
konfliktni situacii na relacija adolescent-roditel,
se ~esti i neodminlivi vo site semejstva,
i vo funkcionalnite i vo disfunkcionalnite.
Tie me|usebno se razlikuvaat samo
76
Funkcionalni SS
Funkcionalnite semejni sistemi gi karakteriziraat:
Otvoren stav kon humanite sredbi i bazi~na
doverba;
Otvoreni, jasni i topli komunikacii;
Spontani interakcii, vo atmosfera na radost i
humor;
Visoko nivo na kreativnost i inicijativa;
Usoglasenost na roditelskite o~ekuvawa so
`elbite i mo`nostite na adolescentot;
Jasna hierarhiska raspredelba na ulogite so
koncentracija na snagata i mo}ta vo
roditelskiot par;
Cvrsta roditelska koalicija i postojani
roditelski stavovi;
Elasti~ni semejni granici {to ovozmo`uva
protok i razmena na informacii;
Fleksibilna kontrola po pat na dogovor i
sankcionirawe na nepo~ituvawe na dogovorite;
Vostanoven semeen sistem na vrednosti so jasni
pravila i normi;
77
Disfunkcionalni SS:
Toa se semejstva koi ne se vo sostojba da se prilagodat
na novonastanatite uslovi na `ivot i nemaat kapacitet da se spravat so stresnite situacii bez pogolemi
posledici za svoite ~lenovi. Imeno, ovie semejstva
stresnite situacii i problemite na koi naiduvaat neadekvatno gi razre{uvaat, nemaat ve{tini i ne se vo
sostojba da se adaptiraat na promenite i na novonastanatata situacija, poradi {to ne uspevaat da go prodol`at svojot rast i razvitok. Vo ovie semejstva mo`ni se
slednive disfunkcionalni obrasci i sostojbi:
Haoti~na raspredelba na ulogi i haoti~na
struktura na mo} (krupni i seriozni odluki vo
semejstvoto donesuva adolescentot);
Nejasni, nekonzistentni, neuedna~eni i neprilagodeni semejni pravila na razvojnite potrebi na
semejnite ~lenovi;
Komunikacii koi se nejasni i indirektni, a porakite inpersonalni (nikoga{ ne se imenuvaat licata i nikoga{ ne se razgovara vo prvo lice), maskirani, nedefinirani i ~esto nekongruentni (neusoglasenost pome|u jazi~nata i telesnata poraka),
poradi {to komunikaciite se odbegnuvaat;
Granicite pome|u subsistemite vo semejstvoto, kako i nadvore{nite semejni granici se neelasti~ni
(prekruti ili prepopustlivi);
Relaciite vo semejstvoto se ili umre`eni ili
distancirani;
Bra~nata uloga e ~esto zanemarena i podredena na
roditelskata, pri {to
Roditelskata dijada ja nema mo}ta na odlu~uvawe i
vospituvawe;
Otsustvuva zdrava roditelska koalicija koja e
zameneta so gruba roditelska diskvalifikacija;
78
Postojat disfuncionalni obrasci na emocionalno
povrzuvawe pome|u semejnite ~lenovi, pa ~esto dva
semejni ~lena se silno emotivno vrzani, nasproti
oddale~enosta od tretiot ~len;
Osobeno e izrazena disfunkcionalnosta vo
kontrolata na odnesuvaweto, poradi nefleksibilnite semejni pravila, haoti~nata kontrola,
otsustvoto na ve{tini na dogovarawe i dr.
Vo disfunkcionalnite semejni sistemi, adolescentot
~esto se ~uvstvuva nerazbran, neprifaten i bez poddr{ka za sopstvenite planovi i barawa. Zaemno sprotivstavenite roditelski stavovi go zbunuvaat (na pr.
koga tatkoto zabranuva, a majkata dozvoluva i obratno), kako i brzoto i bespri~insko menuvawe na pravilata i odlukite (denes mo`e, utre ne mo`e).
Adolescentot }e se buntuva dokolku pravilata ne va`at za site semejni ~lenovi podednakvo, pa toa }e go
soop{ti glasno so zbor ili so svoeto odnesuvawe.
Na pr.: Roditelite se lutat i go kaznuvaat adolescentot
poradi docnewe ili nejavuvawe doma. Ednovremeno, tatkoto
redovno docni i ne se javuva kade e, {to ja luti majkata , taa e
nervozna i komentira, no tatkoto nikako da se promeni.
[ansite za da se promeni adolescentot, pri takvi okolnosti,
se diskutabilni.
Roditeli zapametete!
Bez ogled na va{ite dobri zborovi i pravila so koi
sakata da gi vospitate Va{ite deca, tie najbrgu }e
nau~at kako da se odnesuvaat gledaj}i Ve Vas i
Va{eto odnesuvawe.
Adolescentite se osobeno ~uvstvitelni na
nepo~ituvawe na nivnata li~nost, na grubite
zborovi,
neumerenite
kritiki
i
te{kite
kvalifikacii.
79
Disfunkcionalnite SS negativno vlijaat na svoite
semejni ~lenovi, so najsilen akcent na naj~uvstvitelniot semeen del, adolescentot. Poradi toa tie ednovremno se narekuvaat i semejni faktori na rizik za
razvivawe na golem broj negativni pojavi kaj adolescentot, vklu~uvaj}i ja i zloupotrebata na drogi.
Va`no e da se podvle~e deka, kako po pravilo, na
adolescentnata zloupotreba na drogi prethodat i drugi “signali koi deteto gi ispra}a na svoite roditeli”,
kako {to se: u~ili{en neuspeh; problemi vo povedenieto (povle~eno dete ili preagresivno); grickawe
nokti; tikovi; no}no mokrewe, no}ni stravovi i dr.
Site tie odat vo prilog na negovite vnatre{ni neprijatni do`ivuvawa; napnatost; stravovi i sl., a na koi
roditelite malku ili voop{to ne reagiraat, ili reagiraat zadocneto i neadekvatno. Navedenite negativni
vnatre{ni do`ivuvawa se idealna podloga za zemawe
na drogi i drugi psihoaktivni supstanci, poradi ve}e
objasnetoto dejstvo vrz napnatosta, nervozata i dr.
Semejstvoto i zloupotrebata na drogi
Vo dene{no vreme, ~esto se pokrenuva pra{aweto za
ulogata na SS vo pojavata, razvivaweto i odr`uvaweto
na zloupotrebata na drogi, pred sé koga se vo pra{awe
adolescenti. Semejstvoto ne e edinstven, no sekako e
eden od najva`nite faktori i vo odnos na ovoj
problem. Iako licata {to zloupotrebuvaat drogi
poteknuvaat od razli~ni SS, koi pome|u sebe se
razlikuvaat po svojata organizacija i na~in na
funkcionirawe, kaj golem broj od niv gi nao|ame ve}e
opi{anite semejni dusfunkcionalnosti koi se narekuvaat i semejni rizik faktori, a koi pridonesuvaat za
pojavata, razvivaweto i odr`uvawete na adolescentnata zloupotreba na drogi.
80
Poznato e deka stravot, neraspolo`enieto, nezadovolstvoto, neprifatenosta, nesigurnosta i dr. se sostojbi
~esto prisutni kaj adolescentite. Vo na{eto op{testvo
tie se nadopolneti i so ~uvstvo na egzistencijalna
nesigurnost i neperspektivnost. So ogled na faktot deka
SS, pokraj ostanatoto, ima zna~ajna uloga i vo ~uvaweto i
unapreduvaweto na du{evnoto zdravje na site svoi semejni
~lenovi, a osobeno na adolescentite, toa ima uloga i vo
efikasno razre{uvawe na opi{anite sostojbi kaj
adolescentite. Dokolku toa ne se slu~i, neprijatnite
do`ivuvawa kaj adolescentot prodol`uvaat, se
nadgraduvaat, go ma~at i pritiskaat. Adolescentot so niv
nitu mo`e da se spravi, nitu da gi razre{i, no, tie mu go
81
`ivot, nadomestuvawe na roditelskata emocionalna
neanga`iranost kon decata so materijalni dobra i sl.
Osven toa, poznato e deka pojavata na alkoholizam,
kockawe, depresija, pani~ni sostojbi vo semejstvoto i
dr. psihi~ki rastrojstva, pridonesuvaat za po~esta
pojava na zavisnost od drogi kaj adolescentniot ~len.
Osven toa, poznato e deka pojavata na alkoholizam,
kockawe, depresija, pani~ni sostojbi vo semejstvoto i
dr. psihi~ki rastrojstva pridonesuvaat za po~esta
pojava na zavisnost od drogi kaj adolescentniot ~len.
Vo semejstva na zavisnici od droga, zabele`ani se pogolem broj na gubitoci i smrtni slu~ai. Ova e osobeno
aktuelen problem vo na{ite semejstva vo sega{niot
op{testveno-politi~ki moment: realni (smrt) i
simboli~ni zagubi: dom, rabota, prijatel, mesto na
`iveewe, doma{en qubimec i sl. Smrtta i gubitocite
samite po sebe se priroden proces i ne treba da se razberat kako isklu~itelno patogeni. Toa {to predizvikuva problem e odnosot kon smrtta i na~inot kako tie
problemi se razre{uvaat, t.e. kako se odviva procesot
na od`aluvawe. Vo ovie semejstva, za smrtta ne se ni
zboruva, a ~uvstvoto na taga i `alost ne se spodeluva
me|u ~lenovite na semejstvoto. Zagubite vo minatoto,
kako i drugi neprijatni nastani se ~uvaat kako
dlaboka tajna, ne se spomenuvaat i za niv ne se zboruva.
Seto navedeno, kako model na odnesuvawe se prenesuva
na adolescentot koj nau~uva da mol~i, malku ili
voop{to da ne zboruva za svoite problemi, nade`i,
o~ekuvawa, tajni. Toj go prifa}a odnesuvaweto na
vozrasnite i go povtoruva taka {to so niv malku ili
voop{to ne spodeluva, {to potoa se povtoruva i koga
}e se javi problemot na upotreba na droga.
82
Semejni rizik - faktori:
Postojat semejni rizik-faktori koi se vo direktna
korelacija so zloupotrebata na drogi. Niv gi narekuvame specifi~ni rizik faktori, kako {to se:
direktnata izlo`enost na dejstvoto na drogite vo
prenatalnata i perinatalnata faza na razvitokot
na deteto (period na bremenost), od strana na majka
koja zloupotrebuva drogi ;
pozitivniot odnos na roditelite kon upotrebata
na drogi i nivniot permisiven stav, pottiknuvaweto, soglasnosta, zgolemenata dostapnost na drogite;
modelirawe vo pravec na upotreba na drogi niz
sopstvenata upotreba, taka {to roditel {to
zloupotrebuva PAS dava pomala emocionalna i
socijalna poddr{ka na svojot adolescent.
Pokraj ovie, postoi i golema grupa na nespecifi~ni
semejni rizik- faktori:
naru{ena
semejna
struktura,
semejna
dezorganizacija;
83
Za visokorizi~ni semejni faktori se smetaat:
1. Semejstva vo koi se sobrani pove}e faktori na
rizik;
2. SS so roditeli alkoholi~ari ili korisnici na
drogi i drugi PAS;
3. Mentalno bolni roditeli i roditeli so
antisocijalni poremetuvawa na li~nosta;
4. Roditeli involvirani vo kriminalni dejstvija;
5. Deca koi `iveat vo opkru`uvawe ili sosedstvo so
visok kriminalitet i ekstremna siroma{tija;
6. Fizi~ki i seksualno zloupotrebuvani deca;
7. Deca begalci, raseleni deca i deca na emigranti
koi iskusile stres od akulturacija, a se vo
postojan konflikt so svoite roditeli.
Nasproti site nabroeni problemi, ona {to e pomalku
poznato e deka najgolemiot broj semejstva so problem
na zavisnost od drogi kaj adolescentniot ~len, i
nemaat taka o~igledni semejni problemi od tipot na
pogore nabroenite. Pa sepak, ona {to vo sekojdnevnata
84
KOMUNIKACII I KONFLIKTI
Zo{to odlu~ivme da zboruvame za komunikaciite i
konfliktite?
Pred sé poradi toa {to vo na{ata praktika, no i vo
sekojdnevnoto `iveewe, ~esto sme svedoci na nedorazbirawa, raspravii, konflikti, naru{eni odnosi. A,
seto toa e naj~esto poradi problemite vo komunikaciite. Roditelite ova ~esto ni go soop{tuvaat vo vrska so svoite deca, no istiot problem go imaat i decata,
osobeno mladite, vo relacija so svoite roditeli.
Vpro~em, koga stanuva zbor za roditeli i adolescenti,
problemi vo komunikaciite kako da se pravilo. Mladite velat: “[to i da ka`am, roditelite ne me razbiraat! Iako mislam deka sum sosema jasen, tie nitu me
slu{aat, nitu me razbiraat. . . ne me doslu{uvaat koga
zboruvam, vedna{ mi upa|aat vo zbor. . . za sé imaat
odgovor. . . jas ne znam {to baraat tie od mene i {to
sakaat da mi ka`at itn.”.
^estite nedorazbirawa, raspraviite, kavgite t.e. naru{enata komunikacija e osobeno vidliva vo semejstva
vo koi postoi problem na zloupotreba na drogi.
E, tokmu poradi seto ova, kako i poradi faktot deka
najgolemiot broj semejstva koi se obratile za pomo{
vo Zdru`enieto “DOVERBA”, brzo osoznavaat deka
ne{to ne e vo red so na~inot kako razgovaraat i kako
se
razbiraat
pome|u
sebe,
zboruvame
za
komunikacijata.
85
Komunikacija
-
[to e toa?
Zapra{ani, naj~esto odgovarame vedna{ i bez dilemi: Toa
e razgovorot {to go vodime me|u sebe. To~no, no samo
delumno! Komunikacija e mnogu, mnogu pove}e od razgovor
ili usno izrazuvawe.
Komunikacija e op{tewe, t.e. prenesuvawe i razmena na
nekoja sodr`ina. Vo psiholo{ka smisla op{teweto pome|u lu|eto ne podrazbira samo razgovor. Komunikacijata
se ostvaruva i preku neposreden dopir, preku jazi~ni
(verbalni) i drugi simboli (grimasi, gestikulacii) ili
preku tehni~ki sredstva (kompjuter), koga ne postoi
neposreden kontakt.
Komunikacija e sposobnost mislite i ~uvstvata jasno
da gi izrazime,
i drugite niv da gi primat so razbirawe.
Govorot, ili verbalnata sposobnost, kako va`en del od
komunikacijata, e ve{tina koja ja u~ime vo kontaktot so
lu|eto, a koja ja razvil samo ~ove~kiot rod i so pomo{ na
koja nekoi psiholo{ki sodr`ini (~uvstva, potrebi, `elbi itn.) gi izrazuvame i soop{tuvame na drugite. Sé dodeka ona {to se slu~uva vo nas, t.e. psihi~koto do`ivuvawe, ne bide izrazeno so zbor ili so drug simbol (na pr. mimiki kaj gluvonemite) toa ostanuva nejasno i maglovito.
Duri otkako odredeno psiholo{ko do`ivuvawe }e bide
preto~eno vo zbor ili re~enica, toa stanuva jasno i soz-
86
Sodr`inata na porakata da bide jasna i
razbirliva!
Da se znae komu e upatena porakata!
Da se vnimava na na~inot na koj ja upatuvame
porakata!
Iako seto ova se ~ini jasno i ednostavno, vo sekojdnevniot
`ivot sme svedoci na golem broj sprotivnosti koi ne samo
{to ne ja olesnuvaat, tuku i ja ote`nuvaat komunikacijata
pome|u lu|eto, a osobeno pome|u roditelite i mladite.
Primer: Marko ima 18 godini. Toj ima sestra Elena koja ima 16 godini. Sabota
nave~er e i toj saka so svojata devojka i drugarite da izleze. Odi vo dnevnata
soba kade {to negoviot tatko gleda fudbal na televizija i pra{uva: “Tato,
}e izleguvam. Mi trebaat pari! Mo`e{ li da mi dade{ nekoj denar..?”
Odgovorot na tatkoto mo`e da bide :
Prva situacija :
Vo red. Ka`i mi dali dvesta denari ti se dovolno?
Vtora situacija: Navistina si za nikade! ^ovek od tebe ne mo`e ni fudbal da
gleda, na najinteresnoto me prekinuva{! Samo pari bara{ . . zo{to ne bara{
od majka ti ?
Treta situacija: [to e ova so tebe. . .pak bara{ pari, a cel den kniga ne si
fatil. . .treba matura da polaga{. . . pazi {to pravi{. . . umot vo glava!
^etvrta situacija: Ovaa dene{na mladina e zbesnata, se ne{to baraat! Nie cela
zemja ja izgradivme, kolku pati gladni sme si legnuvale. . .
87
Zapametete!!!
-
-
Ako se porakite so nejasna sodr`ina, ili ako ne se
znae komu se upateni, ~esto go zbunuvaat
sogovornikot i ostavaat prostor za nedorazbirawe
koe mo`e da razvie konfliktna situacija pome|u
licata koi komuniciraat.
Kakva komunikacija }e imame so decata, pred sé
zavisi od nas roditelite!!!
Vo tekot na verbalnata (govorna) komunikacija, lu|eto
~esto gestikuliraat, pravat mimiki, ja menuvaat
bojata na liceto, kr{at prsti, se smeat, pla~at itn.
Toa se narekuva govor na teloto, t.n. telesen govor,
ili neverbalna komunikacija.
Zapametete!!!
Lu|eto pome|u sebe postojano komuniciraat, duri i
koga ne zboruvaat!
Toa e blagodarenie na govorot na teloto koj ni ovozmo`uva postojana komunikacija. Nie ~esto pati ne sme
svesni za na{iot telesen govor t.e. telesna poraka
{to ja pra}ame do drugite. Koga e govornata poraka vo
solasnost so neverbalnata t.e. koga se zborovite sledeni so soodveten govor na teloto, upatenata govorna poraka e pojasna i ima pogolemo zna~ewe. Vo sprotivno,
pri neusoglasenost na govorot na teloto i verbalnata
komunikacija porakite né zbunuvaat, né lutat, gi ignorirame, né vovlekuvaat vo nejasna ili konfliktna
situacija.
Primer: Nedelen ru~ek e, semejstvoto e sobrano na trpeza. Majkata
postojano se `ali na 15 godi{niot sin, nezapirlivo mu zboruva na
tatkoto, bara toj da reagira, da prezeme merki. Tatkoto se obiduva da ja
prekine, no ne uspeva. Razgovorot li~i na monodarama. Vo eden moment,
88
tatkoto go zema vesnikot, go otvora pred sebe i stanuva nevidliv za
site drugi. Majkata prodol`uva da zboruva, go pra{uva dali ja slu{a, a
toj prodol`uvaj}i da go ~ita vesnikot mrmori: “ . . . da, da, te slu{am,
kako ne, prodol`i?!!”
Poznata li vi e ovaa situacija? Sigurno ja
prepoznavte dvojnosta na porakata na tatkoto. Iako
veli: “ Te slu{am.”, so govorot na teloto i vesnikot
pred sebe poka`uva deka majkata voop{to ne ja slu{a i
deka saka da go prekine razgovorot.
Primer: Sawa za 16-tiot rodenden napravila zabava doma. Poradi
neredot koj go zateknala, po zabavata, majka ñ mnogu se nalutila, no ne
ka`ala ni{to. Sawa veli : ,,Prekrasno si pominav na zabavata,,. Majka i
so ”kisel” izraz na liceto veli : ,,Ako si ti zadovolna toga{ i jas sum
zadovolna,,. Me|utoa, nejziniot telesen govor e vo sprotivnost so
govornata poraka, {to kaj Sawa mo`e da predizvika zbunetost. Sawa
mo`e da ja ignorira verbalnata poraka na majkata ili luta da zapo~ne
konflikt: ,, Ti nikoga{ ne saka{ jas ubavo da si pominam i da sum
zadovolna. . .,, Majkata mo`e da prodol`i da go razgoruva zapo~natiot
konflikt: ,, Jas ni{to lo{o ne ti rekov , ti si taa koja od ni{to ne e
zadovolna itn.
Namesto navedenoto, mnogu popolezno bi bilo koga majkata
na Sawa bi i ka`ala: “Me raduva {to si zadovolna, no te molam
sega da go sredi{ ovoj nered. . ili ajde zaedno da sredime. . .ili. .
.Ba{ ubavo {to si zadovolna i jas se raduvam, no te molam drug pat
vnimavaj, ne sakam vakov nered vo mojata ku}a”.
Verojatno gi prepoznavate vakvite ili sli~ni situacii. Tie ~esto se slu~uvaat vo semejstvata, osobeno vo
semejstva so adolescenti. Tokmu poradi toa treba da se
vnimava na usoglasenosta na verbalnata i neverbalnata poraka. Vo sprotivno, nejasna poraka, poraka za koja
ne se znae komu e upatena ili poraka kaj koja postoi
ras~ekor pome|u verbalniot i neverbalniot govor,
mo`e lesno da predizvika nedorazbirawe, lutina i
bes, {to sozdava uslovi za otpo~nuvawe na konflikt.
89
[to e toa konflikt?
Konflikt e sudir, spor, borba, raspravija, kavga,
nere{itelnost, strav, nedostig na tolerancija.
Konfliktot naj~esto nastanuva poradi nedovolno
razbirawe vo komunikacijata, ako ista rabota vo isto
vreme ja sakaat dvajca ili pove}e lu|e, ako ne{to {to
e na{e nekoj go prisvojuva i go narekuva svoe, poradi
toa {to vo sostojba na razli~ni stavovi kon ne{to i
nekogo ne sme tolerantni kon drugite so razli~ni
stavovi od na{ite itn. Site ovie konflikti spagaat
vo t.n. socijalni konflikti.
Me|utoa, vo ovoj prira~nik pove}e ne interesiraat
konfliktite koi nastanuvaat vo semejstvoto, pome|u
dve bliski li~nosti (roditel
dete; drugar
drugar ; brat
sestra; mom~e
devojka). Toa se
li~nosti koi se sakaat, a pri toa se zadu{uvaat
me|usebno. Li~nosti koi ~esto smetaat deka se i edniot i drugiot vo pravo. Toa e sostojba koga konfliktot
ne mo`e da se zaobikoli, tuku mora da se razre{i, za da
se prodol`i so zaedni~ki `ivot bez gor~ina, lutina i
lo{a atmosfera koja ne pravi nervozni, napnati,
postojano nezadovolni i anksiozni.
Vozrasnite koga se napnati, nervozni, nezadovolni ili
ispla{eni baraat razre{uvawe na takvata sostojba, na
eden ili drug na~in. Del od vozrasnite baraat brzo
razre{uvawe na vakvite sostojbi, pa ~esto posegnuvaat
po alkohol (ma`ite) ili tableti za smiruvawe
(`enite).
Mladite koga se napnati, nervozni, nezadovolni,
ispla{eni isto taka se obiduvaat da iznajdat re{enie.
Del od mladite, vo nemo`nost vakvite neprijatni
90
sostojbi da gi razre{uvaat na drug na~in, gi
razre{uvaat kako i vozrasnite, po hemiski pat, so
upotreba na alkohol, tableti za smiruvawe ili
DROGA.
Koga se spomenuva zborot konflikt, lu|eto naj~esto pomisluvaat na negativna, destruktivna sila. Naj~esti asocijacii se: Konflikt pome|u dve zemji i razoruva~ki vojni. . .Konflikt pome|u dve bandi i krvavi sceni i ubistva.
Zatoa e va`no da se znae deka i pokraj toa {to pove}eto
konflikti se smetaat za destruktivni, tie mo`at da
bidat i so pozitivna sila, sozdavaj}i mo`nosti za
sozrevawe i u~ewe. Toa e osobeno vidlivo kaj mladite koi
se ednovremeno ~esto vo konflikt i samite so sebe (vo
neodlu~nosta na sopstveniot izbor), no i so vozrasnite
(profesori, roditeli) testiraj}i gi nivnite vrednosni
sistemi i staovi.
Va`no!
Konfliktot e prirodna i neophodna komponenta na
sekojdnevnoto `iveewe i vo odnosite pome|u lu|eto.
KONFLIKTITE SE NA[E SEKOJDNEVIE. Za golem
broj konflikti lu|eto nitu razmisluvaat nitu gi
analiziraat.
Roditeli, zapametete!!!!!!!
Mladite se naj~esto vo konflikt tokmu so sopstvenite
roditeli.
I dodeka Vie se obiduvate i nastojuvate da go
zadr`ite svojot avtoritet, Va{iot adolescent so
site sili }e nastojuva da Vi go sru{i.
91
Koga mladiot ~ovek razmisluva za konfliktot, toj
naj~esto razmisluva vo kategoriite
pobeduvam
ili
gubam.
Adolescenti, zapametete !!!
Namesto da razmisluvate dali pobeduvate ili gubite i
namesto vo svojot roditel da gledate ,,najozloglasen
neprijatel,, sednete na masa so nego, kako so ~ovek so
kogo imate zaedni~ki problem i
razgovarajte za problemot, a pred sé za na~inot kako
da go razre{ite.
Iako roditelite ~estopati se skloni da veruvaat deka
odnapred gi znaat site re{enija, kako i deka mo`at da
gi zadovolat site strani vo konfliktot, realnosta
poka`uva deka se tie ~esto vo zabluda. Realnosta
poka`uva deka roditelite ~esto se soo~uvaat so
situacii koga te{ko ili voop{to ne mo`at da najdat
re{enie za konfliktite so nivnite deca- adolescenti,
~uvstvuvaj}i deka ne se dorasnati na zada~ata {to ja
imaat pred sebe. Vo takvi situacii, edni roditeli,
zastra{eni od pomislata deka go gubat avtoritetot
pred decata, stanuvaat kruti i nepopustlivi. Drugi,
pak, zate~eni od prekumernite barawa na svoite decaadolescenti i neve{ti da se spravat so niv, odat vo
druga krajnost i stanuvaat premnogu popustlivi i bez
kriteriumi. Vo sekojdnevnata praktika sretnuvame
roditeli sli~ni i na ednite i na drugite. Del od
roditelite, nemo}ni da se spravat so situacijata,
~esto odbiraat da prestanat da komuniciraat. Prvite
toa go pravat mislej}i deka na toj na~in go zadr`uvaat
avtoritetot (nivniot zbor e posleden i ne treba da se
razgovara i pregovara), a vtorite zastra{eni od
92
pomislata deka ako prodol`at da komuniciraat,
razgovorot }e otvori samo prostor za novi barawa.
Roditeli, zapametete !!!
Namesto da razmisluvate za toa deka Va{iot
adolescent saka da go pogazi Va{iot zbor i so toa da
Vi go sru{i avtoritetot, razgovarajte so nego za
problemot {to go imate, po~ituvajte gi negovite
interesi i potrebi.
Barajte zaedni~ki re{enija.
Napravete kompromis.
Taka }e go re{ite problemot, a
Va{iot avtoritet nema da bide zagrozen.
Va`no!!!
1. Ne gi zaobikoluvajte konfliktite!
93
Soveti za uspe{na i produktivna
komunikacija
1. Slu{aj go drugiot vnimatelno i obiduvaj se da ne mu
upa|a{ vo zbor i da ne go prekinuva{.
Lu|eto se skloni da gi prekinuvaat drugite dodeka
zboruvaat, da gi nadopolnuvaat, da odgovaraat namesto
niv, duri i na pra{awa koi se odnesuvaat na li~nite
~uvstva i potrebi. Ova e osobeno
prisutno vo
komunikacijata roditel - dete i podocna prodol`uva vo
relacijata roditel - adolescent.
2. Slu{aj go aktivno sogovornikot.
So toa poka`uva{ deka go ceni{ sogovornikot, doznava{
ne{to za nego, no sozdava{ mo`nost i Ti da bide{
soslu{an. So toa poka`uva{ vistinski interes za ona
{to toj go zboruva, se obiduva{ navistina da go razbere{
drugiot i proveruva{ kako si go razbral. Zatoa, dodeka
go slu{a{ drugiot daj mu znak preku govorot na telotot
deka go slu{a{ (na pr. klimaj so glavata).
3. Zboruvaj so “JAS GOVOROT ,,
^est problem vo komunikacijata e tokmu malata upotreba
na t.n. ,,JAS,, govor, nasproti po~estata upotreba na t.n.
,,TI,, govorot. “Jas” govorot podrazbira govor vo prvo
lice ednina za sekoj od u~esnicite vo komunikacijata. (na
pr: Jas mislam, Jas sum zagri`en, Jas sakam, Jas sum
podgotven i sl.). Namesto toa, vo sekojdnevnata
komunikacija, ~esto slu{ame izrazuvawe vo: ,,TI,,
94
prifati i pravilno da ja razbere Tvojata poraka, a pri
toa da ne bide povreden, no od druga strana ja zgolemuva
Tvojata odgovornost za iska`anata poraka.
4. Obidi se koga zboruva{ iska`uvaweto da ima
pozitivni emocii (pozitivna konotacija)
Dokolku vo ,,Jas,, govorot, porakata ima negativna
konotacija, povtorno }e se slu~i da go povredi{ drugiot i
komunikacijata mo`e da se prekine.
Na pr.: Majkata ñ veli na Ivana : ,,Jas sum mnogu besna na tebe, poradi
tebe postojano docnime, pobrzaj so doma{nata”. Ivana }e bide
povredena, mo`e da se povle~e i da ja prekine komunikacijata ili }e se
razgori konflikt pome|u niv. No, dokolku majkata ñ ka`e : Ivana , jas
mislam deka ti si mnogu temelna vo izrabotkata na doma{nata, no
bi te molela malku da pobrza{“, vakvata komunikacija }e dade
pogolem efekt vo rabotata na Ivana, nema da ja naluti i nema da se
razgori konflikt pome|u niv.
Zapametete!!!
Dobra komunikacija pome|u dvajca ili pove}e lu|e e
toga{ koga:
1. Postoi podgotvenost da se slu{a, soslu{a i razbere
sogovornikot;
2. Postoi poddr{ka i hrabrewe drugiot da se izrazi;
3. Postoi podgotvenost da se vnimava {to ka`uva
drugiot, a ne se usredsreduvame na toa {to da
odgovorime;
4. Nikoj ne dominira vo razgovorot i nema
nametlivost;
5. Porakite se jasni i direktni;
6. Postoi usoglasenost
pome|u verbalnata i
neverbalnata komunikacija;
7. Celta na komunikacijata e da bideme slu{ani,
razbrani i na{ata poraka da bide prifatena.
95
Soveti za uspe{no razre{uvawe na
konflikti
Obidi se da ne gi uslo`nuva{ rabotite pove}e
odo{to e potrebno. Konfliktot sam po sebe e komplikacija i ne se potrebni dopolnitelni vozbuduvawa.
Treba da se razmisli {to navistina e problem, a {to
e dodadeno vo lutina i bes. Zatoa, ako mo`e{, Odvoj
go bitnoto od nebitnoto i koncentriraj se samo
na bitnoto.
Ne se postavuvaj vo pozicija da zapoveduva{ i od
drugiot da bara{ da gi po~ituva samo tvoite potrebi,
bez voop{to da gi slu{ne{ negovite.
Razmisli za svoite vistinski potrebi. Vo osnovata na
sekoj konflikt pomegu dvajca, naj~esto le`at
razli~nite potrebi i do`iveanite stravovi na
lu|eto. Ne e sekoga{ lesno da se prepoznaat nitu
sopstvenite vistinski potrebi i stravovi, a kamo li,
pak, da mo`e da se predvidi koi potrebi i stravovi ja
pokrenuvaat drugata osoba. Za da se dojde do svojata
vistinska potreba, neophodna e analiza koja bi mo`el
da ja napravi{ so pomo{ na nekoj poiskusen.
Konfliktite mo`at da pokrenat kaj site nas negativni
emocii: bes , lutina , zagrozenost, strav, taga itn. Za da
se oddale~ime od emocionalnata rekacija od konfliktot, dobro e da se napravi mapa na konfliktot. Koga
}e se stavi na hartija {to e konfliktot, so kogo sme vo
konflikt, kako mo`eme da go razre{ime itn., na
problemot }e mu prijdeme daleku poracionalno.
Trgni vo potraga po re{enie. Postojat pove}e vidovi
na re{enija. Mo`no e i dvete strani vo konfliktot
da go dobijat toa {to go sakaat, {to sepak ne se
slu~uva ~esto. Po~esta e situacijata na kompromisni
96
re{enija, koga i dvete strani vo konfliktot
popu{taat po malku i zaedno pridonesuvaat za negovo
razre{uvawe. Ili, ako dobro se proceni, edna{ se
zadovoluva baraweto na edniot, drug pat na drugiot.
Va`no!!!
Konfliktot go predizvikale dvete strani i
dvete treba da u~estvuvaat vo negovoto razre{uvawe.
U~esnicite vo razre{uvawe na konfliktot ne se
neprijateli,
tuku sorabotnici koi zaedni~ki razmisluvaat, kako da go
re{at konfliktot.
Pravila za uspe{no razre{uvawe na konflikti:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Razgovaraj za problemot;
Bidi miroqubiv;
Napa|aj go problemot, a ne li~nosta;
Usredsredi se kon toa {to e va`no vo toj moment;
Po~ituvaj gi tu|ite ~uvstva, stavovi i potrebi i
Prezemi odgovornost za svoite postapki.
Va`no!!!
Konfliktot e uspe{no razre{en koga }e se dojde do
odredeno re{enie.
No, toa ne e dovolno!
Po sekoj uspe{no razre{en koflikt insistirajte na
zaedni~ki DOGOVOR sostaven od toa:
- kako re{enieto da se sprovede;
- {to se zada~ite za sekoj od u~esnicite;
- koja e vremenskata ramka;
- koja }e bide sankcijata ako dogovorot ne se po~ituva
97
KAKO BEZBEDNO DA SE RASTE I SOZREVA
BEZ DROGI
Veruvame deka nema roditel nitu drug vozrasen koj ne e
zainteresiran za zdravjeto i idninata na mladite.
Prosto site sakame da im pomogneme na mladite, ili
poto~no da gi za{titime za da tie bezbedno rastat, se
razvivaat i sozrevaat, bez da imaat potreba da posegnat
po nekoja psihoaktivna supstanca, vklu~uvaj}i ja drogata.
Univerzalnata `elba e sodr`ana vo parolata “podobro
da se spre~i, otkolku da se le~i”, a na koja se temelat
mnogubrojni i raznovidni preventivni programi. Svedoci sme na golem broj preventivni programi i vo na{ata
dr`ava, sproveduvani od zvani~ni institucii, nevladini
organizacii, fondacii i dr., na koi se tro{ea nebroeni
sredstva. No, za vistina na voqata, najgolemiot del od
niv dosega bea sproveduvani kampawski, vremenski
ograni~eni na samo nekolku dena vo godinata, a vo
nivnoto kreirawe malku se vode{e smetka za potrebite
na onie na koi se nameneti - mladite.
Zastra{eni od postojaniot porast na brojot mladi {to
zemaat drogi, roditelite ~esto go pokrenuvaat pra{aweto na efikasnosta na policijata vo pronao|aweto i
zatvoraweto na dostavuva~ite (dileri) na droga. Me|utoa, nie mo`eme da otstranime eden ili pove}e izvori
na droga, no sé dodeka postoi pobaruva~ka za drogi, }e
postojat i dostavuva~i; bidej}i pobaruva~kata e
vtemelena na vistinskite potrebi na mladite koi se
svrtuvaat kon drogata za da istite gi zadovolat. I sé
98
pred sé moraat da se prepoznaat potrebite ili
sostojbite poradi koi se koristi drogata. Vedna{ potoa,
na mladite treba da im se pomogne na pozdravi i pomalku
opasni na~ini da gi zadovoluvaat svoite potrebi za:
zabava, vozbuda, qubopitnost, zadovolstvo, avantura ili
nadminuvawe na stres, napnatost, nervoza, nezadovolstvo, neprifatenost, nerazbranost i dr.
Seto navedeno ne se postignuva nitu lesno, nitu
nabrzina. Toa e proces koj ne zvu~i taka impresivno
kako “borba protiv droga”, no e delotvoren. Za da uspee
potrebna e re{itelnost, istrajnost, posvetenost, a pred
sé razbirawe i poddr{ka za mladite. So postojana
rabota roditelite mo`at da im pomognat na mladite da
se sprotivstavat na koristeweto drogi.
Toa e mnogu pove}e otkolku samo na drogite da im se
ka`e NE.
Toa zna~i na mladite da im se ka`e DA.
Toa zna~i od “Borba protiv drogite vo bitka za
mladite!”
Sam/a ne mo`e{. . . . . . . . . . zaedno mo`eme
pove}e!
Zatoa, prevencijata (za{titata) od upoteba na drogi
ne podrazbira -
Kako nie da gi za{titime mladite?
Bidej}i iskustvoto poka`a deka ne sme mo}ni da
go napravimetoa, tuku
99
Kako da gi nau~ime mladite sami da se
za{tituvaat?
Toa }e go postigneme pomagaj}i im na mladite
Da gi prepoznaat svoite potrebi, a potoa na
pozitiven ili pomalku {teten na~in da gi
zadovoluvaat;
Da nau~at da u`ivaat vo `ivotot;
Otvoreno i jasno da komuniciraat;
Da gi prepoznavaat i da gi re{avaat problemite;
Da go sovladuvaat stresot;
Da umeat da se sprotivstavat na pritisokot na
dru{voto i
Da znaat da gradat kvalitetni odnosi.
Semejnata sredina e `ivotna u~ilnica vo koja mladite
od svoite roditeli gi u~at pozitivnite stavovi,
`ivotnite ve{tini i kontrolata na povedenieto,
gradej}i gi ~etirite esencijalni delovi na koi se temeli
za{titata od koristewe drogi:
Uspe{en emocionalen razvitok
Samopo~ituvawe
Jasno razmisluvawe
Re{avawe na problemi i
Umeewe da se sozdadat uspe{ni vrski.
Emociite se klu~ni vo funkcioniraweto na edinkata.
Tie ne se ednostaven dodatok na Li~nosta, tuku se bitna
vrska pome|u mislovniot proces i sposobnosta za
donesuvawe na razumni re{enija. Mladite vo pregratkite
na semejstvoto u~at da gi prepoznaat i da upravuvaat so
svoite emocii, no u~at i da gi prepoznaat i po~ituvaat
100
Mladi so uspe{en emocionalen razvitok, so visok stepen
na samopo~ituvawe, so jasno razmisluvawe, podgotvenost i
sposobnost za re{avawe na problemi i umeewe da kreiraat uspe{ni vrski se pomalku skloni na zloupotreba na
drogi. Mladi so visok stepen na samopo~ituvawe, visoko
go po~ituvaat svoeto telo i li~nost i ne sakaat da go
uni{tat so droga. Toa se samouvereni mladi koi se
~uvstvuvaat sposobni i ja poznavaat svojata snaga i
motivi, gi prepoznavaat sopstvenite ~uvstva i potrebi, a
pred sé se ~uvstvuvaat razbrani, sakani i prifateni.
Samopo~itta se gradi vo emocionalno topla semejna atmosfera na bliskost, posvetenost, otvorenost, razbirawe i
poddr{ka. Toa e atmosfera na bezuslovna roditelska qubov, qubov koja ne gi poznava re~enicite: “Te sakam ako ti
me slu{a{. . .ili. . . Te sakam dokolku go podobri{ uspehot. . .ili. . . Te sakam koga ti }e mi poka`e{. . . “. Bezuslovna roditelska qubov na koja se temeli samopo~itta e
onaa kaj koja “Te sakam bez ogled na sé, duri i koga ti se
lutam, te sakam. . .Nema da prestanam da te sakam pod nitu
edna okolnost!”.
Roditelot ima zada~a aktivno da u~estvuva vo rasteweto,
negata, vospituvaweto i sozrevaweto na svoite deca. Toa e
proces, poln so predizvici koi nosat radost i sre}a, no i
mnogubrojni nepredvidlivi situacii, neizvesnosti, gri`i i stravuvawa, osobeno vo periodot koga se decata vo
adolescencija, koga najgolemiot broj roditeli se
pra{uva: “Dali }e uspeam kako roditel da gi izvedam
decata na prav pat”.
Roditelskata uloga e slo`ena i odgovorna, a pri toa
nepovtorliva. Roditelite se lu|e koi kako i site
ostanati imaat svoi stravuvawa i dilemi vo odnos na
sopstvenite deca, a gre{kite se o~ekuvani i opravdani.
101
Zatoa, zapametete!
Nema bezgre{ni i nema bestra{ni roditeli!
Nema roditeli koi nikoga{ ne pogre{ile kon
svoite deca!
Roditelite nemaat dol`nost da gi znaat
odgovorite na site pra{awa, nitu da imaat
re{enie za site problemi, svoi ili na svoite
deca!
No,
Roditelite treba da znaat i prepoznaat koga
ne{tata gi nadminuvaat nivnite znaewa,
sposobnosti i kapaciteti i da znaat kade da
pobaraat odgovor i pomo{!
U~ili{teto e slednata sredina od koja se o~ekuva
aktivno u~estvo vo kreirawe i sproveduvawe na programi
za primarna prevencija na upotreba na drogi kaj mladite.
Prirodno, bidej}i vo golem broj stanuva zbor za u~ili{na mladina. U~ili{nite preventivni programi se
del od strategiite na edukativnite institucii i se o~ekuva da bidat priroden prodol`etok na preventivnite
programi zapo~nati vo predu~ili{nite institucii. Kako
i za pra{aweto na semejnite intervencii i tuka se
o~ekuva obrazovnite institucii preku niza programski
aktivnosti da deluvaat vo nasoka na otkrivawe na
potrebite na mladite i nivno naso~uvawe kon zadovoluvawe na pokvaliteten, pokreativen i pomalku rizi~en na~in. Se o~ekuva aktivno u~estvo i na psiholo{kopedago{kite slu`bi i nivna umre`ena akivnost kako so
ostanatiot nastaven kadar taka i so roditelite kako
aktiven segment vo realizacija na u~ili{nata programa.
Vo kreiraweto na programite, potrebno e i aktivno
u~estvo na mladite koi mo`at najprecizno da gi poso~at
102
potrebite na generacijata na koja ñ pripa|aat, no i da
ponudat svoi kreativni re{enija (kako na pr. da se
nadmine dosadata, kako da se kontrolira qubopitnosta,
kako da se strukturira slobodnoto vreme, kako se gradi i
neguva kvalitetno drugarstvo i prijatelstvo i dr.).
Osven vo obrazovnite institucii, dobro organiziranite
preventivni programi treba da opfatat strategii i
programi za roditelite, kako i strategii naso~eni kon
strukturite na lokalnata zaednica, mediumite i dr.
KAKO DA SE PREPOZNAE KORISTEWETO
DROGI
Kako da daznam dali moeto dete koristi droga?
Kako, {to porano, da zabele`am deka deteto koristi
droga, za da deluvam {to pobrzo i {to porano da
prezemam soodvetna intervencija?
Roditelite redovno ni gi postavuvaat ovie pra{awa.
So `elba navremeno da reagiraat, roditelite sakaat
da veruvaat deka tuka le`i odgovorot na slo`eniot
problem na zloupotreba na drogi od strana na mladite.
“Da znaevme pove}e za drogite i za prvite znaci, }e
mo`evme da reagirame na vreme i da spre~ime da dojde
do zavisnost”, ~esto velat roditelite koi ni se
obratile za pomo{.
Vo poglavijata: “Drogata i mladite”, “Mladite i
drogata - adolescencija”, “Sredinata i drogata” i
“Semejstvoto - mladite - drogata”, op{irno zboruvavme za mnogubrojnite faktori koi pridonesuvaat za
pojava na koristewe drogi me|u mladite, podvlekuvaj}i
deka ovoj problem nikoga{ ne se javuva kako rezultat
103
samo na eden od nabroenite faktori, tuku naj~esto
kako rezultat na zaemno i zaedni~ko vlijanie na
pogolemiot broj faktori. Poradi toa,
Te{ko e da se prepoznae zemaweto droga, osobeno ako
Va{eto dete ja koristi po prv pat ili samo povremeno.
Naj~esto nema takvi nadvore{ni znaci so pomo{ na
koi mo`eme sosema sigurno da ka`eme za kakov vid
upotrebena droga stanuva zbor.
Toa se dol`i na faktot {to:
Razli~i vidovi drogi imaat razli~no dejstvo vrz
organizamot.
Ista droga poka`uva razli~ni znaci ili promeni
kaj li~nosta vo zavisnost od vremeto pominato
od momentot na nejzinoto zemawe.
Promenite vo odnesuvaweto na mladite
predizvikani od dejstvoto na drogite, ~esto
nalikuvaat na promenite koi se rezultat na
nivniot razvoen period, adolescencijata.
Nekoi znaci {to upatuvaat na zemawe droga, svojstveni se
i na zdraviot razvoj na mladiot ~ovek. Tie se prisutni
kako vo periodot na pubertet taka i vo ponatamo{niot
razvoj na deteto. Takvi se: buntovnosta, napnatosta,
nervozata,
izbuvlivosta,
naglite
promeni
vo
raspolo`enieto, oddale~uvaweto od roditelite, `elbite
za sopstven stil vo oblekuvaweto, slu{aweto tehno ili
rok muzika, potrebata od izolacija i od sopstveno kat~e,
insistiraweto na izbor na drugari i na sloboda vo
odlu~uvaweto za niza pra{awa i dr. Postoi mo`nost,
opi{anite znaci od nekoi prezagri`eni roditeli, da
mo`at da bidat pogre{no protolkuvani kako znaci na
104
zemawe droga; isto kako mo`nost da pri prisutno zemawe
na droga, drugi roditeli promenite gi protolkuvaat kako
del od normalniot razvitok i ne reagiraat pravovremeno.
Zatoa roditeli, bidete vnimatelni koga vo po~etokot }e
gi iznesuvate svoite zabele{ki za promenite vo
odnesuvaweto na Va{iot adolescent. Mladite vo ovaa
faza na `ivotot se mo{ne ranlivi, pre~uvstvitelni i so
namalena tolerancija, pa Va{ite zborovi, a osobeno
na~inot na koj im gi soop{tuvate, mo`at da gi povredat i
navredat.
Roditelite treba da bidat upateni i da znaat nekoi znaci
koi mo`at da go probudat somne`ot deka se raboti za
koristewe droga. Ona {to e u{te pova`no e roditelite
na vreme da pomislat i na vakva mo`nost, a ne drogata da
bide posledno ne{to na {to }e se posomnevaat. Zatoa e
va`no, roditelite kaj svoite deca da zabele`at:
1. Nagli i ~esti, bespri~inski promeni na
raspolo`enieto, so napadi na lutina, bes,
razdrazlivost i agresija;
2. Dolgi otsustvuvawa od doma, kako i promena na
ritamot son - budnost (dewe- spie, no}e-buden);
3. Menuvawe na fazi na dremlivost so fazi na
pregolema aktivnost;
4. Zapostavuvawe na u~ili{nite obvrski (namalen
u~ili{en uspeh), ~esto docnewe na u~ili{te,
begawe od ~asovi;
5. Gubewe na interes za dotoga{no hobi, sport;
6. Odbegnuvawe odgovornost, bezdelni~ewe;
7. Nagla promena na prijateli, odbegnuvawe na
sou~enici i staro dru{tvo;
8. Oddale~uvawe od semejstvoto;
9.
105
10. Upotreba na `argon, bogat so ~udni i
nerazbirlivi izrazi;
11. ^esto la`ewe, postojano barawe pari i
is~eznuvawe na vredni predmeti od doma;
12. ^esti telefonski povici od nepoznati i dru`ewe
so nepoznati lica, kako i intenzivno dru`ewe so
lica koi zemaat droga;
13. Zapostavuvawe na li~nata higiena i zapu{ten
izgled;
14. Gubewe na telesna te`ina;
15. ^esti i nagli sostojbi koi nalikuvaat na
nastinka, a brzo pominuvaat, kako i infekcii po
ko`ata;
16. Nosewe ko{uli so dolgi rakavi koga e toplo, a
temni o~ila nave~er ili koga e obla~no;
17. ^esto i dolgo zadr`uvawe vo toalet ili vo
zaklu~ena soba;
18. Nao|awe na paket~iwa so somnitelna sodr`ina,
tro{ewe na aluminiumska folija, potemneti
la`ici, pamuk~iwa, {pricevi i igli i drugo.
Nitu eden od nabroenite znaci sam za sebe ne mora da
zna~i deka e vo pra{awe koristewe droga. Duri i da ne e
aktuelno prisutna, golem broj od navedenite promeni kaj
adolescentite nosat visok rizik za idno koristewe na
droga.
Zatoa, roditeli!
Dokolku postojat 3 ili pove}e primera od navedenata
lista,
od koi e eden posle br. 11;
Ne odlagajte! Vedna{ reagirajte i trgnete vo barawe
na re{enie.
106
[TO DA PRAVITE AKO SE POSOMNEVATE ILI
OTKRIETE DEKA VA[ETO DETE KORISTI DROGA
Somnevaweto ili soznanieto deka deteto koristi droga,
kaj roditelite predizvikuva razli~ni reakcii koi nalikuvaat na reakciite videni pri soo~uvawe so katastrofa.
Se javuva ~uvstvo na strav do panika, bolka, neizvesnost,
o~aj, izme{ani so sram, bes, lutina, nemo}. Vo takvite
situacii nekoi roditeli zamol~uvaat, zanemuvaat, se
zatvoraat vo sebe, ne reagiraat, kako da se paralizirani.
Drugi zapo~nuvaat glasno da vikaat, da lelekaat i da se
samoso`aluvaat, a nekoi zaemno se obvinuvaat doka`uvaj}i si koj e polo{ roditel i koj napravil pokatastrofalna roditelska gre{ka. Treti, vo tie momenti se zdru`uvaat vo stavot deka storile sê najdobro za svoeto dete, cel
`ivot “se `rtvuvale za nego”, stavaj}i go na obvinitelna
klupa i proglasuvaj}i go za glaven vinovnik za site nivni
problemi i stradawa. Vo na{ata praktika sre}avame i roditeli koi branej}i se od bolnoto soznanie se ubeduvaat
deka toa ne e vistina, gi negiraat faktite i se odnesuvaat
kako “noj so glavata vo pesok”. Ima i takvi koi eden od
drug ja krijat vistinata.
Odnesuvaj}i se na koj bilo od navedenite na~ini,
roditelite samo go odlo`uvaat re{avaweto na
problemot, a so toa go uslo`nuvaat i ote`nuvaat
uspe{noto razre{uvawe na istiot.
Roditeli, zapametete!
Kolku i da e neprijaten razgovorot, odlagaweto na
problemot nema da pomogne toj da se re{i. Zatoa,
107
Vedna{ i neodlo`no otvoreno porazgovarajte so
svoeto dete.
Ne pani~ete! Obidete se da razgovarate smireno i
stalo`eno.
Ne zapo~nuvajte razgovor koga e pod dejstvo na
droga. ^ekajte dejstvoto da pomine, pa duri toga{
razgovarajte.
Ne obvinuvajte go i obidete se da ne koristite
neprijatni zborovi koi go etiketiraat (narkoman,
droga{, uli~ar i sl). Toa }e ve vovede vo raspravija
i lutina, a ne vo re{enie. Namesto toa, smireno
interesirajte se za seto toa {to se slu~uva vo
negoviot `ivot, zainteresirajte se za negovite
problemi, interesi i `elbi. Soop{tete gi svoite
dilemi, gri`i i stravuvawa, kako del od
voobi~aenite i o~ekuvani roditelski ~uvstva.
Ne go otfrlajte i ne mu se zakanuvajte (“. . me razbole. . .}e me umre{. . . }e me nema. . . }e si odam. . .”),
bidej}i na toj na~in samo ja vlo{uvate sostojbata,
poja~uvaj}i gi negovite stravovi i ~uvstvoto na
vina. Namesto toa, poka`ete mu deka go sakata i
pokraj toa {to ne go prifa}ate toa {to
momentalno go pravi. Obidete se slu{aj}i go da go
razbere i da mu dadete poddr{ka za promenite koi
}e treba da gi napravi. Va{ata poddr{ka, e od
klu~na va`nost za Va{eto dete. Bez nea toa nema
{ansi da uspee!
Ne dozvoluvajte da ve izmanipulira! Ne prifa}ajte
vetuvawa i molbi (“]e prestanam. . .]e se promenam.
108
Dokolku odlu~ite sami da go re{avate problemot,
postavete jasni pravila i jasni dogovori, kako i
na~inite na koi }e bide sankcionirano nivnoto
nepo~ituvawe. Bidete istrajni! Ne dvoumete se!
Pobarajte pomo{ od stru~no lice (pedagog,
psiholog, lekar, psihijatar).
Nivnite mo`nosti da Vi pomognat se sekoga{
pogolemi dokolku im se javite na vreme.
[email protected] LI DA SE LEKUVA I IZLEKUVA
ZLOUPOTREBATA NA DROGI
Pred da prodol`ime zapametete!
Zloupotrebata na drogi i zavisnosta od niv e
mnogu seriozen problem, pa duri i po~etnoto
zemawe droga mnogu te{ko se prekinuva.
Semejstvata vo koi se javuvaat ovie sostojbi, obi~no
nemaat nitu dovolno sili, nitu resursi, ve{tini ili
kapaciteti samite da se spravat i da najdat izlez.
Potrebna e stru~na pomo{, koja treba da se pobara,
{to e mo`no porano. Roditelite se dol`ni brzo da se
pokrenat na akcija i da pobaraat sredba so stru~no lice, bilo vo nekoja od dostapnite institucii ili anonimno, vo nekoe od sovetuvali{tata na nevladinite
organizacii.
Zapametete!
Tvrdeweto: Zloupotrebata od drogi e neizle~iva
bolest!
NE E TO^NO.
109
Lekuvaweto e dolgotraen, slo`en,
makotrpen i neizvesen, NO [email protected] PROCES.
TO^NO e:
Na nas lu|eto ni pripa|a nade`ta, a mladosta po
svojata priroda sozdava {ansi za `ivot. Potrebno e da
se izborime za nea. Pogolema misija re~isi i da nema.
Roditelite ~esto gubat dragoceno vreme obiduvaj}i se
sami da se spravat so problemot, da go sokrijat od
okolinata, da veruvaat vo nevozmo`ni ne{ta.
Ranata detekcija i brzata intervencija
garantiraat pogolemi uspesi vo lekuvaweto.
Lekuvaweto e proces vo koj semejstvoto ima va`na,
nezaobikolna, a ~esto i klu~na uloga. Lekuvaweto e
dolgotraen, slo`en i makotrpen proces, proces na
sozrevawe i neminovni promeni kaj sekoj semeen ~len.
Vo tekot na lekuvaweto, ne samo mladiot ~ovek tuku i
negovite roditeli u~at za problemot, u~at da komuniciraat, zaemno da se slu{aat, razberat, po~ituvaat i
poddr`uvaat, gi u~at ve{tinite na pregovarawe i do-
110
Krajna cel na lekuvaweto ne pretstavuva samo
prestanok na koristewe droga tuku dolgotrajno, po
mo`nost i do`ivotno, istrajno apstinirawe.
KAKO LEKUVAWETO DA GO NAPRAVIME
POEFIKASNO
Ve}e ka`avme deka lekuvaweto e dolg, slo`en, makotrpen i neizvesen, no mo`en proces. Isto taka ka`avme
deka lekuvaweto e mo`no dokolku postoi na~elna soglasnost za lekuvawe, kako od liceto {to zloupotrebuva droga taka i od ~lenovite na negovoto semejstvo,
osobeno koga stanuva zbor za maloletno lice. Lekuvaweto e ~esto prodol`enie na zapo~natiot razgovor
vo nekoe od sovetuvali{tata, vo koi stru~nite lica
imaat zada~a da kreiraat atmosfera na doverba, vo
koja niz motivacioni postapki }e se pokrene i
zacvrsti idejata za prifa}awe na lekuvaweto.
Zatoa, stru~nite lica se dol`ni da znaat deka
Prviot kontakt so liceto {to koristi droga i ~lenovite na negovoto semejstvo e ~esto presuden za donesuvaweto na odluka za rano otpo~nuvawe na lekuvawe.
Lekuvaweto mo`e da se odviva vo ambulantski i poliklini~ki uslovi, vo dnevni bolnici ili vo op{ti bolni~ki oddelenija, vo specijalizirani bolnici i institucii, no mo`no e istoto da se sprovede i vo doma{ni
uslovi.
Lekuvaweto go sproveduvaat obu~eni profesionalni
lica i najdobro e koga postoi mo`nost za vklu~uvawe
111
vo programi vodeni od multiprofesionalen tim (psihijatar, doktor na medicina, psiholog, socijalen rabotnik, defektolog, raboten terapevt i dr.). Multiprofesionalniot tim ima za zada~a da napravi stru~na
i seopfatna procenka na: aktuelnata sostojba so zloupotrebata na drogi, na individualnoto, profesionalno, semejno i socijalno funkcionirawe, na stepenot na
motiviranost za promena, kako i otkrivawe i
procenka na ostanatite sistemi za poddr{ka (rodnini,
prijateli, sosedi, sou~enici, drugari i sl.).
Vrz osnova na dobienite soznanija, multiprofesionalniot tim zaedno so semejstvoto i liceto {to zloupotrebuva droga, kreira terapevtski plan i programa
individualno orientirana, prilagodena na potrebite,
snagite i mo`nostite na individuata i semejstvoto.
Najdobro e koga terapevtskiot pristap e multidimenzionalen, {to podrazbira kombinacija na farmakoterapija (lekovi), psihoterapija, socioterapija, rabotna
i okupaciona terapija .
Lekuvaweto se odviva postapno i vo
112
lekovi e dozvoleno samo so lekarska kontrola i
stru~no vodewe na terapijata. Iako ovaa faza deluva
najdramati~no i e so najintenzivni neprijatni
do`ivuvawa (bolka, povra}awe, bezapetitie, bezvolnost, napnatost, nervoza, nesonica), vo sporedba so
ostanatite trae najkuso vreme.
Vtorata faza od lekuvaweto e t.n. faza na
stabilizacija i trae prose~no slednite 6 meseci.
Dominanten model e psihoterapija (individualna,
grupna, semejna terapija i dr.; vo zavisnost od
edukacijata na terapevtot); socioterapija (terapevtska zadnica, gradewe na socijalna mre`a i dr.);
psihoedukacija (informacii i edukacija vo vrska so
problemot) i dr. Osven toa mo`no e prodol`uvawe na
odredeni vidovi lekovi, kako na pr. lekovi so sprotivno dejstvo na drogite (antagonisti na opijatnite
drogi -Nemexin-Nalorex, vo lekuvawe na heroinskata
zavisnost), lekovi za namaluvawe na nervozata, za
podobruvawe na raspolo`enieto i dr.
Golem broj stru~ni lica kategori~ni se vo stavot deka
prvata faza e samo podgotvitelna i deka su{testvenoto lekuvawe zapo~nuva duri otkako }e se vospostavi
po~etna apstinencija. Vo vtorata faza se o~ekuva
stabilizirawe na vospostavenata apstinencija od drogi, se u~i kontrola na odnesuvaweto, se menuvaat disfunkcionalnite semejni obrasci, se vospostavuvaat
novi relacii vo semejstvoto i vo drugite sredini, se
steknuvaat ve{tini za razre{uvawe na kriza, prepoznavawe i uspe{no nadminuvawe na rizicite koi mo`at
da bidat voved vo recidiv (povtorna zloupotreba na
droga).
Tretata faza od lekuvaweto pretstavuva faza na
normalizacija i trae vo prosek od 2 do 5 godini. Toa e
faza na odr`uvawe na vospostavenoto stabilno funkcionirawe, steknuvawe na novi ili vra}awe na stari
113
socijalni i rabotni ve{tini i naviki, sportuvawe,
vozobnovuvawe na vrskite so u~ili{teto ili
rabotnata sredina, sosedite, rodninite i dru{tvoto
koe ne e povrzano so koristewe droga. Toa e period na
t.n. socijalizacija i habilitacija, obrazovno i
profesionalno napreduvawe na li~nosta, sé do
celosna socijalna reintegracija (celosno prifa}awe
na mladiot ~ovek koj koristel droga vo negovata
socijalna sredina). So revospostavuvawe na vrskite vo
semejnata i socijalnata sredina, tretmanot gubi vo
intenzitet, a posetite na institucijata se sé poretki.
]e priznaete, ova nitu e lesen nitu brz proces, a pred
sé e krajno neizvesen, vo golem del poradi
etiketira~kiot (na mladite koi koristat droga im se
lepat brojni etiketi so pogrdni imiwa - narkomani,
droga{i i dr.) marginalizira~kiot i krajno
otfrluva~ki stav na na{ata op{testvena sredina.
Da se potsetime!
Edna{ zapo~natoto koristewe droga nosi visok
rizik
od povtorno koristewe (recidiv), a toa vodi do
razvivawe na zavisnost.
Podatocite od svetot predupreduvaat: Licata zavisni
od heroin povtorno se vra}aat na zloupotreba na
heroin vo 70-80% od tretiranite slu~ai vo tekot na
prvata godina od lekuvaweto, nezavisno od
terapevtskiot pristap.
Zatoa, prestanokot na zemawe droga (vospostavuvawe
na apstinencija) e va`en preduslov, no vistinskiot
znak za uspe{no lekuvawe e dolgotrajno, po mo`nost i
114
do`ivotno odr`ana apstinencija, vo kombinacija so
site navedeni promeni na individualen, profesionalen, semeen i socijalen plan. Od odnosot na
semejstvoto i sredinata, od nivnata podgotvenost da go
prifatat, razberat i poddr`at vo naporite za izlekuvawe, namesto da mu se lutat, da go obvinuvaat i
otfrlaat, vo golema mera zavisi i uspehot od lekuvaweto. Nekoi lica, zaedno so svoite semejstva, seto
navedeno go postignuvaat u{te pri prvoto lekuvawe,
za nekoi se potrebni dve, tri ili pove}e lekuvawa,
kako vpro~em i seto ostanato vo `ivotot.
Vo golem broj dr`avi vospostavenata apstinencija
uspe{no se odr`uva preku u~estvo vo grupi za samopomo{, grupi za poddr{ka, semejni grupi, klubovi na
lekuvani lica zavisni od drogi i dr., organizirni od
institucii ili nevladini organizacii. Isto taka, vo
golem broj dr`avi vo svetot, postojat i t.n. terapevtski komuni ili rehabilitacioni centri, vo koi se
vleguva po razre{uvawe na apstinencijalniot sindrom, a dominantna forma na tretman e rabotna terapija,
profesionalno
anga`irawe,
obrazovno
nadgraduvawe i u~ewe na socijalni ve{tini.
Tretmanot trae naj~esto 12 meseci i podolgo.
Vo Republika Makedonija, ne postoi nitu edna organizirana programa za rehabilitacija i resocijalizacija,
nitu terapevtska komuna. Programite na socijalizacija (resocijalizacija) i habilitacija (rehabilitacija)
se odvivaat vo ramkite na zdravstvenite institucii vo
koi se odviva i lekuvaweto, {to dopolnitelno gi
marginalizira ovie lica i ja ote`nuva nivnata
uspe{na socijalna reintegracija.
Vo Zdru`enieto “DOVERBA” pove}e godini
funkcionira sovetuvali{te so info-linija, semejna,
roditelska grupa za poddr{ka, grupa za poddr{ka na
115
lekuvani lica zavisni od drogi, psihoedukacija, a
poslednava godina zapo~na so rabota i prvata
kreativna
rabotilnica
vo
koja
aktivno
profesionalno i kreativno se anga`irani lekuvani
lica zavisni od droga.
METADONOT VO TRETMAN NA
OPIJATNATA ZAVISNOST
Dolgo razmisluvavme dali da progovorime i na ovaa
tema.
Nema dilema deka stanuva zbor za ~esto eksploatirana
tema, pred sé vo stru~nite krugovi. Pritoa, ova e edna
od najkontraverznite temi vo psihijatrijata, no i vo
medicinata voop{to.
Aktuelnata podelenost na
stru~nite lica na “Za” i “Protiv” metadonot, vo
tretman na opijatnata zavisnost, se ~ini stru~no
neopravdana i se dol`i pred sé na li~ni stavovi, a ne
retko i na zabludi i predrasudi.
Na ova mesto }e se ogradime od sopstvenite stavovi, a
}e se potpreme na nau~nite i stru~ni tvrdewa i na{ite skromni iskustva. Vpro~em, toa im go dol`ime na
116
traumi i dr. Za prv pat bil voveden vo tretman na
opijatnata zavisnost vo 1965 god. vo SAD, od strana
na Dr. Vincent Dole i Marie Nyswander. Od toga{, pa
do denes, prifaten e vo zvani~nite programi za
tretman na opijatna zavisnost vo re~isi site
evropski i golem broj drugi zemji vo svetot.
Metadonot se primenuva isklu~ivo vo tretman na
opijatnata zavisnost (heroin).
Poradi svoite farmakolo{ki osobini, metadonot e
lek so visok potencijal na zlouotreba, koga dobiva
karakteristiki na droga. Zatoa,
Metadonot e lek, samo ako se zema vo doza i na
na~in koj e prepora~an od lekar, i dokolku e
prepi{an na ime na liceto {to go zema.
Metadonot e droga, dokolku se nabavuva
samoinicijativno, se zema vo dozi i na na~in koj gi
opredeluva nemedicinsko lice, ili samiot zavisnik
od droga.
Roditeli, vnimavajte!
Koga Va{eto dete metadonot go kupuva “na ulica”, go
koristi intravenozno, ili go nabavuva so recepti
dobieni pod nejasni okolnosti, toa ne se lekuva.
Naprtiv, toa e samo prodol`uvawe na zloupotrebata
na droga i odr`uvawe na zavisnosta, vo koja i Vie
u~estvuvate davaj}i mu pari.
Vklu~uvawe na licata vo metadonska programa vo
golema mera zavisi od:
117
Op{testvenatata percepcija za problemot (kaj nas
krajno negativisti~ka);
O~ekuvani rezultati od lekuvaweto (za uspeh se
smeta samo apsolutna apstinencija od koj bilo vid
droga);
Moralno eti~ki aspekti t.e. tvrdewe deka
prepi{uvaweto metadon e samo “zamena na edna
droga so druga”.
Pri toa se zaborava deka
Heroinskata zavisnost e slo`eno rastrojstvo koe kaj
70-80% od lekuvanite vo prvata godina e sledeno so
povtorna zloupotreba na heroin, nezavisno od vidot na
lekuvaweto.
Prvoto lekuvawe, kako po pravilo, se odviva bez
metadon, osven vo isklu~itelni slu~ai. Koga posle
prvoto lekuvawe usledi povtorna zloupotreba na
heroin, voobi~aeno predlagame povtoro lekuvawe bez
metadon. Koga i po vtor pat, po vremena apstinencija
usledi recidiv, mo`eme pak da predlo`ime lekuvawe
bez metadon.
No kako
{to navedovme, spored
svetskite statistiki 70-80% postojano }e se vra}aat
na heroin, a najgolemiot del od niv heroinot }e go
zloupotrebuvaat intravenozno, so {pric i igla.
A sekoja povtorna zloupotreba na heroin, so sebe nosi
visok rizik od predozirawe i eventualen smrten ishod
ili zarazuvawe so virusite na B i C `olticata, HIV
virusot ili drugi po krven pat prenoslivi
zaboluvawa.
Vo odlukata da se pridru`ime na stavot koj e protiv
primena na metadonot, dol`ni sme predvid da gi
118
zememe i nevedenite rizici. Ili, mo`eme da go
prifatime stavot protiv metadonot, no se postavuva
pra{awe {to drugo imame kako mo`nost vo tretmanot
na taka golemiot broj mladi zavisnici od heroin. Toa
se mladi lu|e koi nasproti svoite `elbi, da uspeat vo
lekuvaweto, ne uspevaat da ja odr`at apstinencijata,
verojatno poradi odredeni metabolni naru{uvawa, no
i poradi visokiot stepen na disfunkcionalnost vo
semejnoto i socijalno opkru`uvawe. Za niv sme
dol`ni da predlo`ime terapevtska programa koja }e
ovozmo`i pokvaliteten, miren i stabilen `ivot so
{to e mo`no pomalku rizici. Za niv metadonot e
neminovnost.
Spored SZO (Svetska zdravstvena organizacija) od
1990 god, metadonot mo`e da se primenuva vo tretman
na opijatnata zavisnost za
Detoksikacija (~istewe od droga), vo traewe
najmnogu od 3 meseci, ili
Odr`uvawe so metadon do 6 meseci (kratko)
ili posle 6 meseci (dolgo).
Terapijata na metadonsko odr`uvawe e integralen del
na programite za namaluvawe na {teti od upotreba na
drogi, kako vode~ki trend vo prevencija na {irewe na
zarazuvaweto so HIV virusot, B i C `olticata i
drugi po krven pat prenoslivi zaboluvawa.
Priemot i vodeweto na pacienti na metadon se odviva
spored strogo utvrdeni kriteriumi sodr`ani vo
Upatstvoto i Protokolot za primena na metadonot vo
tretman na opijatnata zavisnost.
Dnevnata doza metadon se opredeluva strogo
individualno, a ne spored toa dali e visoka ili niska.
119
Dobro opredelena dnevna doza treba da ovozmo`i
stabilno i normalno dnevno funkcionirawe.
Dol`inata na tretman so metadon isto taka se
opredeluva strogo individualno.
Vo 20-40% slu~ai lekuvaweto na zavisnosta od droga,
poradi nejzinata hroni~nost i recidivantnost, }e bide
dolgotrajna, t.e. do`ivotna.
Prekinuvawe na metadonskata terapija treba da se
odviva postapno i spored dobro poznati principi.
Metadonskata terapija }e zapo~ne da se namaluva
toga{ koga }e se sozdadat uslovi za toa, t.e. koga }e se
proceni deka rizicite za povtorna zloupotreba na
heroin se nadminati. Odluka za promena na dozata ja
donesuva isklu~ivo psihijatar ili doktor na medicina
koj e odgovoren za vodewe na terapijata, a po
prethodno ostvaren razgovor so pacientot i po
mo`nost ~len na negovoto semejstvo.
Pacientot, ~lenot na semejstvoto i pretstavnikot na
terapevtskiot tim na po~etokot od lekuvaweto,
potpi{uvaat terapevtski dogovor vo koj se jasno
120
Za `al, vo na{ata dolgogodi{na praktika ~esto sme
bile svedoci na vakviot odnos kon terapijata od
strana na licata {to se lekuvaat. Odnosot kon
mnetadonskata terapija tie ~esto go menuvaat tokmu
poradi pritisok na roditelite. Imeno sme videle
golem broj roditeli koi, povedeni od op{tiot
negativen
stav
kon
metadonskata
terapija,
samoinicijativno odlu~uvaat da ja namaluvaat
dnevnata doza, ja krijat terapijata, go odlo`uvaat
vremeto na piewe i sl., sé so cel da utvrdat “dali mo`e
da izdr`i bez metadon”. Takviot niven odnos zboruva
za faktot deka ne ja razbrale su{tinata na
lekuvaweto nitu metadonot go prifatile kako
neophoden lek.
Uspe{nosta na tretmanot, na licata zavisni od
heroin, ne se meri samo spored toa dali uspevaat da ja
ostavat drogata ili ne, tuku spored toa dali potoa
uspevaat da vodat izbalansiran i socijalno korisen
`ivot, oslobodeni od ilegalna upotreba na droga, a
so toa oslobodeni i od kriminal i od intravenska
zloupotreba na droga koja nosi visok rizik za
zarazuvawe so virusite na AIDS, B i C `oltica i dr.
Zatoa, dokolku liceto zavisno od droga gi postigne
navedenite celi so primena na metadon vo negovoto
lekuvawe, smetame deka negovoto lekuvawe e uspe{no.
Va`no!
Metadonot sam za sebe ne ja lekuva kompleksnata
sostojba na zavinost od heroin.
Uspeh vo lekuvaweto }e se postigne samo dokolku
metadonot se kombinira so
drugi psihoterapevtski i socijalni intervencii.
121
PROGRAMI ZA NAMALUVAWE NA [TETI OD
UPOTREBA NA DROGI
Vo prethodnoto poglavie, za metadon, gi spomenavme
programite za namaluvawe na {teti od upotreba na
drogi.
Za {to stanuva zbor?
Programite za namaluvawe na {teti od upotreba na drogi
pretstavuvaat politika na zdrav razum i racionalno
deluvawe.
Tie se bazirani na op{tite principi za odnosot na
op{testvoto kon {tetite, spored koi:
Treba da se prifati
faktot deka {tetata e
neizbe`na;
Treba da se prifatat granicite do koi ne{to mo`e da
se menuva i
Treba da nau~ime da `iveeme so ona {to ne e mo`no da
122
Edna od osnovnite celi na ovie programi e namaluvawe
na visokorizi~niot na~in na zemawe droga, koj mo`e da
ima {tetno vlijanie kako vrz zdravjeto na individuata,
taka i vrz zaednicata vo celost.
Iako koristeweto drogi so sebe sekoga{ nosi rizici, za
visokorizi~no odnesuvawe se smeta intravenskoto
zemawe na droga.
Istra`uvawata vo Makedonija poka`aa deka e
intravenskata zloupotreba na heroin prisutna kaj 95% od
licata {to zloupotrebuvaat heroin, a kaj nad 70% od
lekuvanite zavisnici najden e virusot na C `olticata.
Programite za namaluvawe na {tetite od potreba na
drogi imaat dlaboko humanisti~ka smisla; realni se i
pragmati~ni i go sodr`at konceptot {to integrira
prethodno nepovrzani programi i tehniki, so krajna cel:
Mladite {to upotrebuvaat drogi da gi integriraat, a
ne da gi marginaliziraat;
Da gi namalat stradawata na mladite {to
upotrebuvaat drogi;
Da gi oslobodat od pregratkite na kriminalnoto
podzemje;
Da im ovozmo`at `ivot vo pozdravi i fizi~ki
posigurni uslovi;
Da go namalat pritisokot vrz op{testvoto sozdaden
od prisustvoto na drogite (socijalen nemir,
kriminal, skitawe, {kolski neuspeh);
Da go namaluvaat tro{okot na zdravstvenite i drugi
slu`bi i pred sê:
Na golem broj lica zavisni od drogi da im ovozmo`at da
sozrevaat i da se oslobodat od drogata.
123
Za taa cel,
Na licata {to upotrebuvaat drogi ili se zavisni od niv
treba da se pru`i pomo{ i poddr{ka preku {iroko
dostapni, elasti~ni i individualno prilagodeni
intervencii {to }e go podobrat nivnoto zdravje i }e im
ovozmo`at socijalno sozrevawe i funkcionirawe, bez
nivno natamo{no stigmatizirawe i marginalizirawe.
Programite za namaluvawe na {tetite od upotreba na
drogi ne go isklu~uvaat postignuvaweto na celosna
apstinencija od drogi, kako vrvna cel na sekoj
preventiven ili terapevtski pristap. Naprotiv,
nivnata uspe{na primena ja zgolemuva motivacijata za
lekuvawe na zavisnicite od droga.
Ottuka, ne se to~ni tvrdewata deka so ovie programi
se potpomognuva upotrebata na drogi. Tie nemaat
ni{to zaedni~ko so inicijativite za legalizacija na
drogi, nitu se prv ~ekor kon legalizacijata.
Vo programite za namaluvawe na {teti od upotreba na
drogi pripa|aat:
programi za rabota na teren so korisnici na
drogi (Outreach work);
terapija na odr`uvawe so metadon;
obezbeduvawe i razmena na sterilni igli,
{pricevi i oprema za injektirawe za lica {to
intravenski zloupotrebuvaat drogi i dr.
124
[TO E RECIDIV I
KAKO [email protected] DA SE SPRE^I
Na pove}e mesta naglasivme deka zavisnosta od drogi se
definira kako hroni~no, recidivantno zaboluvawe, kaj
koe, kako i kaj drugi hrini~ni zaboluvawa, po periodi na
podobruvawe (prestanok na zloupotreba na droga) mo`at
da nastanat periodi na vlo{uvawe, t.e. recidiv (povtorna
zlouporeba na droga. Zna~i, recidiv pretstavuva
povtorno koristewe na droga, otkako izvesen period bila
vospostavena apstinencija (prestanok na koristewe
droga). Recidivot sekoga{ pokrenuva pra{awe zo{to se
javuva? Kako naj~esta pri~ina za recidiv se naveduva
prirodata
na
problemot,
t.e.
poremetenite
psihobiolo{ki mehanizmi na mozokot na zavisnikot na
koi te{ko se vlijae. Me|utoa, postoi i golem broj drugi
nadvore{ni faktori koi pridonesuvaat za pojava i
odr`uvawe na sostojbi koi prethodat ili se del od
recidivnosta:
semejstvoto,
staroto
dru{tvo,
neorganiziranoto vreme, bezdelni~eweto i sl.; a na koi
mo`e i treba da se vlijae.
Prekinuvawe na krugot na zavisnosta
Postojat mnogubrojni faktori koi ja pokrenuvaat i odr`uvaat zavisnosta od drogi. Na pr.: Ako povtorenoto
koristewe droga na po~etokot bilo vo funkcija na predizvikuvawe prijatni efekti, po odreden vremenski
period toa preminuva vo korisewe za spre~uvawe na
apstinencijalnata kriza, so {to “ma|epsaniot krug” na
zavisnosta se zatvora. Fakt e deka koristeweto droga
predizvikuva prekin na mnogu aktivnosti i gubitok na
interes za mnogu izvori na radost i prijatnost. Me|utoa,
isto taka e fakt deka kaj golem broj zavisnici od droga
125
vakvite sostojbi mo`ele da se registriraat i pred da
zapo~ne koristeweto droga. Taka,
Zdodevnosta i monotonijata ~esto prethodat na
koristeweto droga. Drogata se zema za da se razbie
zdodevnosta i monotonijata, a poradi zemaweto droga
ni{to ne se pravi, pa tie stanuvaat u{te pogolemi.
Povtornoto
zemawe
droga
ja
prodlabo~uva
zdodevnosta, monotonijata stanuva neizdr`liva. . .
sledi zemawe droga i taka se propa|a sî podlaboko.
Odreden broj mladi zapo~nuvaat da koristat droga pod
pritisok na grupata vrsnici koi i sami koristat
droga i so vreme stanuvaat zavisni od nea. Grupata zavisnici sî pove}e se vovlekuva vo nezakonski raboti
(kra`bi, provali). Koga poedinecot }e donese odluka
i }e napravi obid da se oddale~i od grupata, zapo~nuvaat uceni i pritisoci, pa duri i zakani. Toj povtorno
popu{ta na pritisocite od grupata i prikaznata prodol`uva. Grupata sî pove}e vleguva vo problemi , sî
po~esto i vo pogolemi koli~estva zemaat droga. . .za
toa se potrebni sî pogolemi sredstva. . . kra`bite
za~estuvaat. . . drogata se zema sé po~esto i vo sé
pogolemi koli~estva. . . kriminal. . droga. .
Mladiot ~ovek se ~uvstvuva napnato, nervozno,
frustrirano, nezadovolno. Ne znae ili ne mo`e da
najde izlez od vakvite sostojbi, ne mo`e da se soo~i so
problemite i da gi razre{i, pa poradi toa zapo~nuva
da koristi droga, toa neminovno predizvikuva
mnogubrojni problemi koi sé pove}e se natrupuvaat i
se zgolemuvaat, a li~nosta sé pomalku e sposobna da se
soo~i so niv i da gi razre{i. Poradi toa li~nosta e sé
pove}e napnata, nervozna, frustrirana, nezadovolna. .
. sé po~esto zema droga. . .problemite se natrupuvaat i
prodlabo~uvaat. . . sé po~esto zema droga. . .
Depresijata ~esto prethodi na po~etnoto koristewe
droga. Me|utoa, i koristeweto droga, t.e. fazata vo
koja prestanuva dejstvoto na drogata predizvikuva
126
depresija, ~uvstvo na praznina i besmislenost. . .
porivot za koristewe droga e u{te pogolem. . .
depresijata se prodlabo~uva so prodol`uvawe na
koristewe droga . . .liceto povtorno zema droga. .
Osamenosta e ~est povod mladite da zapo~nat so
koristewe droga, ostvaruvaj}i ~uvstvo na pripadnost
vo grupata zavisnici. Me|utoa, zloupotrebata na
droga zavisnikot go doveduva povtorno do sostojba na
izolacija i osamenost. . . toa vodi do ~uvstvo na
napnatost i nezadovolstvo. . . li~nosta povtorno zema
droga za da se smiri. . . kolku podolgo zema droga
izoliranosta i osamenosta se sî pogolemi. .
Drogata go o{tetuva mozokot i negovite funkcii, poradi {to zavisnikot od droga so vreme sé polo{o
funkcionira i sé pote{ko razbira {to vsu{nost se
slu~uva so nego. Toa predizvikuva mnogubrojni psihi~ki i drugi `ivotni problemi na koi ve}e o{teteniot od droga mozok reagira so u{te pogolemo pobaruvawe za droga. . . toa u{te pove}e go o{tetuva mozokot. . . potrebata za droga se zgolemuva. . .krugot se
zatvora.
Koristeweto droga predizvikuva namaluvawe na u~ili{niot uspeh i smalena efikasnost vo izvr{uvawe
na u~ili{ni i drugi obvrski. Neuspehot kako i neprijatnite kritiki i reakcii na okolinata, predizvikuvaat kaj li~nosta napnatost i nervoza, koja }e se obide
da ja “razre{i” so povtorna koristewe droga. . . se zgolemuva neuspe{nosta i ~uvstvoto na pomala vrednost,
kako i pritisokot od okolinata. . . raste napnatosta i
nervozata. . .potrebata za droga se zgolemuva. . .
Zloupotrebata na droga liceto go doveduva vo sudir so
zakonot, a eventualnata sudska merka go vodi vo
zatvor, koj go stigmatizira i etiketira. Tamu,
opkru`en so drugi kriminalci u{te pove}e se vrzuva
za kriminalnoto milje, {to go zabrzuva negovoto
otu|uvawe od normalniot svet. Sé pove}e e izlo`en na
127
nabavuvawe i zloupotreba na droga. . . povtorno doa|a
vo sudir so zakonot. . .zatvor. . .droga. . . zatvor. . .
Golem broj mladi {to zloupotrebuvaat droga poteknuvaat od semejstva so mnogubrojni disfunkcionalni
obrasci. Konfliktite vo semejstvoto bile nivno
sekojdnevie, a napnatosta, nervozata i nezadovolstvoto od kontinuiranite semejni nedorazbirawa “gi nadminuvale” so zloupotreba na droga. Koristeweto droga, od svoja strana, prodol`uva da gi naru{uva semejnite odnosi i da gi prodlabo~uva konfliktite, predizvikuvaj}i emocionalno oddale~uvawe od semejnite
~lenovi, {to e povtorno sledeno so napnatost, ~uvstvo na vina i lutina. . . liceto povtorno zema droga . .
konfliktite se sé po~esti i po`estoki. . .sledi semeen haos koj zavisnikot, bez droga, ne mo`e da go
izdr`i.
Koristeweto droga, ~esto predizvikuva ~uvstvo na
vina i sram, pred sé kako posledica na krieweto na
takvoto odnesuvawe od bliskite. Na prvi~nata laga se
nadovrzuva nova laga. . . laga . .^uvstvoto na vina
predizvikuva poremetuvawe na psihi~kata ramnote`a,
~esto pati i sostojba na depresivnost {to sevkupno ja
zgolemuva potrebata za smiruvawe niz upotrebata na
droga. . . povtorno se vra}a ~uvstvoto na vina. . . droga.
Na koristeweto droga, ~esto mu prethodi ~uvstvo na
bolka, pred sé du{evna (psihi~ka) i/ili fizi~ka.
Drogite imaat sposobnost da go namalat bolnoto
128
pote{ko se podnesuva, a koli~estvoto droga (tableti)
se zgolemuva.
Ponekoga{ voved vo koristeweto droga e nezadovolitelnoto seksualno funkcionirawe. So tekot na
vremeto, seksualnata aktivnost stanuva nevozmo`na
bez droga ili druga psihoaktivna supstanca, so {to
potrebata kon istite stanuva sê poizrazena. So
prestanok na dejstvoto na drogata, naglo opa|aat
seksualnite funkcii, pa duri i interesot za seks, toa
povtorno se kompenzira so droga. . .
Site nabroeni faktori nosat visok rizik za povtorna
zloupotreba na droga. Me|utoa, visok rizik za recidiv
nosat i drugi faktori na sredinata:
Roditelite so svoeto odnesuvawe, stavovi, veruvawa,
predrasudi, no i stravovi go ote`nuvaat procesot na
ozdravuvawe i nesvesno pridonesuvaat za povtorno
vra}awe na drogata vo `ivotot na nivnite deca. Naj~esto
roditelite:
Nemaat ideja deka i samite treba da se menuvaat,
imaat otpor za li~na promena, ne sakaat samite da
u~at, da napreduvaat, da sozrevaat, gi zadr`uvaat
prethodnite stereotipi i disfunkcionalni
obrasci. Celosno predadeni na problemot tie go
`iveat `ivotot na svoeto dete, nesvesno
poddr`uvaj}i go problemot i ote`nuvaj}i gi
procesite na ozdravuvawe.
Postojano se vo potraga po pri~inite za javuvawe
na problemot, konstantno se vra}aat na minatite
nastani, optovareni so ~uvstvoto na vina: “Zo{to
ba{ mene?” Baraat nivnoto dete “da ja zaboravi
drogata”, a vsu{nost pravat sé toa da ne se slu~i.
Prebrzo veruvaat i se ubeduvaat deka problemot e
re{en, poneseni se od pregolem optimizam,
zanemaruvaj}i gi zdravorazumskite re{enija.
129
Veruvaat deka sé nau~ile, deka najdobro znaat i
umeat, smetaat deka pove}e ne im e potrebna stru~na pomo{ i go napu{taat terapevtskiot proces.
Imaat nerealni o~ekuvawa od brzi re{enija na
problemot, go gubat trpeniete, neistrajni se. Dolgotrajnosta na terapevtskiot proces, bavnite pozitivni promeni, povremeno visokiot rizik od
recidiv, pridonesuvaat za razvivawe na panika i
zgolemuvawe na pritisokot vrz zavisnikot. Nekoi
dozvoluvaat nervozata, frustraciite, impulsivnite ispadi, zavisnikot da gi prenese i na niv.
Nemaat sila da pomognat vo procesot na izolacija.
Netakti~ni se, prenagluvaat vo postapkite, grubi
se vo postapkite so zavisnikot, postojano nezadovolni od postignatoto. Vo potraga po brzi i
golemi re{enija, roditelite se doveduvaat vo
sostojba da prodol`uvaat da go navreduvaat
zavisnikot i negovite drugari, gi narekuvaat so
pogrdni imiwa, nezadovolni se od malite
re{enija, grubo reagiraat, obvinuvaat.
Instituciite za lekuvawe so svoite nerealno visoki
o~ekuvawa
od
lekuvaweto,
so
neusoglasenite,
nenavremeneti, nepostapni i globalni re{enija, a vo
otsustvo na individualen pristap vo lekuvaweto, ~esto
pridonesuvaat liceto koe go zapo~nalo tretmanot da se
~uvstvuva neuspe{no, a ~uvstvoto na vina da se poja~uva,
da raste nezadovolstvoto, napnatosta, nekoga{
depresijata i nervozata. Site tie se faktori koi se
visokorizi~ni za povtorna zloupotreba na droga.
130
celosno onevozmo`uvaj}i go procesot na nivno rabotno
anga`irawe, habilitacija (prodol`uvawe na obrazovanieto) i socijalna reintegracija (vra}awe vo svojata sredina). Vo sostojba na neprifatenost od sredinata, ovie
mladi lu|e, svojata potreba za dru`ewe i grupna pripadnost }e ja ostvaruvaat so povtorno vra}awe vo dru{tvoto
na zavisnici {to nosi isklu~itelno visok rizik za
recidiv.
Iako recidivot mo`e da se javi koga bilo, prose~no 2/3 od
vkupnite recidivi nastanuvaat vo prvite 3 meseci od
apstinencijata.
Kako da se prekine krugot na zavisnosta?
Postojat programi i tehniki koi se dizajnirani vo nasoka
na odr`uvawe na postignatata apstinencija, od edna, i
namaluvawe na rizicite za recidiv, od druga strana. Tie
imaat zada~a da mu pomognat na lekuvanoto lice da
postigne fizi~ka, psiholo{ka i socijalna stabilizacija; da umee da gi prepoznae razbira, i prifati situaciite
i nastanite koi vo minatoto vodele vo recidiv; da ja
razbere dinamikata na recidivot; da razviva ve{tini za
spravuvawe so individualnite stresori i predupreduva~kite znaci za recidiv; da gi u~i tehnikite na dnevno
monitorirawe za prepoznavawe na predupreduva~kite
znaci za recidiv,
a niz redovni kontakti so
terapevtskiot tim.
Za da uspee vo svoite napori da ja odr`i postignatata
apstinencija,
lekuvanoto lice treba da po~ituva
odredeni principi, kako {to se:
Celosno odvojuvawe od licata, mestata i rabotite
131
U~ewe na tehniki za rakovodewe so sopstvenite
emocii i ~uvstva, a bez tie da prerasnat vo
kompulsivno odnesuvawe i povtorna zloupotreba
na drogi;
U~ewe
da
se
menuvaat
obrascite
na
funkcionirawe i organizacija na vreme;
U~ewe na ve{tini za samokontrola.
Seto navedeno se realizira vo terapevtskite programi
preku:
Psihoedukacija;
Vodewe dnevnik za dnevni aktivnosti i redovno
bele`ewe na site promeni i pojavi;
Planirawe na dnevni aktivnosti i kontrola na
vreme;
Gradewe na strategii za identifikuvawe na
visokorizi~nite faktori i ve{tini za
spravuvawe so istite;
Identifikuvawe na predupreduva~kite znaci za
recidiv i strategii za nivno razre{uvawe;
Gradewe na strategii za spravuvawe so pritisokot
da se upotrebuva droga ili da se prestane so
apstinencija;
Razvivawe na mre`a za podd{ka so vklu~uvawe na
drugi va`ni li~nosti;
U~ewe na zdravi `ivotni stilovi i
Odreduvawe na mentor (odgovorno stru~no lice
ili lekuvan zavisnik od droga vo dolgogodi{na
stabilizirana sostojba) koj e 24 ~asa dostapen i
podgotven da pomogne i dr.
Programite za prevencija i navremeno spravuvawe so
recidiv ~esto se organiziraat od strana na NVO, kako
{to e Zdru`enieto “DOVERBA”.
132
ZABLUDI, PREDRASUDI I MITOVI ZA
DROGITE, ZA KORISNICITE I
ZA ZAVISNICITE OD DROGA
Denes, poradi ra{irenosta na problemite povrzani so
koristeweto drogi, mnogumina mladi smetaat i se
podgotveni da tvrdat deka:
“Site mladi koristat droga”
To~no e deka golem broj mladi koristat razni vidovi
psihoaktivni susptanci, vklu~uvaj}i gi i ilegalnite
drogi, to~no e i deka nivnata brojka vo na{ata dr`ava
postojano raste, no fakt e deka u{te pogolem broj
nikoga{ ne probale droga.
“ Ima lesni i te{i drogi. Lesnite drogi (marihuana,
ekstazi) se bezopasni”
To~no e deka razli~ni drogi imaat razli~no dejstvo.
To~no e i deka site drogi ne predizvikuvaat fizi~ka
zavisnost, no to~no e i deka site drogi predizvikuvaat
psihi~ka zavisnost koja e naj~esta pri~ina za povtornoto
koristewe droga. Isto taka to~no e deka site drogi imaat
odredeno {tetno dejstvo vrz organizmot, osobeno
izrazeno kaj organizmot na mladite. Zatoa, koga stanuva
zbor za mladite lu|e, koristeweto droga sekoga{ nosi
seriozen rizik za nivnoto individualno i socijalno
funkcionirawe.
“Site {to pu{at marihuana }e prodol`at so
zloupotreba na heroin”
To~no e deka golem broj zavisnici od heroin zapo~nale so
pu{ewe marihuana, no ne e to~no deka site {to pu{at
marihuana eden den zadol`itelno }e prodol`at so
heroin. Pa sepak, mladi koi pu{at marihuana se pod visok
133
rizik za zloupotreba i na drugi drogi, vklu~uvaj}i go i
heroinot.
“Golem broj mladi i ne znaele koga prv pat koristele
droga. Drogata im bila podmetnata vo pijalak!”
Ova e ~esta zabluda na roditelite. To~no e deka nekoi
mladi nemale dovolno informacii za zemenata droga, no
najgolemiot broj znaele i bile svesni deka zemaat nekakov
vid droga.
“Drogata se koristi od qubopitnost, zaradi lo{o
dru{tvo i pritisok od vrsnicite”
I ova e ~esta zabluda na roditelite. To~no e deka prviot
kontakt so drogata ~esto se ostvaruva od qubopitnost, no
pove}e pati povtorenoto koristewe droga ne mo`e da se
pojasni samo so qubopitnost. To~no e i deka prviot
kontakt so drogata ~esto se ostvaruva vo grupa koja i sama
koristi droga i gi ubeduva novite ~lenovi i tie da
probaat, me|utoa izborot na drugarite i ostanuvaweto vo
dru{tvoto, zavisi isklu~ivo od nas samite.
“Lesno mo`e da se prepoznae deka nekoj koristi droga”
Roditelite sakaat da veruvaat deka dokolku im se dade
konkretna lista, lesno bi gi prepoznale znacite na
koristenata droga kaj svoeto dete. Me|utoa, znaeme deka
razli~ni vidovi drogi imaat razli~no dejstvo, a i edna
ista droga predizvikuva razli~ni promeni vo izgledot i
odnesuvaweto, i zavisi od fazata na deluvaweto. Osven
toa, nekoi od promenite koi gi predizvikuvaat drogite se
poklopuvaat so promenite koi se posledica na razvojnata
faza na mladata li~nost -adolescentot.
“Zavisnosta od drogi ne se lekuva, bidej}i toa ne e
bolest tuku zlo za koe se krivi onie koi gi
koristat!Site zavisnici neizbe`no }e umrat!”
134
To~no e deka lekuvaweto na zavisnosta od drogi e
dolgotraen, slo`en i nizvesen proces, to~no e i deka samo
nekoi }e uspeat celosno i kone~no da ja razre{at
zavisnosta, no fakt e deka ima lu|e koi uspeale da go
nadminat problemot na zavisnosta. Isto taka, to~no e
deka zloupotrebata na drogi, osobeno intravenoznata,
nosi visok rizik od smrten ishod, no ne e to~no deka site
zavisnici zadol`itelno umiraat od droga.
“Licata zavisni od drogi koi{to se lekuvaat treba
da se izoliraat od sredinata, mladite so niv ne treba
da se dru`at, za da ne gi navedat i tie da zemat droga”
Ova e ~esta poraka koja roditelite im ja upatuvaat na
svoite deca. Od licata zavisni od drogi koi se lekuvaat se
bara da prestanat da se dru`at so grupata {to koristi
droga, se o~ekuva da zapo~nat zdravo da funkcioniraat i
`iveat. Toa e mo`no samo dokolku gi prifati grupata
mladi koi ne koristi droga, vo koja se neguvaat zdravi
`ivotni stilovi i pozitivni ~ove~ki vrednosti. Ako toa
ne se slu~i, lekuvanite mladi se pod visok rizik svojata
potreba za dru`ewe da ja realiziraat so povtorno
vra}awe vo grupata zavisnici. Od druga strana, licata
koi{to koristat droga se mnogubrojni vo sekoe dru{tvo,
mladite dru`at so niv bez ogled dali toa nie go sakame
ili ne. Zabranata za dru`ewe samo mo`e da ja zgolemi
qubopitnosta i potrebata od prikrieno dru`ewe.
Kako da se nadminat zabludite i predrasudite:
Predrasudite, zabludite i mitovite mo`at da se nadminat
preku:
135
racionalni zaklu~oci, namesto sozdavawe predrasudi
zasnovani na sopstvenite nejasni stravovi.
Postojana razmena na informaciite za drogite,
posledicite od nivnoto koristewe, mo`nostite za
dobivawe pomo{ koga e toa potrebno.
Otvorena komunikacija i efikasno slu{awe.
Iskreno i nedvosmisleno spodeluvawe na sopstvenite
iskustva od koristewe na nekoj vid droga, zakonska
ili nezakonska.
Iako, mo`ebi nekomu }e mu se ~ini deka so opi{uvaweto
na pozitivnite efekti od koristeweto drogi vo
me|usebnata razmena na informacii, se stimulira
koristeweto droga, toa ne e taka. Naprotiv, mladite
preku vrsnicite, mediumite ili preku sopstvenoto
iskustvo, gi osoznavaat pozitivnite efekti od
koristeweto drogi, no isto taka steknuvaat i znaewa za
rizicite. Poznata e porakata na mladite:
“Zboruvajte ni ja vistinata za marihuanata za da Vi
veruvame za heroinot”
So pravilnoto informirawe ednovremeno se naglasuva
deka, pokraj kratkotrajnoto po~etno zadovolstvo,
povtorenoto koristewe drogi doveduva do golem broj
negativni posledici, za ~ie razre{uvawe ~esto e
potreben dolg vremenski period.
Edinstveno so vakviot priod mo`eme da stekneme doverba
kaj mladite i da o~ekuvame da ni se obra}aat za sovet i
pomo{. Osven toa,
Koga Vie bi imale nekakov problem, od
kakva bilo priroda,
kakvi iformacii bi sakale da dobiete?
136
Download

SEMEJSTVOTO MLADITE I DROGATA