Broj 10
kontakt call centar 15015
www.mchamber.mk
SE PODGOTVUVA STRATEGIJA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST,
NO NE E JASNO KAKO I KADE ]E SE [TEDI
Zemjava se rasfrla
so energijata kako
da e Kuvajt!
[email protected] VO BRISEL NE SE SAMO PORADI ISLANDSKIOT VULKAN
Postlisabonska „lava“ vo
restruktuirawe na Evropskata unija
ALEKSANDRA NA][email protected], IZVR[EN DIREKTOR NA „EUROLINK OSIGURUVAWE“
Denono}nata
posvetenost
na klientite
e receptot
za uspeh
LIBERALIZACIJA NA JAVNITE NABAVKI VO
ZEMJITE-POTPISNI^KI NA DOGOVOROT CEFTA
Od prvi maj
i stranci na
tenderite
18
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
AKADEMSKI SE OBLIKUVA STRATEGIJATA I AKCIONIOT PLAN ZA ENERGETSKATA
EFIKASNOST VO ZEMJAVA
VIDUVAWA
Ne e jasno kako i kade }e
se {tedi energijata!?
maj}i go predvid faktot
deka energetskite potrebi
vo svetot se vo postojan
porast, a konvencionalnite
energensi se so nadolen trend,
doma}inskoto koristewe ili
energetskata efikasnost na site
raspolo`ivi energensi se nametnuva kako imperativ vo sovremenoto `iveewe. Ova e osobeno zna~ajno za zemjite so ograni~eni ekonomski mo`nosti i
energetski resursi.
Energetskata efikasnost e
del od patot za razvojot za ekonomijata na edna dr`ava i za{titata na ~ovekovata okolina, poradi
{to Makedonskata energetska asocijacija – MEA, preku Grupacijata
za klimatizacija, greewe, ladewe
i za provetruvawe (KGLP) vo kontinuitet ja tretira ovaa problematika.
Vo tek e raspravata po dva
zna~ajni dokumenta od ovaa oblast: strategija za unapreduvawe
na energetskata efikasnost i nacionalen akcionen plan za energetska efikasnost, ~ie donesuvawe e obvrska, koja proizleguva od
~lenstvoto na dr`avata vo Evropskata energetska zaednica.
Grupacijata KGLP rasprava{e
po dvata dokumenta i pritoa potencira deka vo pove}e navrati
izrazila podgotvenost da go stavi
na raspolagawe svojot stru~en i
profesionalen kapacitet, i deka
ne e vklu~ena vo postapkata na izgotvuvawe na vaka zna~ajni dokumenti od delokrugot na dejnosta
na svoite ~lenki.
Ottuka, proizleguva slabata
povrzanost so bazata, odnosno,
priod na akademskoto izgotvuva-
I
„ Makedonskata energetska asocijacija preku nejzinata Grupacija
za klimatizacija, greewe, ladewe i za provetruvawe so niza zabele{ki vo odnos na klu~nite dokumenti za energetska efikasnost
we na seriozni dokumenti, koi
pretstavuvaat alat za site subjekti, koi se zanimavaat so energetskata efikasnost. Vakviot priod
realno }e ima negativni reperkusii za kvalitetot na donesenite
dokumenti i regulativi i, {to e
u{te pozna~ajno, vrz nivnata prakti~na primenlivost. Taka, spored sodr`inata, ponudenite dokumenti se nedovolno jasni i se re~isi neprimenlivi.
Vo dokumentite nedostasuva
eden osobeno va`en priod, odnosno, jasen prikaz na institucionalnata postavenost vo funkcija
na unapreduvawe na energetskata
efikasnost. Imeno, ne postojat
jasno razgrani~eni institucionalni nadle`nosti, koi bi go poka`ale tekot na dvi`eweto na
eden proekt za energetska efikasnost. Vo ovoj kontekst e i nedovolnata koordiniranost na doma{ni i, pred s*, na stranski
proekti od ovaa oblast, koi se realiziraat vo RM.
Za necelosen opfat na bitni sodr`ini vo nacrtite e navedeno deka:
- ne se koristeni zabele{kite
dadeni po Pravilnikot za energetska efikasnost od strana na
grupacijata KGLP;
- ne se jasno definirani poziciite na site subjekti vo sektorot; ne se pravi razlika me|u
„energetska efikasnost“, odnosno
„koeficientot na polezno dejs-
tvo na uredite“;
- nema re~nik na poimi koi se
koristeni, a koristenite poimi se
razli~ni od onie vo donesenite
makedonski standardi i vo Zakonot za gradewe;
- izostaven e delot za energetska efikasnost pri proizvodstvo
na elektri~na energija;
- propusti vo rezidencijalniot sektor vo nacrt-planot za energetska efikasnost;
- sosema e izostaven proe-
ktot na Avstriskata agencija za
razvoj vo delot na energetskata
efikasnost;
- vo dokumentot se spomnuva
energetskata efikasnost samo za
Skopje. Nelogi~no e da ne se opfati celata dr`ava, odnosno, da
se izostavat drugite gradovi, so
nivnite specifiki po odnos na
ovaa problematika;
- celosno otsustvo na delot za
edukacija i za mediumska prezentacija, kako preduslovi za sozda-
vawe kapacitet za unapreduvawe
na energetskata efikasnost.
Poa|aj}i od zna~eweto na
energetskata efikasnost, od koja{to vo krajna linija korist
imaat gra|anite, no i celata dr`ava, kako i od faktot deka istata pretstavuva potreba, a ne samo obvrska, nesporni soodvetnite re{enija vo ramkite na ekonomskite mo`nosti na zemjata i
nivno vgraduvawe vo kvalitetna
i primenliva regulativa. Za taa
cel, Grupacijata za klimatizacija, greewe, ladewe i za provetruvawe gi stava na raspolagawe
svoite stru~ni profesionalni
resursi.
Zorica Me{kova
KREDITNA LINIJA NA MBPR ZA ENERGETSKA EFIKASNOST
Sredstva samo za novi proekti
Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija (sonce,
veter, voda, biogas i dr.), efikasno iskoristuvawe na elektri~nata energija, gri`a za
`ivotnata sredina i podobruvawe na energetskata klima vo
Republika Makedonija. Ova se
~etirite celi na kreditnata
linija na Makedonskata banka
za poddr{ka na razvojot za
odr`livi izvori na energija,
koja e dostapna na kompaniite
vo dr`avava. Pritoa, sredstvata mo`e da bidat odobreni za
proekti za energetska efikasnost i za obnovlivi izvori na
energija.
Maksimalniot iznos na proe-
ktite za energetska efikasnost e
500.000 SAD dolari, pri {to so
60% od iznosot u~estvuva MBPR,
so 30% delovnata banka i drugo,
a kompanijata u~estvuva so 10%.
Sredstvata se odobruvaat samo
za novi proekti, a rokot na vra}awe e {est godini.
Spored uslovite za odobruvawe vakov tip kredit, vo baraweto mora da bide dobro potkrepena so dokazi tehnologijata za za{teda na energija. Isto
taka, najmalku polovina od pridobivkite od proektot treba da
proizlezat od za{tedata na
energijata koja e merliva.
Za kreditite nameneti za
obnovlivi izbori na energija
maksimalniot iznos na proektot
e 4.000.000 amerikanski dolari,
a finansiskata struktura e kako
kaj proektite za energetska efikasnost. Ovie sredstva se nameneti za mali postrojki na vodena energija (so kapacitet pomal
od 10 megavati ), za proizvodstvo na struja i toplina vrz osnova na biomasa, proekti za greewe, koi se baziraat na vi{ok na
industriska toplina ili obnovlivi toplinski izvori, kako i
proekti za energija dobiena od
sonce i od vetar.
Ovaa kreditna linija se realizira preku IK banka, UNI banka, Komercijalna banka, NLB Tutunska banka i Ohridska banka.
ZEMJAVA SE RASFRLA SO ENERGIJA KAKO DA E KUVAJT
Konfuzija vo strategijata
za energetska efikasnost
Pi{uva: Jordan
Vojneski
oma}inskoto koristewe (ili kako sega go
vikame „energetskata
efikasnost“) na site raspolo`ivi energetski izvori i
ponori na energija e {ansa
koja ne smee da se propu{ti.
Pritoa, zakonskata regulativa ima ogromno zna~ewe
vo podobruvawe na energetskata efikasnost. Taa vo
R.Makedonija celosno ili
delumno se tretira vo: nacionalnata
energetska
strategija, strategijata za
energetska efikasnost, Zakonot za energetika, Zakonot za gradewe, Zakonot za
ekologija, Zakonot za lokalna samouprava. No, vedna{
mo`e da se zabele`i deka e
D
„ Ne mo`e da se obezbedi (kupi ili
da se proizvede) tolkava koli~ina
energija vo zemjava, kolku {to mo`e
da se potro{i nedoma}inski!
ote`nata primenata na ovie
zakonski re{enija poradi
nedovolna ili nekvalitetna podzakonska regulativa.
KONFUZNA STRATEGIJA
Nacionalnata energetska strategija e konfuzna,
nedovolno ili marginalno
stanuva zbor za energetskata efikasnost (EEF). Se
me{aat poimite EEF i koeficienti na polezno dejstvo. Se zboruva za EEF vo
proizvodstvoto, prenosot,
distribucijata i vo alternativnite energetski izvo-
ri, {to e efikasnost na
energetskite izvori, a nema
ni zbor za efikasnosta na
energetskite ponori. Strategijata treba da gi tretira
kako izvorite, taka i ponorite. Se spomenuva energetska efikasnost na energetskite izvori, a ne se zboruva za energetskata efikasnost na grade`nite objekti i na instalaciite vo
niv (za greewe, ladewe,
provetruvawe i drugo.);
Strategijata mora ramnopravno da gi tretira kako
energetskite izvori, taka i
energetskite ponori.
Energetskiot bilans vo
zemjata e sporedba na energetskite izvori, energetskite
potrebi, odnosno energetskite ponori. Energetski izvori
vo R.Makedonija se: jaglenot
(45,5 procenti), surovata nafta (35 procenti), biomasa (6
procenti), hidroenergija (5,1
procenti), prirodniot gas
(2,4 procenti), geotermalnata energija (0,4 procenti) i
uvezenata elektri~na energija (5,6 procenti), ili, od doma{no poteklo 57 procenti i
od uvoz 43 procenti.
Pod ponori na energija
se podrazbiraat site potro{uva~i, vklu~uvaj}i efektivno iskoristenata i poefektivno
potro{enata
energija vo industrijata
33,8 procenti, doma}instvata 29,5 procenti, soobra}ajot 20,5 procenti, komercijalno-uslu`nite dejnosti
13,1 procenti, zemjodelstvoto i {umarstvoto 1,8
procenti i drugite sektori
so 1,7 procenti
Od prethodnoto se gleda
deka najgolemi energetski
ponori se grade`nite objekti na doma}instvata
so 29,5 procenti, grade`nite objekti na komercijalnouslu`nite dejnosti
so 13,1 procenti i grade`nite objekti vo industrijata
so 10 procenti. Zna~i, vkupno 52. 6 procenti.
Eve kade treba da se naso~i vnimanieto za podobruvawe na energetskata
efikasnost. Vo javnosta, pa
Efikasno do za{tedi
Poimot energetska efikasnost na grade`en objekt ~esto se poistovetuva so poimot za{teda na energija. To~no e deka
energetskata efikasnost za posledica
ima energetski za{tedi, me|utoa postoi
su{tinska razlika me|u ovie dve definicii. Na primer, ednostavna za{teda na
toplinska energija mo`eme da ostvarime
so restrikcija vo greeweto. Me|utoa, ovie
merki za posledica imaat namalen konfor, rizik po zdravjeto, namalena produktivnost i sli~no.
Naprotiv, energetskata efikasnost ima
zada~a da ostvari za{tedi, no so obezbedeni optimalni uslovi za prestoj vo objektite. Toa se ostvaruva, pred s*, so primena na niza sovremeni tehni~ko-tehnolo{ki
merki. Energetskata efikasnost ima mnogu
komponenti i pravci, koi ja so~inuvaat.
Pove}e faktori imaat vlijanie vrz
podobruvawe na energetskata efikasnost
REGULATIVA
d prvi maj stapuva na sila Dogovorot za liberalizacija na javnite nabavki vo zemjite-potpisni~ki na
dogovorot CEFTA, {to zna~i
deka site kompanii od R.Srbija,
R.Hrvatska, R.Makedonija, R.Crna Gora, R.Bosna i Hercegovina,
R.Moldavija i Kosovo, }e imaat
ednakvi uslovi za u~estvo na
objavenite tenderi.
Vo soglasnost so ~lenot 35
(aneks eden) od dogovorot
CEFTA, zemjite-potpisni~ki
„od denot na stapuvawe na sila
O
19
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
na nekoj objekt:
- zgolemena toplinska izolacija;
- mestopolo`ba i orientacija na zgradite;
pasivni solarni sistemi i za{tita
od son~evo zra~ewe;
prirodno provetruvawe;
vnatre{ni proektni mikroklimatski
uslovi.
efikasni vnatre{ni instalacii za
KGLP (klimatizacija, greewe, ladewe,
provetruvawe) i isporaka na topla voda.
~ovekot kako kraen korisnik
Se o~ekuva Nacionalnata energetska
strategija, Zakonot za energetika, Zakonot
za gradewe, kako i Pravilnikot za energetska efikasnost na objektite, no i drugata podzakonska regulativa da bidat presvrtnica vo pogled na aktuelnata grade`na praktika za izgradba na „energetski
efikasni“ objekti.
i vo stru~nata javnost, intenzivno se zboruva „Nema
nafta, nema jaglen, nema
struja“. Panika n* fa}a kako
da ja obezbedime energijata.
Vo istata javnost mnogu malku se zboruva ili malku konkretni merki se prezemaat
za prou~uvawe i za namaluvawe na potrebite od energija, a pritoa da gi zadovolime sovremenite potrebi
na zemjata i na gra|anite.
Postoi edna teza, podobro re~eno aksioma: „Ne mo`e da se obezbedi (kupi ili
proizvede) tolku koli~ina
energija kolku {to mo`e da
se potro{i nedoma}inski“.
Zatoa, re{enieto e vo doma}inskoto tro{ewe, ili
kako inaku go vikame energetska efikasnost vo naj{irok obem. Eve edna gruba potkrepa na na{ite razmisluvawa za da go akcentirame
prostorot kade da se naso~i
vnimanieto vo ovaa strategija na (energetska ponori),
odnosno, energetska efikasnost vo grade`nite objekti i nivnite instalacii.
Eve eden prilog od razgovorot so pretstavnici na
evropskata komisija odr`an
vo Stopanskata komora na
Makedonija, a kako snimawe
na sostojbite so energetska
efikasnost vo Makedonija.
Sporedbata e so globalni
grubi brojki. Godi{nite
energetski potrebi na Makedonija se:
z 9.000 gigavati na ~as
na kvadraten metar godi{no vkupni potrebi
z 3.000 gigavati na ~as
na kvadraten metar godi{no potrebi na golemite industriski kompanii
z 6.000 gigavati na ~as
na kvadraten metar godi{no potrebi na ostanatite
potro{uva~i, vklu~uvaj}i gi
i doma}instvata.
RASIPNICI I VO
SIROMA[TIJA
Poznato e deka dozvolenoto nivo potro{uva~ka na
energija za greewe vo evropskite zemji e 35 vati na ~as
na kvadraten metar, a potro{uva~kata kaj nas e 120 -150
vati na ~as na kvadraten metar godi{no. I vo nacrtot
na strategijata za energetska efikasnost se tvrdi faktot deka potro{uva~kata na
energija po edinica BDP e
1:4 vo korist na EU.
Ako se znae deka vo
evropskite zemji srednata
FOND ZA ENERGETSKA EFIKASNOST
VO JUGOISTO^NA EVROPA
Za {tedewe na energija
- 400 milioni evra
Evropskata investiciska banka (EIB) i Germanskata banka za razvoj
(KFV), zaedno so Evropskata komisija, formiraa Fond za energetska
efikasnost vo Jugoisto~na Evropa. So sredstvata od ovoj fond }e se finansiraat proekti za
energetska efikasnost i
za razvoj na obnovlivi
izvori na energija vo
R.Makedonija, R.Albanija, R.Bosna i Hercegovina, R.Kosovo, R.Srbija,
R.Turcija, R.Hrvatska i
R.Crna Gora.
Za po~etok, EIB i
KFV vo Fondot obezbedija po 25 milioni evra, a
Evropskata komisija 20
milioni evra, dodeka vo
slednite ~etiri do pet
godini se o~ekuva da se
soberat okolu 400 milioni evra, koi bi bile
obezbedeni od dr`avni i
od privatni investitori.
Pogolemiot
del
od
sredstva na fondot }e
im bidat dodeluvani na
kompanii i na doma}instva vo forma na krediti.
prose~na temperatura vo
grejnata sezona e poniska, a
taa e zna~itelno podolga i
iznesuva 270 denovi. Vo na{ata zemja srednata prose~na temperatura vo grejnata sezona e pet Celziusovi stepeni, grejnata sezona
e zna~itelno pokusa i iznesuva 180 dena. Ova zna~i
deka na{ata potro{uva~ka
treba da bide tripati do
~etiripati pomala od
evropskata. Ako stanbenite
objekti vo potro{uva~kata
u~estvuvaat so 40 do 50 procenti proizleguva deka vo
R.Makedonija so energetskata efikasnost mo`e da se
za{tedi Q = (6000x 0,6)/4 =
900 GWh/a
Spored posledniot popis vo RM ima 49.672.000
kvadratni metri stanben
prostor.
Ako od ovoj prostor se
gree 50 procenti, potro{uva~kata bi bila:
Vo uslovi na RM
(49.672.000 x 0.5 x 120 [
kWh/m² a] = 2980 GWh/a
Vo uslovi na EU
(49.672.000 x 0. 5 x 35 [
kWh/m² a] = 869 GWh/a
Razlikata, odnosno, za{tedata bi bila 2.111
GWh/a, ne e te{ko da e
presmeta vo evra kolkava
bi bila za{tedata i benefitot vo ekologijata i vo
energetskata nezavisnost.
Energetskata efikasnost mo`e da se podeli generalno na:
z Novite objekti, (objektite koi se gradat ili }e se
gradat),
z Vo site izgradeni objekti koi se vo funkcija,
z Vo objektite koi se renoviraat, rekonstruiraat
ili se prenamenuvaat.
Se postavuva pra{aweto koi objekti se realni
energetski ponori.
Site objekti se energetski ponori, no sega{ni i vistinski ponori se site izgradeni objekti, koi se vo
funkcija, dodeka, pak, takvi
vo idnina }e bidat i objektite koi se renovoiraat,
rekonstruiraat ili prenamenuvaat.
Aktivnostite treba da
se podelat vo dva pravci:
z Donesuvawe i implementacija na potrebnata zakonska i podzakonska regulativa, usoglasena so
evropskata vo najkus vremenski rok, i }e se odnesuva
na postojnite i na novite
objekti
z Realizirawe stimulativni merki za implementacija na ovaa zakonska regulativa vo site izgradeni
objekti, koi se vo funkcija i
objektite koi se renovoiraat, rekonstruiraat ili prenamenuvaat.
Vo ovoj pravec se najgolemite za{tedi na energija
i pridones kon globalnite
klimatski potrebi.
(Pretsedatel na Grupacijata za klimatizacija,
greewe, ladewe i provetruvawe pri Makedonskata energetska asocijacija)
LIBERALIZACIJA NA JAVNITE NABAVKI VO ZEMJITE-POTPISNI^KI NA
DOGOVOROT CEFTA
Od prvi maj i stranci
na tenderite
na Dogovorot, }e obezbedat objava na javnite nabavki na
transparenten i na razumen na~in, }e obezbedat ednakov tretman na site ponuduva~i od drugite strani i deka }e bidat zasnovani na principite na otvorena i na delotvorna konkurencija”.
So ova prestanuvaat da va`at preferencijalnite pravila vo zakonite za javni nabavki
kaj zemjite od dogovorot CEFTA,
koi im obezbeduvaa privilegirana pozicija na doma{nite
kompanii vo odnos na stranskite pri u~estvo na me|unarodni
tenderi. Od prvi maj 2010 godina treba da vospostavat ramnopraven i nediskriminatorski
tretman na site pravni lica,
koi u~estvuvaat na otvorenite
javni nabavki.
Vo istiot ~len na dogovorot
na CEFTA se dodava deka „Sekoja strana najdocna do prvi maj
2010 godina treba da obezbedi
progresivno i efikasno otvorawe na pazarot na javni nabavki
i taka, vo soglasnost so site re-
levantni zakoni, propisi, proceduri i praktiki, stokata, uslugite i ponuduva~ite od drugite strani da imaat obezbeden
tretman, koj ne e pomalku povolen od tretmanot {to go imaat
doma{nite proizvodi, uslugi i
ponuduva~i“.
Minatata godina Republika
Makedonija ostvari vkupna trgovska razmena so zemjite-potpisni~ki na dogovorot CEFTA
od 1,6 milijardi amerikanski
dolari, pri {to izvozot dostigna vrednost od 1 milijarda
amerikanski dolari, a uvozot
od 600 milioni amerikanski
dolari.
Vo 2010 godina, Republika
Srbija pretsedava so komitetot
na CEFTA, ~ii prioriteti se:
potencijalno otvorawe na pregovorite za liberalizacija na
pazarot na uslugi, sozdavawe
ednakvi uslovi za investirawe,
otvorawe na pazarite za javni
nabavki i pottiknuvawe na konkurentnosta i natamo{na trgovska liberalizacija.
(V. S)
20
INVESTICII
BIZNIS INFO
PRETSEDATELOT NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA
BRANKO AZESKI GO OTVORI NOVIOT KOMPLEKS NA „HISAR KOMPANI”
Servis i stanica za tehni~ki
pregled vo Vizbegovo
Pretsedatelot na Stopanskata komora na Makedonija Branko Azeski ja
prese~e vrvcata i go ozna~i po~etokot so rabota na novoizgradeniot servis i stanicata za tehni~ki pregled
za kamioni, avtobusi i drugi stopanski vozila na „Hisar kompani“ od
Skopje (21.4.2010 godina). Kompleksot
e lociran vo delovnite prostorii na
kompanijata vo industriskata zona na
Vizbegovo, a na sve~enoto otvorawe
prisustvuvaa golem broj stopanstvenici, javni li~nosti i delovni part-
neri na kompanijata.
- Vo vreme obremeneto so golem
broj neizvesnosti i rizici, vo koe zna~aen del od kompaniite edvaj uspevaat
da obezbedat prosta egzistencija, kompanijata „Hisar“ so uporna rabota, so
mnogu odrekuvawa i so verba vo sebe
uspea da doka`e deka rezultatite nikoga{ ne mo`at da izostanat. Benefitot }e go po~uvstvuva ne samo kompanijata tuku i ostanatiot del od stopanstvoto - istakna Branko Azeski.
Stanicata za tehni~ki pregled na
vozila e izgradena spored baranite
standardi i gi ispolnuva site propisi, koi gi propi{uva Zakonot za vozila. Opremena e so najsovremeni uredi, koi se proizvod na germanskata
fabrika „Maha“.
- Kadarot e stru~noosposoben i
so golemo iskustvo vo oblasta za kontrola na vozilata, dodeka cenata na
uslugite {to se nudat vo ovoj servis
i stanica se navistina konkurentni
na na{iot pazar - naglasi Rizo Balkan, sopstvenikot na „Hisar kompani“.
^etvrtok, 22 april 2010
VRVNA DELOVNA VEST
„SKOPSKI PAZAR“ A.D. SKOPJE
I pokraj krizata
so pozitiva
„Skopski pazar“ a.d.
Skopje i pokraj nepovolnite uslovi za rabotewe,
predizvikani od globalnata ekonomska kriza, sepak,
uspea minatata godina da
ja zavr{i so pozitivni finansiski rezultati. Ostvaren e vkupen prihod od
2.004.328.340,00 denari, a
neto-dobivkata iznesuva
35.064.000 denari. Sporedeno so 2008 godina, koga
neto-dobivkata iznesuva{e 52.420.000 denari, se
zabele`uva deka krizata
negativno se odrazila vrz
vkupnoto raboteweto na
ovaa kompanija.
Od vkupniot iznos na
neto-dobivkata za dividenda za prioritetnite akcii
i za personalen danok se
izdvoeni 1.100.000,00 denari, dodeka 33.963.904,00
denari se ostaveni kako neraspredelena dobivka.
Inaku, vo kompanijata
POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA
kade {to pazarite i uslugite {to tie gi davaa do
skoro bea centralna aktivnost vo kompanijata, sega
prva po golemina e trgovskata dejnost. Vo momentov
„Skopski pazar“ a.d. raspolaga so sedum sovremeni
supermarketi pod imeto
„SP market“, 10 diskonti
pod imeto „Maksi D“, market za detski igra~ki i galanterija „Superkids“, salon za mebel, zastapnik na
slovene~kata marka „Odeja“ i tri centri za ubavina
„Unique“.
Isto taka, kompanijata
raspolaga so deloven prostor so vkupna povr{ina od
okolu 45.000 metri kvadratni. Vo eden del od delovniot prostor kompanijata vr{i sopstvena trgovska dejnost, a ostanatiot, koj se sostoi od pove}e od 700 delovni edinici, go iznajmuva
na drugi korisnici. (V.M.)
21
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
[email protected] VO BRISEL NE SE SAMO PORADI ISLANDSKIOT VULKAN
Postlisabonska „lava” vo
restrukturirawe na EU
„ Slu~uvawata vo EU po istoriskiot dogovor otvoraat mnogu pra{awa za stopanstvata na nejzinite ~lenki
Brisel
Pi{uva: Qubica Nuri
(Specijalno od Brisel
za „Biznis Info”)
Po s* izgleda deka izglasuvaweto na Lisabonskiot dogovor vo zemjite-~lenki na EU ne bila najte{kata zada~a vo rekomponiraweto na Evropskata zaednica. Patot do pokonsolidirana zaednica, pod imeto Evropska unija, a so cel
zajaknuvawe na poziciite
na globalen igra~, ne e taka mazen. So noviot dogovor EU se opredeli za vospostavuvawe edinstvena
me|unarodna, nadvore{notrgovska i bezbednosna politika so site potrebni
edinstveni administrativni strukturi. Tie strukturi
se zacrtani, no s* u{te ne
se znae kako tie }e se
iskrojat, so koi sodr`ini i
ovlastuvawa }e se popolnat, koj i kolku }e participira vo niv. Taa zada~a
ostanuva da ja odraboti
lejdi E{ton, komesarka za
nadvore{no trgovski i
bezbednosni politiki i
potpretsedatelka na Unijata i ja pretstavuva EU na
me|unarodna scena, kako vo
politi~ka, bezbedbosna,
taka i vo stopanska smisla.
Seto toa sozdava doza na
strav od nepoznato, ~uvstvo na mo`na zagrozenost
i otpor kon ne{to {to vo
momentot e samo vo sferata na pretpostavki.
Ova se vpe~atoci od
minatonedelnata poseta na
Brisel, na pretstavni{tvata vo Unijata na Germanskite trgovsko-industriski
komori (DIHK), na Unijata
na turskite komori (TOBB),
na Romanskata trgovsko-industriska komora, na komorite na Hrvatska i na Srbija, na Eurochambres, kako
i od razgovorite {to gi vodevme vo Generalniot direktorat za pro{iruvawe i
vo Generalniot direktorat
za pretprijatija. Ovaa studiska poseta na nacionalnite koordinatori na partnerskiot proekt na Asocijacijata na balkanskite komori i Unijata na germanskite
trgovsko-industriski komori, poddr`ana od germanskata Vlada, ima{e za cel
osoznavawe i soo~uvawe so
najnovite dvi`ewa vo EU i
nejzinite ~ekori kon idninata - podobruvawe na globalnata politi~ka i ekonomska pozicija.
Vo ovaa nova konstelacija, koja{to pomalku asocira i na islandskiot vulkan, magma i prav se isfrluvaat, no ednovremeno ne
se znae kade }e odat oblacite i vo koj oblik }e se ladi i }e se formira isfrlenata magma. Postoi op{ta
svesnost deka vo uslovi na
globalna kriza treba itno
da se sozdade nova vrednost za idninata! A, toa ne
e nacionalna tuku EU bazirana na konkurentnost, i
toa ne samo stopanska. Ed-
nostavno, se o~ekuva deka
svetot }e funkcionira na
sistemot na posilni multilateralni strukturi, deka
tie me|usebno }e sorabotuvaat dodeka ne se sozdade
edinstvena svetska ekonomija. No, dali ~lenkite na
EU se psiholo{ki podgotveni za vakvi promeni i dali
nivnite ekonomii se podgotveni za takov rez?
- Pogre{en e pristapot
da se zaboravat nacionalnite interesi i da se misli samo kako Brisel ili kako EU – veli Aleksander
Lau, direktot na evropskoto pretstavni{tvoto na
DIHK i vo nego odgovoren
za evropskite odnosi.
Negoviot stav go izrazuva misleweto na najgolemata ekonomija vo EU i edna od najgolemite svetski
ekonomii i poa|a od pozicija na toj kapacitet. [to
mislat drugite?
- Vo momentot e nevozmo`no nacionalnite trgovski politiki da se harmoniziraat vo edinstvena na
EU. Germanija ne se soglasuva so EU vo odnos na voveduvaweto antidampin{ka politika kon kineskite
proizvodi bidej}i taa uvezuva kvalitetni i evtini
surovini i repromaterijali od Kina, a tamu ima i
sopstveni investicii. Od
druga strana, pak, interesot na Italija da se vovedat antidampin{ki merki
kon kineskite zemjodelski
proizvodi e silen. Kako da
se pomirat takvite sprotivnosti preku no} – se
pra{uva Aleksander Lau.
Lisabonskiot dogovor
bara transparentna, kompetentna, inicijativna i odgovorna administracija,
kako vo EU, taka i na nacionalni nivoa. Toa otvora
bespo{tedna borba za opstanok i za napredok. Zemjite koi se finansiski posilni i koi }e mo`at da gi
izdr`at tro{ocite na novopostavenata evropska pozicija, imaat realni uslovi da bidat evropski igra~i. Germanija ve}e ima 15
NADMUDRUVAWE NA KRIZATA
R. CRNA GORA
regionalni pretstavni{tva vo EU, pokraj misijata
na nivo na Federacijata.
Vo ~ekor ja sledat Italija,
Francija, [panija. Vo noviot kontekst na EU, na ~eloto na transparentnost
bara brojna administracija vo Brisel i doma. No, se
otvora i pra{aweto dali
administracijata stanuva
sama na sebe cel, ili navistina }e go podigne kvalitet na EU i nejzinata konkurentnost?
Interesni se poziciite
na zemjite niz pogledite na
komorskite pretstavni{tva
{to gi posetivme. Germanija vo momentot ne e podgotvena da ja vnese svojata
ekonomija pod imeto na EU i
ocenuva deka dano~nite obvrznici nemaat garancija
deka nivnite pari proporcionalno }e se vratat preku
rastot. Turcija smeta deka
preku ~lenstvoto vo EU mo`e adekvatno politi~ki da
ja artikulira svojata ekonomska mo}, i zatoa ~lenstvoto & ostanuva dolgoro~na strate{ka opredelenost.
Romanija, iako ~lenka s*
u{te e koncentrirana na
doma{nite ekonomski i politi~ki problemi, nekonkurentnoto stopanstvo, nerazvienata infrastruktura,
malata apsorpciska mo} da
se konsumiraat evropskite
fondovi, i ne mo`e soodvetno da se spravi so korupcijata. Hrvatska e skoncentrirana na pregovorite. Veruva deka }e gi zavr{i do
krajot na ovaa godina i deka
vo 2013 godina }e bide vo
„semejstvoto“. No, ja pla{at
porakite od Brisel: podobro biznis-opkru`uvawe,
odr`livost na javnite finansii (vklu~uvaj}i ja i
srednoro~nata), i predupreduvawe deka privatniot
sektor i ponatamu trpi poradi neefikasnosta na javnata uprava i pravosudstvoto, so {to se postavuva pra{aweto za kvalitetot na
reformite vo administracijata i sudstvoto. Podobro
biznis-opkru`uvawe, velat
od Brisel, }e se postigne
koga }e se zatvorat drugite
dve pra{awa. Srbija e na
po~etok na svojot proces za
stabilizacija i za asocijacija bidej}i Vremenata spogodba e vo funkcija od po~etokot na ovaa godina. Direktorot za me|unarodna sorabotka na Eurochambres,
Dirk Vantigam, izjavi deka
vo programite na Evropskite komori vo 2010 godina,
Zapaden Balkan e strate{ki interes (so pretpostavka deka toj interes se dol`i na evropskite fondovi,
predvideni za Zapaden
Balkan). Op{t e vpe~atokot
deka komorite,l koi se na
zadol`itelno zdru`uvawe
imaat pogolemi {ansi, poradi finansiskiot kapacitet da bidat prisutni vo
Brisel - tokmu na izvorot
na informaciite.
[to e so nas? Dosega
nemam slu{nato deka na{ata administracija napravila sogladuvawe za
vlijanieto na novata postavenost na EU vrz na{ata
pozicija, strategija i procesi za natamo{ni pregovori. Vo Unijata, i do sega,
a otsega ne poinaku, se }e
funkcionira vrz osnova na
alijansi i konzorciumi.
Dokolku EU go gleda svojot
efikasen opstanok niz zbivawe na redovite, nie vo
regionot toa treba da go
sledime. Vpro~em, e zacrtano vo dogovorite za stabilizacija i za asocijacija
(za Makedonija u{te vo
2001 godina). EU vo naredniot period intenzivno }e
se zanimava sama so sebe,
{to ne zna~i deka Zapaden
Balkan, Turcija, a verojatno i Island }e bidat podzaboraveni. No, novite sodru`nici treba da bidat so
jasni vizii i strategii,
proaktivni i so strategiski poddr`uva~i.
(Ekspert za me|unarodna sorabotka i evrointegracii vo Stopanska
komora na Makedonija)
R. SRPSKA
Blokada na smetkite na
Rusite
@eleznicata vlo`uvaat vo pove}e od 100 kompanii
pod koncesija
turizmot
R. BUGARIJA
^etiri od pette golemi `elezni~ki stanici vo bugarskite gradovi Sofija, Plovdiv, Varna i vo Burgas,
kako i tovarnata stanica Podujane, }e bidat dadeni
pod koncesija. So odluka na Vladata na Bugarija pod
koncesija }e bidat dadeni zgradite i okolnoto zemji{te, so objektite za op{testvena i za trgovska namena.
Celta na davaweto pod koncesija na `elezni~kite stanici, kako {to javuva portalot „Novinte“, e tie
da pominat vo racete na privatni kompanii, koi raspolagaat so pogolemi investiciski mo`nosti otkolku
dr`avnite pretprijatija na nacionalnata kompanija
[email protected] infrastruktura“.
So privatizacijata `elezni~kite stanici }e
bidat modernizirani i usoglaseni so evropskite
standardi.
Ruskite investitori godinava imaat namera da vlo`at do 500 milioni evra vo razvojni proekti vo Crna Gora. I pokraj ekonomskata kriza, tie ne go gubat interesot za
vlo`uvawe, posebno vo turizmot i vo grade`ni{tvoto.
Na prviot Crnogorsko-ruski biznis-forum, {to se odr`al vo Be~i}i, kaj Budva,
pretstavnicite na ruskite kompanii kako
edna od pre~kite za pogolemi investirawa
vo Crna Gora go navele nepostoeweto na zakoni so koi precizno bi se regulirale uslovite za investirawa na stranski kompanii.
So odluki na Vladata na Republika Srpska odlo`ena e prisilnata
naplata na dolgovite na okolu 60
kompanii, a na okolu 300 subjekti izvr{eno im e reprogramirawe na
dolgovite. No, so toa {to, pove}e od
100 kompanii ne prodol`ija redovno
da gi namiruvaat tekovnite obvrski,
niv im se blokirani smetkite.
Direktorot na Dano~nata uprava
na Republika Srpska (RS) Mile Banika potvrdi deka izdal nalog za
blokada na smetkite na pove}e od
100 kompanii, koi ne se pridr`uvale
kon odlukite na Vladata na Republika Srpska za pla}awe na danokot i
na pridonesot pri koristeweto na
uslovite za odlo`uvawe i za repro-
gramirawe na nivnite dolgovi.
So odlukite na Vladata na Republika Srpska e odlo`ena prisilnata naplata na dolgovite na okolu
60 kompanii, kako i na okolu 300 subjekti na koi im e napraveno reprogramirawe. No, tie i ponatamu ja imaat
obvrskata za redovno namiruvawe na
tekovnite obvrski, koi pove}e od 100
kompanii ne gi izvr{ile, poradi
{to im se blokirani smetkite.
Dano~nata uprava do sredinata
na april naplatila okolu 500 milioni KM, {to e okolu pet otsto pomalku otkolku vo istiot period minatata godina. Vkupnite evidentirani
dolgovi od 2000 godina i porano, iznesuvaat okolu 1,1 milijardi KM.
22
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
So Aneta Dodevska
\OR\I JAN^EVSKI, PRETSEDATEL NA [email protected] NA BANKARSTVO VO STOPANSKATA
KOMORA NA MAKEDONIJA
INTERVJU
[tednite vlogovi stabilni,
nema opasnost od stampedo
X Koi se mo`nite posledici
od gr~kata kriza za bankarskiot
sektor vo zemjava?
- Problemite vo R.Grcija se
od druga priroda. Za razlika od
ju`niot sosed, R.Makedonija ja odlikuva dolgogodi{na monetarna i
finansiska stabilnost i dosta
konzervativen i stabilen sistem.
„ Gr~kata kriza i makedonskiot bankarski sektor
panii {to rabotat so makedonski
firmi imaa problemi vo rabotata, toga{ toa }e odrazi i vrz raboteweto na na{ite firmi.
X Vo R.Grcija pani~no se
povlekuvaat {tednite vlogovi.
deweto, nekoi koi imaat tamu
sredstva, poradi strav od kolaps
na nekoja gr~ka banka, da odlu~at
tie pari da gi prefrlat ovde.
X Dve makedonski banki,
Stopanska banka i Alfa banka,
Edinstveno e mo`no da ima vlijanie psiholo{kiot efekt. Spored
poslednite brojki, konkretno za
NLB Tutunska banka, trendot na
porast na {tedeweto raste. Mislam deka nema da ima golemo vlijanie ona {to se slu~uva vo R.Grcija vrz bankarskiot sektor kaj
nas, vrz {tedeweto i prenesuvawe na taa panika tuka, zo{to
problemite se od razli~na priroda. Pove}e posledici od gr~kata kriza mo`e da ima vrz realniot sektor, odnosno - ako pa|a bankarskiot sektor, ako gr~kite kom-
Dali e mo`no del od tie pari da
zavr{at na smetki vo nekoi od
makedonskite banki?
- Mo`no e toa dokolku ima interes. Krizata e podlaboka otkolku {to o~ekuvavme, dojde mnogu brzo i trae podolgo, taka {to vkupnite investiciski aktivnosti se
odvivaat mnogu te{ko i vo domicilnata i vo stranskite zemji. Se
namaluva obemot na rabotewe na
firmite, se namaluvaat proektite kade {to bankite bi mo`ele da
finansiraat. Mo`no e da ima nekoe pridvi`uvawa vo del od {te-
se pod celosna gr~ka dominacija, a nivnite mati~ni grupacii
se soo~uvaat so namalen rejting
vo R.Grcija
- Regulativata na NBM e takva
{to ima limit za izlo`enosta kon
stranskite akcioneri. Ne mo`eme
celo {tedewe da go ~uvame vo
stranstvo, zo{to NBM ja ograni~uva izlo`enosta kon stranskite
glavni akcioneri. Sli~na situacija e so Stopanska banka. Taa ne mo`e site pari da gi ~uva vo NBG vo
Grcija, depozitite mora da bidat
disperzirini. Spored na{ata regu-
„ Pove}e posledici od gr~kata kriza mo`e da ima vrz realniot
sektor, odnosno, ako pa|a bankarskiot sektor, ako gr~kite kompanii {to rabotat so makedonski firmi imaa problemi vo rabotata, toga{ toa }e odrazi i vrz raboteweto na na{ite firmi
[email protected]
lativa, ne mo`e pove}e od 10 procenti od depozitite vo evra da se
~uvaat vo stranstvo. Sostojbata so
gr~kite baki mo`e da se odrazi na
druga strana. Ako domocilnite banki po~nat da pa|aat so obem na rabota nema da ima evtini krediti za
nivnite }erki vo stranstvo, ili ako
kapitalot na bankata po~nuva da se
namaluva, toga{ i nivni banki }erki nema da mo`e da obezbedat
nekoj pogolem rast. Sigurno }e ima
vlijanie, no na krajot s* zavisi od
toa kako mati~nite bankarski grupacii }e go razvivaat raboteweto.
Sepak, vlijanieto na majkata ne mo`e da bide tolku golemo vo dnevnoto rabotewe na bankite - }erki.
X Psihozata brgu se {iri.
Dali se sigurni {tednite vlogovi na gra|anite?
- Vlogovite na makedonskite
gra|ani i firmi definitivno se
sigurni, zo{to bi pravel razlika
vo prirodata na problemite {to
se vo R.Grcija i vo R.Makedonija.
Nie imame dolgoro~na monetarna
stabilnost i rigidna Narodna
banka {to go sledi raboteweto na
bankite. Site oceni poka`uvaat
deka imame dosta stabilen finansiski sistem. Kaj nas nema
opasnost od stampedo, kako {to se
slu~uva vo R.Grcija. Podatocite
od minatata godina, pa i za ovaa
godina, poka`uvaat deka duri
imavme porast na {tedeweto vo
celiot bankarski sektor. Ova zna~i deka psiholo{kiot moment ne
se prenese, odnosno, ne se prelea
vo R.Makedonija.
Solun
VO SOLUN NA „VIA IGNACIJA“ I „CIMINSKI“
Nema pari - gr~kite gra|ani vo panika
atvoreni prodavnici, kupuva~i koi na prsti se broja. Prodava~ite nemaj}i
{to da pravat, i po nekolku pati
vo denot gi bri{at izlozite. Vaka e na poznatite ulici „Via ignacija“ i „Ciminski“ vo Solun.
Buxetskata i dol`ni~kata kriza
vo ve}e ekonomski ruiniranata
Grcija si go napravija svoeto,
Prometot e dvojno namalen vo
odnos na lani, a gra|anite se `alat deka s* pomalku imaat pari
i so niv uspevaat da gi kupat samo najneophodnite raboti. Ne
pomagaat nitu popustite, nitu
primamlivite ponudi. I so niv
najgolem del od prodavnicite
ostanuvaat prazni, a izlozite se
mestata na koj naj~esto i najdolgo se zadr`uvaat gra|anite.
- Vo vrska so ekonomskata
kriza, rabotite odat od lo{o
kon polo{o. Lani du}anite pravea golem promet, a sega nema
nitu polovina od toa, nema pari
i stanuva s* polo{o - veli vrabotena vo edna gr~ka prodavnica vo Solun.
Besparicata e najgolemiot
problem so koj se soo~uvaat grcite, Nema pari, e naj~estiot
odgovor na pra{aweto kako se
spravuvaat so ekonomskata kri-
Z
za, koja podolgo vreme ja trese
nivnata zemja.
- Vo Grcija cenite na site
produkti vo supermarketite se
zgolemeni i treba da ima{ mnogu pari, a seto toa ja ote`nuva
vkupnata ekonomija. Pari s* pomalku ima - od trgovijata `ivee
mnogu narod - veli eden `itel
na Solun.
Sega po Veligden prometot
u{te pove}e se namali. Stanuva
s* pote{ko. Prometot se namaluva i treba da rabotime s* pove}e, no pove}e za pomalku pariveli eden gra|anin.
Najgolemata i najte{ka ekonomska kriza vo ponovata istorija na Grcija gi ispani~i i gra|anite ~ii za{tedi se nao|aat
vo bankite. Vo vistinska histerija se bogatite Grci. Od ~etirite najgolemi gr~ki banki {teda~ite prvi~no povlekoa okolu
10 milijardi evra, no spored
najnovite proceni ovaa suma e
zgolemena za novi pet milijardi
evra. Oficijalna Atina be{e
prinudena da prezeme serija od
radikalni merki – se zgolemija
danocite, se zamrznaa vrabotuvawata vo administracijata,
platite se namaluvaat, privatniot sektor deli otkazi. Dodeka
zemjata ja tresat {trajkovi poradi nezadovolstvo, Evropa sobira pari za kreditirawe na
ovaa ustoli~ena zemja-~lenka na
Unijata. Prvi~no se prave{e
plan za kreditirawe od 30 milijardi evra, sega ovaa suma porasna do 90 milijardi evra.
Ovoj mesec gr~kata Vlada, kako
na~in da sobere pari, izdade i
evroobvrznica preku koja sobra
1,2 milijardi evra.
23
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
INTERVJU
MIHAIL PETKOVSKI, UNIVERZITETSKI PROFESOR
Makedonija ne e stabilna zemja za gr~kite {teda~i
da gi prenaso~at svoite vlogovi vo na{ite banki
„ Univerzitetskiot profesor Mihail Petkovski vo poslednoto izdanie na „Indeks“ potencira{e deka dokolku finansiskata kriza vo R.Grcija ne se lokalizira, toga{ nesomneno i
makedonskata ekonomija }e pretrpi zagubi, osobeno ako se ima predvid faktot deka R.Grcija
e eden od najgolemite investitori vo zemjata. Spored Petkovski, ako krizata kaj na{iot ju`en sosed se prodlabo~i, toga{ }e se vlo{i celokupnoto ekonomsko portfolio na Evropa
X Kako e mo`no da ja
iskoristime finansiskata kriza koja ja trese R.Grcija?
- Naivno e da se o~ekuva
deka nie mo`eme da profi-
tirame od taa kriza, od ednostavna pri~ina {to ako
gr~kata finansiska i fiskalna kriza se prodlabo~i
ili vlo{i, toa definitivno }e vlijae destabilizaciono ne samo vo Jugoisto~na
Evropa tuku i na vkupnata
evropska ekonomija. Bi bilo iluzorno da se o~ekuva
deka nie bi bile po{tedeni
od edna takva kriza.
X Mo`e li finansiskata kriza kaj na{iot ju`en sosed dopolnitelno
da gi optovari trgovskite
odnosi me|u Makedonija i
Grcija, ako se ima pred-
vid deka Grcija e eden od
najgolemite investitori
vo zemjata?
- Ne mo`eme da tvrdime. No, jas, na primer, sum
slu{nal za eden do dva
slu~ai kade {to gr~kite
partneri ne im platile na
na{ite izvoznici, me|utoa,
toa s* u{te ne e pojava koja{to mo`e da se generalizira. Zna~i, ne mo`e da
znaeme na koja to~ka toa }e
se manifestira, no, vo sekoj slu~aj, nema da bide povolno dokolku krizata
eskalira i tokmu zatoa spomenav deka vo interes na
R.Makedonija, barem od
ekonomska gledna to~ka, e
krizata da se lokalizira.
Neophodno e golemite
evropski sili da ja lokaliziraat sostojbata vo Grcija, zatoa {to podocna taa
bi mo`ela po principot na
domino efekt da se prelee
i vo potencijalnite `ari{ta Portugalija, [panija.
X Vo ovoj moment od
gr~kite banki gra|anite gi
vadat svoite {tedni vlogovi i gi prenaso~uvaat
kon drugi banki. Mo`no li
e da se slu~i svoite vlogovi gr~kite gra|ani da gi
prenaso~at vo makedonskite banki?
Li~no moe ~uvstvo, zna~i zboruvam za ~uvstvo bidej}i ne raspolagam so fakti, a so niv vo ovoj moment
i ne e vozmo`no da se raspolaga, ne veruvam deka takvo
ne{to mo`e da se slu~i. Generalno taa navala na gr~kite banki, {to rezultira
so povlekuvawe na depoziti, a koi spored informaciite od „Fajnen{l tajms“
iznesuvaat okolu 10 milijardi evra }e se prenaso~uva vo bankite vo Luksemburg, Kipar, London ili
Frankfurt. Iskreno ne o~ekuvam nekoj golem priliv tuka bidej}i, sepak, percepcijata za Makedonija ne e percepcija na zemja, koja e
premnogu stabilna i sigurna. Kamatnite stapki se navistina atraktivni, no vo
percepcijata na prose~niot
gr~ki {teda~, a toj ba{ i ne
e prose~en bidej}i obi~no
pari izvlekuvaat lu|eto
{to se pobogati, pa gi prefrlaat vo stranstvo. Pove}e od verojatno e deka Makedonija ne e nekoja opcija za
koja tie seriozno bi razmisluvale.
SAD I KRIZATA
@ivotniot standard te{ko se oporavuva
Vo SAD 8,5 milioni gra|ani se
bez rabota. Vladata na Obama tvrdi deka so antikrizniot paket od
merki, koj e vreden 787 milijardi
dolari se otvorile dva milioni
rabotni mesta. Amerikanskata ekonomija iako izleze od recesija, sepak, `ivotniot standard na prose~niot amerikanec bavno se oporavuva. Prviot ~ovek na amerikanskata
centralna banka Federalni rezervi, Ben Bernanki, vo Kongresot izjavil deka rastot na vrabotuvaweto
i na zarabotuva~kata }e bide postepen, odnosno, deka nema magi~no
KONCEPTI
re{enie za situacijata vo koja pridonele mnogu seriozni ~initeli vo
vid na domino-efekt: Spored nego,
najgolem udel najprvin ima prekumernoto {irewe na kreditniot balon vo industrijata na domuvawe,
potoa bankarskata i finansiska
kriza, {to zavr{i so kolaps.
Spored najnovite merewa,
inflacijata vo SAD dostigna nivo
od 9,7 procenti - stapka {to e blisku do najvisokoto nivo vo posled-
nite 26 godini. Deficitot vo mart
zabele`al dramati~en pad, no i
pokraj toa nadminal 65 milijardi
dolari nad predvideniot mese~en
iznos. Spored Vladata, vo mart
bile otvoreni 162.000 rabotni mesta. Za da ja ostvari proekcijata
za 3,7 milioni rabotni mesta vo
tekot na 2010 godina, spored presmetkite na ekonomistite vo SAD,
Vladata treba mese~no da vrabotuva po 750.000 lu|e.
„Indeks“ vo „Biznis info“
SO DANOCITE SE U[TE NIKOJ NE SI „IGRA”
DDV vo Evropa od 15 do 25,5 otsto
Vo pove}eto evropski zemji
DDV ne se smeni od po~etokot na
ekonomskata kriza, a iznesuva od
19 do 20 procenti. DDV e najnizok
vo Kipar (15 otsto) i vo [panija
(16 otsto), a najvisok vo Island
(25,5 otsto) i vo [vedska, Danska i
Norve{ka - 25 procenti.
Vo zemjite od Zapaden Balkan,
Hrvatska ima najvisok danok - 23
procenti, a najnizok e vo Kosovo,
kade DDV se naplatuva vo iznos od
16 procenti, a koga be{e voveden
vo 2006 godina iznesuva{e 21 procent.
Vo Hrvatska, od prvi avgust
2009 godina, DDV e zgolemen od 22
procenti na 23 procenti, poradi
ekonomskata kriza. Nulta otsto na
DDV se primenuva kaj osnovnite
prehranbeni proizvodi, kako {to
se lebot i mlekoto, medicinskite
implantanti, nau~nite spisanija i
knigite. Me|utoa, ukinuvaweto na
nulta stapkata e uslov {to & se postavuva na Hrvatska vo pregovorite za pristapuvawe kon EU.
Albanija ima DDV od 20 procenti. Vo Makedonija, DDV e 18
procenti, no se primenuva i poniska stapka od pet otsto za hrana,
lekovi i za tehnologija.
Vo Bosna i Hercegovina se primenuva edna stapka na DDV od 17
procenti i taa ne e smeneta od voveduvaweto na prvi januari 2006
godina. Vo nekolku navrati opoziciskite partii vo BiH baraa da se
„ Vo stru~nata evropska javnost se podeleni mislewata za ekonomskata opravdanost za zgolemuvawe na DDV, kako instrument vo borbata protiv ekonomskata kriza. Kako argument protiv taa merka se naveduva procenata deka taa }e dovede do
poskapuvawe, a so toa i do namaluvawe na kupuvaweto na doma{nite proizvodi,
{to bi vlijaelo i za namaluvawe na proizvodstvoto
vovedat diferencirani stapki na
DDV, odnosno, za luksuzni proizvodi da se zgolemi na 21 otsto, a na
osnovnite prehranbeni proizvodi
da bide nulta stapka, no tie predlozi ne se poddr`ani vo Sovetot
na ministri.
Vo Crna Gora DDV, isto taka,
se presmetuva po op{ta stapka od
17 procenti. Me|utoa, namalenata
stapka od sedum procenti, sepak,
va`i za osnovnite prehranbeni
proizvodi, odredeni lekovi, medicinski implantanti, u~ebnici,
knigi, vesnici i spisanija. So Zakonot, isto taka, e predvidena nulta stapka na DDV, {to se primenuva glavno na ona {to se odnesuva
na izvoz.
^lenkite na EU pretstavuvaat
edinstvena dano~na zona, no, sepak, nemaat edinstvena stapka na
DDV. Kipar ima najniska stapka na
danok, 15 otsto, a najvisok DDV
imaat skandinavskite zemji [vedska i Danska - 25 procenti. Vo pove}eto novi ~lenki na EU DDV e
me|u 19 i 20 procenti.
Vo Slovenija stapkata na DDV
za pravni lica iznesuva 20 procenti, a ne se usvoeni barawata za
namaluvawe na toj procent poradi
krizata. Vo Slovenija postojat nekolku stapki na DDV, vo zavisnost
od dejnosta, a predvideno e i osloboduvawe od pla}awe DDV, {to e
precizno regulirano so zakon.
^e{ka e edna od retkite zemji
koja go menuvala DDV poradi globalnata kriza. Od prvi januari
2010 godina poniskata stapka e zgolemena od devet na 10 procenti, a
povisokata od 19 otsto na 20 otsto.
So poniska stapka na DDV se odano~uvaat nekoi osnovni stoki, na
primer, hranata i lekovite, dodeka pove}eto stoki i uslugi se odano~uvaat so povisoka stapka. Do
vleguvaweto vo EU ^e{ka sobirala DDV so poniska stapka od pet
otsto, a povisoka od 15 procenti.
Zgolemuvaweto na DDV e obrazlo`eno so toga{nite o~ekuvawa na
Brisel deka ovie stapki }e se
pribli`at edna kon druga za da ne
bidat privilegirani nekoi stoki.
Slova~ka, u{te pred vleguvaweto vo EU so radikalni reformi
na liberalnata Vlada na premierot Mikula{ Yurind, vo prvata polovina na ovaa decenija vovede
ist danok za site dano~ni obvrznici i toa od 19 procenti, no ima
isklu~oci so stapka na DDV od 10
procenti.
Polska ima dve poniski stapki:
tri procenti za nepreraboteni
zemjodelski proizvodi, kako i sedum procenti za lekovi, knigi,
igra~ki. Stapkata na DDV za s*
ostanato e 22 procenta. Vo Romanija DDV e 19 procenti i ne e promenet. Vo Bugarija, Ungarija i
Estonija DDV e 20 procenti, dodeka vo Latvija i Litvanija e 21 procent.
Vo pove}eto stari zemji-~lenki
DDV e okolu 20 procenti, so toa
{to za odredeni proizvodi i uslugi da se primenuvaat ponizok danok. DDV vo Holandija i Grcija e
19 procenti, vo Francija e 19,6
procenti, vo Avstrija i Italija 20
procenti. Vo Belgija i vo Irska
DDV e 21 procent, vo Finska 22 otsto. Najvisoka stapka na DDV vo EU
imaat [vedska i Danska, od 25
procenti.
Vo Germanija, na primer, DDV
generalno e 19 procenti, no ima i
poniska stapka od sedum procenti,
{to se primenuva za site osnovni
prehranbeni proizvodi, cve}eto,
hranata za `ivotni, knigite, vesnici i spisanija. Od voveduvaweto
vo 1968 godina DDV e zgolemen od
10 na 19 otsto. Posleden pat e zgolemen na prvi januari 2007 godina
od 16 na 19 procenti.
Otkako po~na krizata ne e objaveno deka danokot ne mo`e ni da
se zgolemi za da mo`e dr`avata da
go zgolemi buxetot, a nitu da se namali za da se zgolemi li~nata potro{uva~ka, a so toa da se pottikne konjukturata.
Vo Rusija osnovnata stapka na
DDV e 18 otsto i ne se promeni poradi ekonomskata kriza. Stapka od
10 procenti se pla}a na proizvodi
za deca, u~ebnici i nau~ni publikacii, doma{ni i stranski medicinski proizvodi i lekovi. DDV ne
se pla}a za stoka {to se izvezuva i
na uslugi povrzani so izvoz i na
uslugi za prevoz na patnici.
24
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
UPRAVUVAWE SO KVALITET VO MAKEDONSKITE KOMPANII
Sovremenite standardi
te{ko se prifa}aat
tandardot ISO donese golem napredok vo
upravuvaweto vo organizaciite, pritoa ovozmo`uvaj}i podobro rabotewe me|u firmite i instituciite.
Periodot vo koj{to se nosi
noviot standard ISO e karakteristi~en po zna~ajniot
probiv na globalizacijata
vo na{ata zemja. Na mnogu
podra~ja na koi se plasiraat
na{ite proizvodi ima silna
konkurencija od celiot svet,
a posledica na toa se s* pogolemite napori na kompaniite za da opstanat na pazarot.
Noviot ISO 9000 vleguva vo s* pogolem broj mali
firmi, koi baraat brzi i za
sebe prilagodeni re{enija.
Stopanskata komora na Makedonija za da im izleze vo
presret na barawata za ovie
standardi, uspe{no sprovede aktivnosti za nivno popularizirawe kaj firmite vo
dr`avava, a isto taka uspe{no vr{i i nivna implementacija.
Preku dva primera za
implementirawe na sistemot za upravuvawe so kvalitet, vo firma so pasivno rakovodstvo i firma so aktivno rakovodstvo, se poka`uva
kakvo e vlijanieto vrz efektivnosta na sistemot i postignatite rezultati {to se
dobivaat so anga`irawe na
rakovodstvoto.
S
PRIMER A
Sopstvenici na golema
firma so pove}e lokacii,
pred nekolku godini, vrz osnova na zavr{nata, smetka
ocenile deka rabotnite rezultati i zarabotkata se poniski od o~ekuvanite. Konkurencijata im gi zemala kupuva~ite, tro{ocite vo firmata rastele, i pokraj toa
{to proizvodstvoto se namalilo. Ne se isplatuvale
dividendi spored o~ekuvawata i potrebite. Direktorite i upravata pregovarale
i barale re{enie cela godina, i kone~no se odlu~ile da
implementiraat standard
ISO 9001: 2000.
Prvi~nata analiza {to ja
napravile pred da po~nat so
rabota, poka`ala deka firmata re~isi i nemala definirana organizacija, slu`benicite znaele samo koj im e
{ef. Site znaele koj e generalniot direktor, nikoj ne
znael koe e rakovodstvoto,
koj e odgovoren i koj za {to
odlu~uva. Na~inot na rakovodewe bila sekojdnevna seansa kaj generalniot direktor.
Nemalo re~isi nitu eden
pravilnik, upatstvo i sli~no. Se rabotelo po odredena
postapka, no obi~no na juri{
i ne zemaj}i ja predvid normalnata rabota. Vo firmata
nemalo red, nitu tehnolo{ka
disciplina, koja{to e neophodna za takvi proizvodi.
So na{a pomo{, formirani se rabotni timovi za
realizacija na poedini barawa. Rabotata na imple-
„ Iskustvoto poka`uva deka e golema korelacijata me|u anga`iraweto na upravata vo
implementiraweto na sistemot za upravuvawe so kvalitet i uspe{nosta na organizacijata. Procentot na firmi koi imaat implementirano sistem za upravuvawe so kvalitet na
predlog i so anga`irawe (rakovodewe) od rakovodstvoto e pomal od 20 procenti
tal se zgolemija za pove}e od
20 procenti.
Vo dvata slu~aja e ista
konsultantska firma, koja
navistina se trude{e da postigne {to podobar rezultat
bez ogled na okolnostite.
Nastapot be{e maksimalno
adaptiran kon osobenostite
na dvete firmi. Auditorite
za sertifikacija vo dvata
slu~aja ne bea isti, no vo
potpolnost bea svesni na barawata i suvereno go napravija pregledot i ocenkata.
Neusoglasenostite i dadenite preporaki navistina
zna~at potstrek za podobruvawe.
mentacijata na sistemot
trae{e pove}e od edna godina. Sorabotnicite vo timovi za kvalitet dobivaa zada~i od konsultantot i istite
si gi izvr{uvaa i mnogu dobro sorabotuvaa.
Rakovodstvoto aktivno
ne u~estvuva{e vo celiot
proces. Konsultantot direktno rabote{e so timovite, no rakovodstvoto nose{e
svoi odluki, pritoa ne konsultiraj}i se so konsultantot, a ~esto i sprotivno na
negovite preporaki. Rakovodstvoto duri ne ni znae{e
koj od ~lenovite na timot dobro raboti i bara{e od konsultantot da predlo`i nagrada. Nikoga{ ne go izvesti
konsultantot dali se realizirani nagradite. Po pove}e
godini, blagodarenie na
idealisti koi go izdr`ale
toj na~in na rabota, firmata dobi sertifikat za ISO
9001. Nekoi procesi rabotat
vo soglasnost so barawata
na sistemot, rakovodstvoto
u{te raboti na seansi, pregled od rakovodstvoto se
odr`uva, no samo zaradi toa
{to toa go bara teloto za
sertifikat.
se reinvestira. Eden del od
nivnite kupuva~i se mnogu
zadovolni od nivnata rabota i baraat da se sertificiraat po standardot ISO
9001, vo soglasnost so strategijata na nivnata firma.
Firmata saka da se pro{iruva i sopstvenicite ocenuvaat deka treba da se sertificiraat po standardot
ISO 9001, iako to~no ne znaat {to zna~i toa. Odlukata
PRIMER B
Se raboti za mala firma, vo koja rakovodstvoto,
proizvodstvoto i skladiraweto se vo edna prostorija.
Kompanijata, koja e na dvajca
sopstvenici, koi pred deset
godini po~nale so nekolku
stotini evra i sega ima godi{en porast od 15 do 20
procenti i celata dobivka
ja nosat za edna nedela.
Prvi~nata analiza na
sostojbata poka`a deka nema
definirana organizacija.
Postoi generalna podelba
me|u sopstvenicite na proda`ba i proizvodstvo i site
rabotat se{to. Ne postojat
crte`i, tehnologija, rabotna
dokumentacija. Surovinite i
gotovite proizvodi se nara-
~uvaat po telefon. Edinstveni dokumenti po zavr{enata rabota se presmetka za
materijal i presmetka za
proizvod. Nema plan, a rabotata se raspredeluva i se
realizira spored dogovorite. Sekoga{ s* se realizira
na vreme. Nema nezadovolni
kupuva~i, a po potreba se raboti i no}e i za vreme na vikend.
Implementacijata na
vo rasprava za poedini to~ki od sistemot.
Vo predvideniot, no mnogu kratok rok firmata vovede planirawe i raspredelba
na mese~noto i na dnevnoto
proizvodstvo. Pritoa bea
izraboteni site potrebni
crte`i, tehnolo{ki postapki, potrebnite planovi za
kontrola i pri~inite za vizuelen pregled na proizvodot i be{e nabavena merna
Sporedba i analiza na primerite A i B
standardot ISO se odviva{e so mali otstapki od
predvideniot plan za implementacija i sertifikatot
ISO 9001 go dobivaat vo rok
i bez najdeni neusoglasenosti. Dvajcata sopstvenici
sekoga{ sorabotuvaa so konsultantot, gi prezemaa obvrskite za realizirawe na rabotite, direktno se vpu{taa
oprema. Vovedeno e sledewe
od {arawe na materijalot
do etiketa na ambala`ata na
proizvodot i pi{ana evidencija za site reklamacii,
korektivni i preventivni
merki. Elementite od pregledot rakovodstvoto gi vnesuva vo godi{niot plan za
rabota. Proizvodstvoto i realizacijata vo prviot kvar-
OCENA I PREPORAKA
Po mnogu godini rabotewe na problematikata na
kvalitet, so ~esti adaptirawa vo na{i uslovi, dlaboko
sme uvereni deka implementiraniot sistem za upravuvawe so kvalitet so rabotnite rezultati }e gi opravda
trudot i tro{ocite. Uspehot
najmnogu zavisi od anga`iraweto na rakovodstvoto, na
~elo so direktorot ili so
pretsedatelot na rakovodstvoto. Korelacijata me|u anga`iraweto na upravata vo
implementiraweto na sistemot za upravuvawe so
kvalitet i uspe{nosta na
organizacijata e golema.
Procentot na firmi, koi
imaat implementirano sistem za upravuvawe so kvalitet na predlog i so anga`irawe (rakovodewe) od rakovodstvoto e pomal od 20
procenti.
Kako da se postignat podobri rezultati, kako da se
napravi sistemot za kvalitet pokvaliteten? Mo`ni podobruvawa se gledaat vo nekolku nasoki:
- dolgoro~no, vo informirawe i vo usovr{uvawe
na ~lenovite na rakovodstvoto za modernite iskustva
za upravuvawe, so akcent na
motivirawe na sorabotnicite i ~isti odnosi;
- so dopolnitelno osposobuvawe na auditorite od
sertifikaciskite ku}i da
mo`at osven rutinska proverka po to~kite od normata,
da navlezat i podlaboko vo
elementi koi se korisni za
organizacijata;
- podobra sorabotka me|u
sertifikaciskite ku}i, firmite koi sakaat da se sertificiraat i konsultantite,
koi, po pravilo, navleguvaat
vo re{avawe na vistinski
problemi;
- pogolema aktivnost za
metodsko osposobuvawe na
rakovodstvoto i na u~esnicite vo razni podra~ja na
sistemite za upravuvawe so
kvalitet.
Pero Avakumovski
INTERVJU
25
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
ALEKSANDRA NA][email protected], IZVR[EN DIREKTOR NA „EUROLINK OSIGURUVAWE“
Denono}nata posvetenost na
klientite e receptot za uspeh
o obezbeduvawe visokokvalitetni osiguritelni
uslugi, so cel namaluvawe na rizicite, akcionerskoto dru{tvo „Eurolink osiguruvawe“ odgovara na potrebite na pazarot za koj{to postoi. Kako za
poedincite taka i za kompaniite, so pomo{ na osiguritelnite uslugi na „Eurolink osiguruvawe“ prakti~no ne
samo subjektite {to imaat mo`nost da ja zgolemat svojata sigurnost tuku globalno ja zgolemuvaat i blagosostojbata po{iroko vo op{testvoto.
Za toa kako da go osigurate sopstveniot uspeh, profitabilnosta i da ~ekorite smelo kon site predizvici razgovarame so Aleksandra Na}eva-Ru`in, izvr{en
direktor na „Eurolink osiguruvawe“. Ovaa osiguritelna kompanija voedno e i pokrovitel na Stopanskata komora na Makedonija.
S
X Vo vreme na ekonomska kriza i implikaciite
od nea vo stopanstvoto za
uspe{no delovno rabotewe potrebni se osnovni
strate{ki celi…
- Na{ata kultura e zasnovana vrz dlabokata verba
predime na{ata reputacija
na dru{tvo, koe se odlikuva
so dostapnost, profesionalizam, dobro rabotewe, kako i da gi prodlabo~ime i
kvalitativno dolgoro~no
zbogatime konsultativnite
odnosi so klientite.
„ Promoviraj}i nov kvalitet na usluga vo osiguruvaweto, „Eurolink
osiguruvawe“ i natamu se potvrduva kako nositel na avangardni potfati koi davaat efekt na dolg rok
Druga klasa na ne`ivotno
osiguruvawe e osiguruvaweto od nezgoda, kako i popularnoto patni~ko osiguruvawe, adaptirano kon
specifi~nite barawa na
klientite. Sé poaktuelno e
osiguruvaweto od odgovornost na pravni lica (revizori, ste~ajni upravnici,
lekari, advokati, notari,
izvr{iteli,
detektivi,
brokeri, turisti~ki agencii) za pri~inuvawe {teti
na treti lica pri vr{ewe
na svojata dejnost, na koe
„Eurolink osiguruvawe“ intenzivno raboti i promovira novi produkti. Isto ta-
ka, vo ponudata na „Eurolink osiguruvawe“ se nao|a
i osiguruvawe na transport, kargo-prevoz, vozduhoplovi, krediti i drugi
vidovi osiguruvawa.
X Minatata godina, so
rabota po~na noviot centar na dru{tvoto „Eurolink 24“. [to pretstavuva
„Eurolink 24“?
- Po intenzivni podgotovki, vo ~etvrtiot kvartal od
minatata godina, so rabota
po~na noviot uslu`en centar na dru{tvoto – „Eurolink 24“, so koj se ovozmo`uva kontinuirana 24-~asovna
poddr{ka na klientite, ka-
„ Postojano se trudime u{te pove}e da ja unapredime na{ata reputacija na dru{tvo, koe se odlikuva so dostapnost, profesionalizam, dobro rabotewe, kako i da gi prodlabo~ime, kvalitativno i
dolgoro~no da gi zbogatime konsultativnite odnosi so klientite
vo integritetot i vo ~esnosta vo raboteweto, odnesuvaj}i se kon klientite, no i
me|usebno, so dignitet i so
po~it, investiraj}i i rastej}i zaedno so svoite vraboteni, so ogled na toa {to
dobro obrazovani, postojano obu~uvani i zadovolni
rabotnici se najgolemiot
imot na dru{tvoto i eden
od negovite pridonesi kon
po{irokata zaednica. Nie
te`neeme kon odli~nost.
Vnimatelno izbirame rizici i rabotime zaedno za da
go osigurime na{iot uspeh,
profitabilnost i raste`
vo idnina. Postojano se trudime u{te pove}e da ja una-
X Postojat najrazli~ni vidovi osiguruvawa.
Kakvi sé paketi na osiguruvawe mu nudi „Eurolink“ na pazarot?
- „Eurolink osiguruvawe“ gi pokriva site klasi
na ne`ivotno osiguruvawe,
kade {to, me|u drugoto, nudi osiguruvawe imot od
standardni rizici, kako i
osiguritelni
programi
adaptirani kon potrebite
na golemite klienti, preku
sorabotka so vrvni reosiguruva~i. Ponatamu, nudi
nekolku produkti nameneti
za osiguruvawe vozila, kako {to e avtoodgovornosta
i kasko osiguruvaweto.
[to da storite dokolku
bidete o{teteni!
Dokolku e nastanata
{teta, sé {to treba da napravite e da se obratite
do „Euroloink osiguruvawe“ za barawe nadomest
na {tetata. Povikajte go
va{iot agent ili javete se
vo „Eurolink osiguruvawe“ a.d. Skopje, na tel. 32
89 324 za dobivawe podatoci za potrebnite dokumenti i postapkata za va{eto barawe. Ottamu }e
vi bidat dadeni informacii za potrebnite dokumenti i postapkata za va{eto barawe.
Baraweto za nadomest
na {teta treba da go dostavite do „Eurolink“, naj-
docna vo rok od tri dena
od nastanatata {teta. So
sebe ponesete ja va{ata
soobra}ajna dozvola, podatoci za predizvikuva~ot na nezgodata (dokolku
e poznat), i po mo`nost
vedna{ dogovorete go mestoto i vremeto na procena na {tetata, kako i na~inot na isplata na istata. Navedete i podatoci
za o{tetenite, odnosno
uni{teni predmeti so
pribli`no nazna~uvawe
na nivnata vrednost. Pri
toa, ne zaboravajte, so~uvajte gi site smetki za
storenite tro{oci vo vrska so baraweto.
ko vo odnos na proda`ba na
polisi, taka i vo odnos na
informacii, pred sé za nastanati {teti. „Eurolink
24“ e pionerski proekt vo
Republika Makedonija vo
dejnosta na osiguruvaweto,
kako i po{iroko vo finansiskiot sektor, preku koj
dru{tvoto etablira nova
kultura vo odnosite so klientite. Promoviraj}i nov
kvalitet na usluga vo osiguruvaweto, „Eurolink osiguruvawe“ i natamu se potvrduva kako nositel na avangardni potfati, koi davaat
efekt na dolg rok.
Paralelno so otvoraweto na noviot uslu`en centar, se izvr{i i rebrendirawe na dru{tvoto, {to be{e poddr`ano preku marketin{ko promovirawe, preku
elektronski i pe~ateni mediumi, kako i preku delovnite zdru`enija.
X Koi se va{ite soznanija vo odnos na toa koj od
osiguritelnite paketi e
najatraktiven za potro{uva~ite, odnosno, za koj
vid osiguruvawe ima najgolem interes?
- „Eurolink osiguruvawe“ gi nudi site klasi na
ne`ivotno osiguruvawe vo
soglasnost so Zakonot za supervizija na osiguruvawe-
to. Kako najatraktivni za
fizi~kite lica pretstavuvaat kasko osiguruvaweto i
zadol`itelnoto avtoosiguruvawe, doma}inskoto osiguruvawe i osiguruvaweto
od nezgoda.
X Vo odnos na osiguruvaweto dominiraat biznis-paketite ili gra|anskite?
- Niz svoeto profesionalno dejstvuvawe, dru{tvoto odr`uva odli~no izbalansirano i vnimatelno
selektirano portfolio na
rizici. „Eurolink osiguruvawe“ poseduva kapacitet
za prifa}awe golemi imotni rizici za potrebite na
industrijata, a raboti i so
masovni osiguruvawa na positni gra|anski rizici. Edna golema prednost na „Eurolink osiguruvawe“ e deka
ima ramnote`a i ednakva
zastapenost me|u biznis-paketite i gra|anskite osiguruvawa.
X Veruvaat li klientite vo osiguritelnata
industrija?
- Na{eto iskustvo ka`uva deka veruvaat. Potvrda
za toa se sekako redovnite
godi{ni obnovi na osiguruvaweto, kako i golemiot
broj novi klienti.
Aneta Stojkoska
ZA PRVPAT NA PAZAROT
Osiguruvawe od profesionalna odgovornost
na lekari i zdravstveni rabotnici
Za prvpat na na{iot pazar „Eurolink“ go nudi osiguruvaweto od profesionalna odgovornost na lekari i na
zdravstveni rabotnici. Stanuva zbor
za osiguruvawe, koe ja pokriva zakonskata gra|anska odgovornost za {teti
nastanati poradi smrt, povreda na teloto ili o{tetuvawe na zdravjeto na
pacientite, pri~ineti so gre{ka vo
lekuvaweto pri davawe na zdravstvenite uslugi vo ramki na profesijata.
Osiguruvaweto ja pokriva odgovornosta na lekarite i drugite
zdravstveni rabotnici vo javnite
zdravstveni ustanovi, privatnite
zdravstveni ustanovi i individualnata odgovornost na zdravstvenite
rabotnici. So ova osiguruvawe se
pokriva odgovornosta na lekarite i
na drugite zdravstveni rabotnici za
izvr{uvawe na dejnosta vo ramkite
na ustanovata; individualnoto osi-
guruvawe ja pokriva odgovornosta na
lekarite i drugite zdravstveni rabotnici, koi vr{at praktika vo i
nadvor od svojata mati~na ustanova.
Ovoj produkt „Eurolink“ prv go
nudi na na{iot pazar, voden od {irokoprifatenata praktika vo razvienite zemji, zdravstvenite rabotnici da se osiguraat od odgovornost, a,
sepak, adaptiran vo odnos na barawata i na cenite na doma{en teren.
26
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
EKONOMSKITE ODNOSI ME\U R.MAKEDONIJA I R.ALBANIJA
DOSIE
Biznismenite da sorabotuvaat
kako politi~arite
konomskata sorabotka me|u Republika
Makedonija i Republika Albanija voop{to ne
korespondira so nivoto na
politi~kite odnosi me|u
dvete zemji. Ne se iskoristeni nitu mo`nostite i
potencijalite na dvete
stopanstva nitu faktot deka se raboti za sosedni
zemji. Ovie konstatacii
izre~eni od pretsedatelot
na dr`avava \orge Ivanov
na makedonsko-albanskiot
biznis-forum, {to se odr`a vo ramkite na dvodnevnata poseta na pretsedatelot na R.Albanija Bamir
Topi, na zemjava, gi potvrduva i oficijalnata statistika. Tokmu zatoa, albanskiot pretsedatel ja poseti zemjava so pogolema grupa biznismeni.
- Svesni sme za postoeweto golem potencijal za
ekonomska razmena me|u na{ite dve stopanstva. Zatoa
go ohrabruvame organiziraniot pristap i plasman na
makedonskite proizvodi na
albanskiot pazar i gi pottiknuvame direktnite investicii na na{ite pretprijatija vo Albanija i obratno, kako i osnovaweto me{oviti kompanii. Takviot
pottik ne e samo verbalen
tuku se temeli na realnite
zalo`bi za sozdavawe povolna investiciska klima i
otvorenost na na{ite ekonomii - istakna pretsedatelot \orge Ivanov.
Spored pretsedatelot
Bamir Topi prioritet i za
dvete dr`avi treba da bide
E
„ Trgovskite odnosi me|u dvete sosedni zemji se mnogu pod nivoto na
politi~kata sorabotka. Iako sorabotkata e vo nagorna linija, i vo dvete stopanstva ima u{te neiskoristen potencijal
realiziraweto na Koridorot 8, preku intenzivno lobirawe vo Brisel i izgradbata na pati{tata, koi ja
povrzuvaat Tirana so Debar, „Elbasan“ i so „]afasan“.
- Dvete zemji imaat kapacitet, osven vo turizmot,
da ja razvivaat sorabotkata
i vo delot na rudarstvoto i
na metalurgijata – istakna
Bamir Topi.
- Na{ata sorabotka ne
se ograni~uva samo na bilateralnite odnosi. Tie ja sodr`at i mnogu zna~ajnata
regionalna dimenzija. Faktot deka na{ite zemji se
nedvosmisleno i odlu~no
orientirani i posveteni
kon zaedni~kite evroatlantski celi, gi zbogatuva
odnosite so zna~ajnata integraciona dimenzija i ja
dopolnuva {irokata ramka
na ovaa sorabotka.
Na Makedonsko-albanskiot biznis-forum prisustvuvaa okolu stotina biznismeni od Makedonija i od
Albanija, koi imaa mo`nost
da se zapoznaat i da razmenat iskustva, kako i do dogovorat eventualna podlaboka sorabotka.
Sporeduvaj}i go periodot od 2001 do 2009 godina,
vo nadvore{notrgovskata
razmena me|u R.Makedonija
i R.Albanija, mo`e da se zabele`i konstanten trgovski
suficit na makedonska
strana. Osoben rast na
vkupnata trgovska razmena
me|u dvete zemji ima vo periodot od 2006 do 2008 godina, koga ima i najgolema
vrednost od 142,4 milioni
amerikanski dolari. Trendot na rast, za `al, ne prodol`i vo 2009 godina, {to
se dol`i na krizata koja gi
zafati dvete zemji. Pritoa,
dr`avava realizirala najgolem izvoz vo 2008 godina,
koga na albanskiot pazar se
plasirani stoki vo vrednost od 106,7 milioni amerikanski dolari, a najmal
vi (1,6 milioni amerikanski dolari), voda (1,1 milioni amerikanski dolari).
Najgolem uvoz od R.Albanija e zabele`an vo 2008
godina, so vrednost od 35,6
milioni amerikanski dolari, dodeka najmalata vrednost od 1,1 milioni amerikanski dolari imalo vo
2002 godina. Najgolem del
od uvozot, spored podatocite od lani, go so~inuva
portland cement (12,6 milioni amerikanski dolari)
i toplovalani pra~ki od
`elezo i od ~elik (3, 4 milioni SAD $) .
Inaku, trgovskata ramena me|u Republika Makedonija i Republika Albanija
se odviva vo ramkite na dogovorot CEFTA od 2006 godina. Trgovijata me|u dvete
zemji e glavno liberalizirana i ne ja optovaruvaat
posebni problemi, osven
te{kotiite vo transportnata dostapnost na dvata pazara. Liberalizacijata e
Precizirawe na tenderite
Sorabotkata zasega ni e skromna, no o~ekuvame da ja pro{irime bidej}i imame odli~ni proizvodi za vodovodni i za kanalizacioni sistemi, za tretman na otpadni vodi, koi bi se vklopile vo infrastrukturnite proekti, koi se vo tek vo Albanija. So ogled deka ima najava za zgolemuvawe na ovoj vid proekti, o~ekuvame ovie proizvodi od
na{ata nova programa da imaat dobar plasman na albanskiot pazar.
Edinstven problem so koj se soo~uvame e konkurencijata na tenderite. Imeno, tamu ne se konkretno definirani potrebite na proizvodot. Ako se bara, na primer, kanalizaciona {ahta, ne e ka`ano nitu od kakov materijal treba da bide, nitu koj kvalitet i standardi da gi ima. Taka {to, mo`e da se slu~i firma „od gara`a“ da dojde so
ponuda i da ja dobie rabotata. Ottamu, smetam deka e po`elno to~no da se definira
{to se bara i da se znaat pravilata na igra na tenderite.
(Bojan Kova~eski, „Uniplast“ od Struga)
OP[TI POKAZATELI
ALBANIJA
1. Lokacija: Jugoisto~na Evropa, grani~i so Jadranskoto i so Jonskoto More, me|u Grcija, Srbija i Crna Gora
2. Povr{ina:
z Vkupno: 28.748 kvadratni kilometri
- Zemjena povr{ina: 27.398 kvadratni kilometri
- Vodena povr{ina: 1.350 kvadratni kilometri
3. Granici:
z Vkupno: 720 kilometri
z Zemji so koi grani~i: Grcija 282 kilometri, Makedonija 151 kilometri, Srbija i Crna Gora 287 kilometri
4. Glaven grad: Tirana
5. Naselenie: 3.639.453 (juni 2009)
6. Religija: muslimani 70 procenti, pravoslavni Albanci 20 procenti, katolici 10 procenti
7. Jazici: albanski (oficijalen), gr~ki, vla{ki, romanski
1. Bruto doma{en proizvod (BDP)
z BDP: 22,9 milijardi dolari (2009)
z Stapka na porast na BDP: 3,7 procenti (2009)
z BDP po glava na `itel: 6.300 dolari (2009)
z BDP po sektori:
- Zemjodelstvo: 20,6 procenti
- Industrija: 18,8 procenti
Uslugi: 60,6 procenti (2009)
2. Stapka na inflacija: 2,1 procenti (2009)
3. Stapka na nevrabotenost: 12 procenti (2009)
4. Industrii: prerabotka na hrana, tekstilni proizvodi, cement, hemikalii, rudarstvo, bazi~ni metali
5. Izvoz: 1.194 milijardi dolari (2009)
z Izvozni partneri: Italija 55,9 procenti; Grcija 11,6
procenti; Kina 7,2 procenti (2008)
z Izvozni proizvodi: tekstil i obuvki, asfalt, metali, zelen~uk, ovo{je, tutun (2009)
6. Uvoz: 3.602 milijardi dolari (2009)
z Uvozni partneri: Italija 32,1 procenti; Grcija 13,1
procenti; Turcija 7,2 procenti; Germanija 6,6 procenti; Kina 4,5 procenti; Rusija 4,2 procenti (2008)
z Uvozni proizvodi: ma{ini i oprema, tekstil, hemikalii, prehranbeni proizvodi (2009)
vo 2001 godina, so vrednost
od 10,1 milioni amerikanski dolari.
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite, vo 2009
godina najmnogu vo izvozot
dominiraat: cevki i creva
i niven pribor (4,6 milioni
amerikanski dolari), rafinirano son~ogledovo maslo
(4,2 milioni amerikanski
dolari), proizvodi od gips
(2,8 milioni amerikanski
dolari), goveda za priplod
(2,6 milioni amerikanski
dolari), konstrukcii i delovi od `elezo i ~elik (2,1
milioni amerikanski dolari), pekarski proizvodi (1,9
milioni amerikanski dolari), ovo{je (1,9 milioni
amerikanski dolari), aktiven kvasec (1,9 milioni
amerikanski dolari), leko-
Posakuvana biznis-destinacija
Vo vremeto koga nie
imavme i pretstavni{tvo
vo Albanija, mo`nostite
ne bea sozreani za nekoja
poseriozna sorabotka. No,
poslednive pet do {est godini aktivno rabotime na
prodlabo~uvawe na sorabotkata so albanskite
firmi, transporteri i so
pristani{teto Dra~. Iako
ova pristani{te vo niedna
smisla ne mo`e da go zameni Solun, zaradi toa {to e
poplitko i ne mo`e da primi golemi brodovi, no tie
so nosivost do 15 iljadi
toni bez problem vplovuvaat, taka {to sorabotkata
trae i odi vo dobra nasoka.
Problemite {to bea na
po~etokot, koga prevozot na
stoka se vr{e{e samo dewe, zaradi bandite {to gi
ograbuvaa kamionite, ve}e
se nadminati, iako ostana
navikata da se patuva samo
preku den. Ima vidno podobruvawe i na drugite kriti~ni to~ki, kako {to be{e
naplatata na pobaruvawata. So navleguvaweto na
stranskite kompanii i banki, i so podobruvawe na
likvidnosta, se zgolemi i
kulturata vo naplatata.
Tokmu od site ovie pri~ini Albanija za nas e destinacija so koja sakame da
rabotime.
(Zoran Arnautov,
operativen direktor vo
„Fer{ped“ a.d. Skopje)
27
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
Neiskoristen potencijal
Goleminata na pazarot, mentalitetot,
karakteristikite na potrebite na potro{uva~ite, se elementi so koi Albanija,
kako zemja so zabrzan razvoj, pretstavuva
silen potencijal za zgolemuvawe na
plasmanot na makedonskite proizvodi.
Nesomneno deka site firmi od Makedonija, ne samo od prehranbenata industrija, treba da investiraat vo razvivawe na
pazarot, na prodlabo~uvawe na vrskite,
na izvoznite aktivnosti, me|usebnata sorabotka i vo zaedni~kite investicii.
(Vasko Janeski, „Vitaminka“
od Prilep)
asimetri~na, glavno vo polza na Republika Albanija i
toa za industriskite proizvodi (Albanija gi ima liberalizirano proizvodite od
tarifnata glava 53 pa natamu, a Republika Makedonija
celosno).
Vo odnos na zemjodelskite proizvodi, sostojbite
}e se podobrat od prvi juli,
koga }e po~ne da se primenuva dopolnitelniot protokol za natamo{na liberalizacija vo zemjodelstvoto,
vo ramkite na dogovorot na
CEFTA. Imeno, po sproveduvawe na postapkata za ratifikacija na protokolot,
Makedonija i Albanija }e
mo`at celokupnata trgovija
so zemjodelski proizvodi
da ja vr{at bez carina. Dvete zemji vo ramkite na dogovorot na CEFTA imaat liberalizirano 54 otsto od
trgovijata so zemjodelski
proizvodi. Ovoj dopolnitelen protokol, koj }e stane
sostaven del od dogovorot
Investitori vo turizmot
na CEFTA, po negova ratifikacija }e ovozmo`i ostanatite 46 procenti od zemjodelskite proizvodi, koi
se predmet na MFN (polna
carina) ili kvota da se liberaliziraat, odnosno da
se uvezuvaat na dvete strani bez carina.
Na sredbata na biznismenite od dvete dr`avi be{e konstatirano deka golemiot potencijal za me|usebnata sorabotka treba da odi
vo nasoka na organiziran
Vo dvete zemji ima resursi koi treba da se iskoristat od strana na investitorite, bilo da se makedonski ili albanski. Treba da se sprovedat i regulatorni aktivnosti, vo odnos na fiskalnoto rastovaruvawe na dvete strani
za olesnuvawe na biznisot.
Potencijalite i izvorite koi {to gi nudi Albanija za stranskite investitori se ogromni. Pred
s* mislam na vlo`uvawa
vo oblasta na energetikata, rudnite bogatstva, `ivotnata sredina i drugi.
Makedonskite gra|ani ne
treba da bidat samo posetiteli na albanskoto krajbre`je tuku treba i da gi
iskoristat
mo`nostite
{to se nudat vo golem
obem vo turizmot.
Nikolin Jaka,
pretsedatel na trgovsko-industriskata
komora Tirana
pristap i plasman na makedonskite proizvodi na albanskiot pazar i na zgolemuvawe na direktnite investicii na na{ite kompanii
vo Albanija i obratno, kako
i osnovaweto me{oviti
kompanii.
Od isklu~itelen interes za razvoj na dvete ekonomii se zaedni~kite infrastrukturni proekti i povrzuvawa. Tuka pred s* e doizgradbata na Koridorot 8,
delnicite, koi bi go una-
CENTAR ZA EDUKACIJA VO KOMORATA
predile patniot soobra}aj,
kako i na neophodnite `elezni~ki linii, koi bi bile
ekonomski krvotok me|u dvete zemji. Za biznis-zaednicite od dvete sosedni zemji
od su{tinsko zna~ewe e i
povrzuvaweto vo delot na
elektroenergetskiot i gasovodniot sistem, za {to e potreben pogolem zaedni~ki
anga`man na nadle`nite institucii od dvete sosedni
zemji.
V. Mickoska
FORMIRANA GRUPACIJA ZA [email protected]
ZA[TITA I ZA BEZBEDNOST PRI RABOTA
Obuka na kompaniite za
zgolemuvawe na izvozot Zaedni~ko „gasnewe“
Izminatata nedela vo
Stopanskata komora na Makedonija gostuvaa dvajca me|unarodni eksperti, d-r Pol
Fi{er i d-r Gvenge Li, koi se
obidoa da im go dobli`at ruskiot, indiskiot i kineskiot
pazar na makedonskite kompanii. Interes, sekako pokraj
mediumite, projavija samo golemite kompanii, koi ostvaruvaat izvoz vo evropskite
zemji, pa realno imaat kapaciteti i adekvaten proizvod
i za ovie zemji so najbrzoraste~ki pazari na svetot. Malite i sredni kompanii ne ja
prepoznaa {ansata da dobijat
pove}e informacii za pazarite koi se razlikuvaat od
makedonskiot. Tie ja ispu{tija {ansata da slu{nat od me|unarodniot guru, deka i malite i sredni kompanii mo`at da pronajdat interes na
taka golemi pazari. No, sekako, so zaedni~ki nastap.
- Osven izvoz na ruskiot
pazar, ostanatite pazari se
pregolemi za na{ite mo`nosti. Indija i Kina imaat
enormni golemi barawa, taka
{to na{ite kapaciteti ne mo`at da gi zadovolat - veli
Aleksandar Jawi} od kompanijata „Svislion“.
Vo ovaa nasoka ekspertot
im prepora~a na na{ite kompanii da se obedinat vo delot na okrupnuvawe na proizvodstvoto i na plasmanot bidej}i ima spektar od makedonski proizvodi, koi imaat odli~en kvalitet i koi imaat
golemi {ansi da go osvojat
aziskiot kontinent. Toa, pred
s*, se odnesuva na vinoto i na
alkoholnite pijalaci, konditorskite, zemjodelskite, farmacevtskite,
tekstilnite
proizvodi i sli~no.
Od samiot po~etok na ovaa
godina Centarot za edukacija
ima jasna opredelba so svoite
aktivnosti da im pomogne na
kompaniite da go zgolemat izvozot. Opredelbata proizleze
od faktot deka makedonskiot
pazar e mal i ve}e osvoen i od
doma{ni i od stranski proizvodi. I vo takvi uslovi, koga i
na doma{niot teren kompaniite go gubat pazarot, vistinsko
vreme e da ja smenat strategijata, pasivnata da ja promenat so
aktivna. Delovnite lu|e, posebno od malite i od srednite biznisi, treba da ja razberat devizata deka za sekoj proizvod ima
adekvaten kupuva~, koj treba da
se pronajde, no mo`ebi daleku
zad granicite na ovaa zemja.
Od poodamna vo globalnata ekonomija verojatnosta edna kompanija da opstane i se
razvie dokolku ne e izvozno
orientirana e mnogu mala.
Nastapot na me|unarodnite
pazari gi prinuduva kompaniite postojano da go razvivaat
svojot proizvod ili uslugi, da
razvivaat odli~ni distributivni mre`i, da vodat razumni politiki na ceni i sli~no.
Vo takvi uslovi kompaniite,
koi se soo~ile so konkurencijata na tu| teren, mnogu lesno
}e ja istisnat konkurencijata
od doma{niot.
Centarot za edukacija
ovaa godina po~na so obrabotka na temata „Etni~kite standardi“, koi se del od muslimanskata i od evrejskata tradicija i kultura, prodol`i so
pribli`uvawe na ruskiot, indiskiot i na kineskiot pazar,
a naskoro na zainteresiranite delovni lu|e }e im bide
ovozmo`eno tolkuvawe na direktivite na Evropskata unija, koi se povrzani so me|unarodnata trgovija.
(L. Z.)
na problemite
na ~lenkite
Vo Stopanskata komora na Makedonija formirana e Grupacija za protivpo`arna za{tita i za bezbednost pri
rabota, kako stru~en oblik na organizirawe i rabotewe na ovie dejnosti,
koja }e dejstvuva vo ramkite na Zdru`enieto na trgovijata (16.4.2010 godina).
Vo ramkite na Grupacijata vlegoa
kompanii, koi se zanimavaat so proizvodstvo, promet i so uslugi vo delot na protivpo`arni aparati, instalacii za dojava i avtomatsko gasnewe po`ari, oprema i sredstva za
gasnewe po`ar nameneti za profesionalnite protivpo`arni edinici,
sredstva za li~na za{tita, za{titna
oprema, kako i uslugi i sredstva za
bezbednost i zdravje pri rabota.
Formiraweto na Grupacijata proizleze od potrebata za zaedni~ko razgleduvawe na pra{awata povrzani so
unapreduvawe na raboteweto, razre{uvawe na tekovnite problemi, pred-
lagawe na merki od zaedni~ki interes, sorabotka so nadle`ni organi, institucii i organizacii i dr.
Na prvata sednica prisutnite
istaknaa deka aktivnostite na Grupacijata treba da bidat naso~eni kon
razre{uvawe na problemite so koi
se soo~uvaat kompaniite od ovie dejnosti. Posebno bea istaknati aktivnostite, koi treba da se realiziraat
vo pravec na izmeni i dopolnuvawe
na zakonski i na podzakonski akti od
ovaa oblast, sorabotkata so nadle`nite ministerstva, institucii i organizacii.
Na konstitutivnata sednica na
predlog na ~lenkite be{e izbran
upraven odbor od 11 ~lenovi. Za pretsedatel be{e izbran Toni Angelovski od „Antiplam“ od Skopje, a za zamenik-pretsedatel Dragan Stoevski
od „Tehnoinspekt“ od Skopje.
(V. N.)
28
BIZNIS INFO
POSETI
^etvrtok, 22 april 2010
MAKEDONSKIOT PAZAR POD LUPA NA TURSKITE BIZNISMENI OD EDRENE
Investitorite te{ko „gradat“
dozvoli za rabota i za prestoj
urskite biznismeni od
Edrene,
Republika
Turcija, predvodeni od
valijata Mustafa Bujuk, koi
minatata nedela bea vo poseta na zemjava, vo ramkite
na programata „Denovi na
Edrene vo Makedonija“, najavija deka se zainteresirani
na svojata lista na potencijalni zemji za investicii da
ja dodadat i R.Makedonija.
Stopanstvenicite od
Edrene biznis-klimata vo
R.Makedonija ja ocenija kako mo{ne povolna, i pokraj
toa {to potenciraa na
odredeni birokratski proceduri, poradi koi naj~esto
ja zaobikoluvaat zemjava za
vlo`uvawe na svoite investicii, kako i generalnoto
mislewe deka makedonskiot
T
„ Za problemot so dozvolite za rabota i za prestoj turskite biznismeni so apel do
makedonskite vlasti da najdat soodvetno re{enie
Mustafa Bujuk
„TAV“ so grade`nite
raboti po~nuva od maj
Turskata kompanija
„TAV“ e noviot koncesioner na aerodromskiot sistem vo zemjava, koja se
o~ekuva da investira
okolu 200 milioni evra.
Aerodromite „Aleksandar Veliki“ vo Skopje i
„Sv.Apostol Pavle“ vo
Ohrid }e bidat dadeni
pod koncesija na 20 godini i Vladata o~ekuva so
sproveduvaweto na ovoj
proekt aerodromite da
dobijat podobruvawe po
svetski standardi na aerodromskata infrastruktura i zgolemuvawe na
kapacitetite i na aviosoobra}ajot. Isto taka,
„TAV“ }e go gradi i noviot
kargo-aerodrom vo [tip.
Od „TAV“ najavija deka
oficijalno so grade`nite raboti }e po~nat za
eden mesec.
Potpi{uvawe na spogodbite za sorabotka me|u Trgovsko-industriskata komorata na Edrene i regionalnite komori so sedi{te
vo Gostivar i vo Ohrid
BROJKI I FAKTI
REPUBLIKA TURCIJA
1. Lokacija: Jugoisto~na Evropa i Jugozapadna Azija,
grani~i so Crnoto More, me|u Xorxija i Bugarija, so
Egejsko i so Mediteranskoto More, me|u Grcija i Sirija
2. Povr{ina:
z Vkupno:
780.580 kvadratni kilometri
- Zemjena povr{ina:
770.760 kvadratni kilometri
- Vodena povr{ina:
9.820 kvadratni kilometri
3. Granici:
z Vkupno: 2.648 kilometri
z Zemji so koi grani~i: Ermenija, Azerbejxan, Bugarija,
Gruzija, Grcija, Iran, Irak, Sirija
4. Glaven grad: Ankara
5. Naselenie: 76.805.524 (2009)
6. Religija: muslimani 99.8 procenti, drugi 0,2 procenti
7. Jazici: turski, kurdski, arapski, ermenski i gr~ki
8. Bruto doma{en proizvod (BDP)
z BDP kupovna mo}: 863,3 milijardi dolari (2009)
z Stapka na porast na BDP: -5,6 procenti (2009)
z BDP po glava na `itel: 11.200 dolari (2009)
z BDP po sektori:
- Zemjodelstvo: 8,5 procenti
- Industrija:
28,6 procenti
- Uslugi:
62,9 procenti (2008)
9. Stapka na inflacija: 16,5 procenti (2009)
10. Stapka na nevrabotenost: 14,5 procenti (2009)
11. Industrii: Tekstil, ~elik, petrolej, grade`ni{tvo, hartija, prerabotka na hrana, hartija, rudarstvo, ~elik, elektronika
12. Stapka na porast na industrisko proizvodstvo:
-11,8 procenti (2009)
13. Izvoz: 102,2 milijardi dolari (2009)
z Izvozni partneri: Germanija 9,6 procenti; Velika
Britanija 5,8 procenti, Italija 5,8 procenti; Francija
6,1 procenti; Irak 5 procenti (2009)
z Izvozni proizvodi: prehranbeni proizvodi, tekstil,
metalni proizvodi, transportna oprema
14. Uvoz: 140,8 milijardi dolari (2009)
z Uvozni partneri: Rusija 14 procenti; Germanija 10
procenti; Kina 9 procenti; Italija 5,4 procenti; SAD
6,1 procenti; Francija 5 procenti (2009)
z Uvozni proizvodi: ma{ini, hemikalii, polugotovi
proizvodi, goriva, transportna oprema
Generalno dobri
uslovi za investirawe
Sé u{te go istra`uvame
makedonskiot pazar i zasega od na{ite soznanija mo`eme da ka`eme deka generalno sme zadovolni so uslovite {to gi nudi R.Makedonija za stranskite investitori, iako, postojat
opredeleni nelogi~nosti
vo vrska dozvolite za rabo-
ta i za prestoj. Se nadevame
deka mnogu skoro ovie problemi }e bidat nadminati.
Zainteresirani sme za investicija vo R.Makedonija,
a na{ata dejnost e vrzana
so konstrukciskite materijali od `elezo i od ~elik.
Raif Kar{i, sopstvenik na „Trakija Boru“
apsolutno ne e to~no. Nie se
obiduvame da go smenime
ova razmisluvawe na turskite kompanii da ne ja gledaat
R. Makedonija kako mal pazar, tuku da ja tretiraat kako
pazar so mo`nosti za pro{iruvawe. Me|utoa, tuka golemo vlijanie, sepak, ima{e i
svetskata ekonomska kriza,
koja navistina be{e od mno-
Rifat Akin
pazar e mal pazar.
- Normalno e kompaniite
da se soo~uvaat so odredeni
te{kotii, dali od birokratski ili od drug karakter. Me|utoa, spored mene, najgolem
problem za nedovolnata zainteresiranost za stranski
investicii e toa {to Makedonija generalno se smeta za
mal pazar, {to spored mene,
gu golemi razmeri. Se nadevame deka vo idnina sostojbata }e bide mnogu podobra istakna Hakan Kizarti~i,
ekonomski sovetnik vo ambasadata na R.Turcija.
Ona {to be{e naglaseno kako golem problem za da
se odlu~at za investicii vo
R.Makedonija e problemot
so 60-dnevniot prestoj.
Imeno, tie smetaat deka toa
e prekratok rok, vo koj treba
da ja registriraat firmata,
da vrabotat lica i sli~no,
a potoa se prinudeni da se
vratat vo mati~nata zemja
za da go otpo~nat procesot
za dobivawe rabotna dozvola i dozvola za prestoj na
podolg vremenski period za {to smetaat deka e mo{ne neproduktivno i e edna
od pri~inite poradi koi
tie ne se re{avaat za investicii vo R.Makedonija.
- Ne e problemot vo vremetraeweto na procesot na
registrirawe firma vo
R.Makedonija. Investitorot
mo`e da registrira firma
vo tek na dva dena. No, potoa
sleduvaat
problemite.
Otkako }e se registrira
firmata i }e se vraboti
upravitel treba da se obezbedi dozvola za da se po~ne
so dejnosta. Toa zna~i deka
mora da se po~ne so postapka za prodol`uvawe na ra-
„[i{exam“ gi re{ava
tehni~kite detali
„[i{exam“ i „Boral“ se
kompaniite koi pred edna,
odnosno, dve godini gi najavija svoite investicii vo
slobodnata ekonomska zona
Bunarxik. Gigantot za proizvodstvo na staklo treba
da po~ne so izgradba vo vtorata polovina od godinava.
Vo pra{awe e usoglasuvawe
na tehni~kite detali.
- „Boral“, pak, ja odlo`uva izgradbata poradi finansiskata kriza - istaknuva Hakan Kizarti~i, ekonomski sovetnik vo ambasadata
na R.Turcija vo Republika
Hakan Kizarti~i
Makedonija.
29
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
Prikaz na direktni investicii od Turcija vo Makedonija
Struktura na razmenata
Vo pogled na zastapenosta na proizvodite vo
razmenata, vo periodot
januari do oktomvri 2009
godina, vo strukturata na
izvozot najmnogu se zastapeni:
-Tekstilni materijali
i tkaenini, mermer i ognootporni tuli, ferosilicium, proizvodi od `elezo i od ~elik, ferosilkomangan i prehranbeni
proizvodi vo vrednost
Vo uvoznoto saldo najgolemo u~estvo imaat:
botnata dozvola. Toa se
problemi, koi se nepotrebni
vo po~etokot na formirawe
na firmata. Period vo koj
Makedonija gubi, a ne samo
firmata, koja ne mo`e da ja
vr{i dejnosta - ni objasnuva
Rifat Akin od Makedonskoturskata stopanska komora.
Za ovoj problem apeliraa
do makedonskite vlasti, da
najdat soodvetno re{enie ili
da go adaptiraat onaka kako
{to toa e re{eno vo R.Turcija.
Inaku, vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na
Republika Makedonija so
-Tekstilni prediva,
tkaenini i tepisi, drugi
motorni vozila za prevoz
na lica i na stoka i drumski vleka~i za poluprikolki, prehranbeni proizvodi (vklu~uvaj}i zelen~uk i ovo{je), gotovi tekstilni proizvodi, obleka
i obuvki, elektri~na
oprema i bela tehnika,
grade`ni materijali (ognootporni tuli, cement,
gips i drugo), hemiski
proizvodi i plasti~ni
masi, lekovi i kozmetika.
Republika Turcija vo 2009
godina dostignala vrednost
od 291,5 milioni amerikanski dolari, pri {to bil ostvaren izvoz vo vrednost od
40,7 milioni amerikanski
dolari, dodeka uvoznoto
saldo iznesuvalo 250,7 milioni amerikanski dolari.
Trgovskiot deficit na Republika Makedonija vo 2009
godina iznesuval 210 milioni amerikanski dolari, a
u~estvoto na R.Turcija vo
vkupnata razmena so Makedonija e ~etiri procenti.
Vo ramkite na Makedon-
sko-turskiot biznis-forum
me|u biznis-delegacijata
ima{e pretstavnici od razli~ni sektori: od prehranbenata industrija, od zemjodelskata, grade`ni{tvoto i
drugi, koi po ovaa prvi~na
poseta na R.Makedonija, najavija i interes za konkretni
investicii vo zemjava.
Na ovie biznis-sredbi
sve~eno bea potpi{ani i
spogodbi za sorabotka me|u
Trgovsko-industriskata komorata na Edrene i regionalnite komori so sedi{te
vo Gostivar i vo Ohrid. Spogodbite gi potpi{aa potpretsedatelot na Trgovsko–industriskata komora na Edrene, Serdar Jal~iner, Remzi
Abdulai i Ru`di Mufti.
(A.St.)
Prvo trgovija pa proizvodstvo
na bolni~ki inventar
Po tretpat sum vo Makedonija. Qubovta i simpatiite, koi gi neguvame
kon Makedonija }e dovedat do na{a investicija
vo naredniot period od
{est meseci. Planirame
da investirame i da otvorime novi rabotni mesta.
Zaedno so mojot sin }e
dojdeme i }e ja razvieme
na{ata ideja. Za sre}a,
makedonskata Vlada go
pottiknuva medicinskiot
sektor. Vo prv plan pla-
nirame da realizirame
proda`ba, a potoa da razvieme i proizvodstvo.
Se zanimavame so medicinski materijali, ortopedski pomagala, monitori za bolnici, aparati
za EKG, operaciski masi i
kompleten inventar za
oprema na bolnici i vr{ime proda`ba na golemo
i na malo.
Xelal Bajdar,
sopstvenik na
„Mert ortopedi“
OD MAKEDONSKITE AMBASADI NIZ SVETOT
^IKAGO (GENERALEN KONZULAT)
SARAEVO
Konvencija za
biotehnologija
[irokootvoreni vratite za
islamskite investitori
„ Ponudeni 150 proekti te{ki nad 11 milijardi evra
Republika Turcija }e gradi sedum
iljadi stanovi za progonetite lica
vo Bosna i Hercegovina, a OPEK, so
Sovetot na ministri na BiH, potpi{a
dogovor za nova kreditna linija nameneta za razvoj na ekonomijata vo
dr`avata. Ova se del od rezultatite
na prvata me|unarodna donatorska
konferencija za BiH – „Saraevo biznis-forum“ (odr`ana na po~etokot na
april). Na konferencijata, na koja
prisustvuvale pretstavnici od vladi i od delovniot svet od Azija,
Afrika, Evropa i od Amerika, najzna~ajno mesto imale investitorite od
re~isi site arapski zemji.
Bosna i Hercegovina {iroko ja
otvorila vratata za investitorite
na koi im e ponudeno da vlo`at vo
150 proekti od oblasta na energetikata, komunikaciite i infrastrukturata, stopanstvoto i turizmot. Vkupnata vrednost na proektite iznesuva
11,45 milijardi evra.
Kako {to informiraat od Ambasadata na Republika Makedonija vo
Bosna i Hercegovina, na Forumot posebno vnimanie predizvikal proektot za investirawe vo izgradbata na
novi elektroenergetski proizvodni
kapaciteti vo Federacijata BiH.
Imeno, BiH zasega koristi samo 35
procenti od svoite vodeni resursi,
{to zna~i deka ima golem potencijal
za proizvodstvo na elektri~na energija, koja bi se plasirala vo bliskite
zemji, kako Italija, kade u{te sega
ima nedostig od energija.
Vo odnos na zemjodelstvoto pretstaveni bile proekti za primarno zemjodelsko proizvodstvo i proizvodstvo
na zelen~uk, kako i proekti za izgradba
na kapaciteti za skladirawe i za prerabotka na ovo{je i na zelen~uk. Posebno bilo uka`ano na potrebata od proizvodstvo na hrana i davawe uslugi po
standardot „Halal“, koj s* pove}e se bara na Istokot, no i vo zapadnite zemji.
Na ovoj sobir, koj bil ocenet kako
najzna~aen nastan vo ekonomijata na
ponovata istorija na BiH, upaten e
povik za natamo{no investirawe vo
zemjata, koja sega e stabilna i bezbedna za vlo`uva~ite i za biznisot.
Od treti do {est maj
2010 godina, vo ^ikago,
SAD, }e se odr`i me|unarodna konvencija za biotehnologija, na koja }e
u~estvuvaat brojni kompanii, koi dejstvuvaat vo delot na zdravstvoto, zemjodelstvoto i vo bioindustrijata. Mo`nostite koi
gi nudi ovaa konvencija
se: novi razvojni proekti,
kako i informirawe za
statusot na postojnite,
sredbi so pretstavnici
na kompanii za vreme na
biznis-forumot, u~estvo
na seminari vodeni od
vrvni eksperti, sledewe
i u~estvo vo kreirawe na
javnite politiki za razvoj
i mre`a.
Na konvencijata tradicionalno zemaat u~estvo i lideri na dr`avi,
koi imaat interes vo delot na bioindustrijata,
kako i vode~kite lu|e na
mnogu vlijatelni me|unarodni kompanii vo delot
na biotehnologijata.
Bi bilo korisno u~estvoto na kompaniite od
Republika Makedonija,
koi se zanimavaat so biotehnologija, poradi pro{iruvawe na svoite kontakti, kako i privlekuvawe stranski kapital vo
zaedni~ki proekti.
Podetalni informacii mo`at da se najdat na
internet-stranicata: convention. bio. org.
ANKARA
Za`ivuvawe na javno-privatnoto partnerstvo vo regionot
Razrabotuvawe na sistemot na
investirawe so javno-privatno
partnerstvo e osnovnata cel na
proektot na Evropskata unija i na
Asocijacijata za ekonomska promocija, industriski i socijalen razvoj (FIEG), za razvojnata sorabotka so zemjite-kandidatki, koi se
steknale so pravo da pregovaraat
so EU. Nositel na proektot }e bide Republika Turcija, a vo nego bi
u~estvuvale Republika Makedonija i Republika Hrvatska (eventualno i Republika Albanija).
Za ovoj proekt, koj }e trae dve
godini, i vo nego treba da u~estvuvaat nevladini organizacii
od najmalku tri zemji, predvideni se okolu 500 iljadi evra za pokrivawe na tro{ocite za u~esnicite na sredbite, (konferencii
i rabotilnici) koi bi se odr`uvale vo zemjite u~esni~ki vo proektot i vo Brisel.
Aktivnostite bi se odvivale
vrz prethodno usvoena platforma,
dodeka dol`nosta na zemjite u~esni~ki e da izrabotat zaedni~ki pro-
„ Nositel na proektot, so koj }e se zajaknuva investiraweto po ovoj model,
}e bide Republika Turcija, a vo nego bi u~estvuvale Republika Makedonija i
Republika Hrvatska (eventualno i Republika Albanija)
ekti od oblasta na transportot,
energetikata, turizmot i drugi oblasti. Site nevladini organizacii
treba da dobijat poddr{ka od soodvetnite ministerstva i agencii za
razvoj na sekoja zemja, i od rakovodstvata na lokalnata samouprava
vo koi eventualno }e se realiziraat investicii po ovoj princip.
Spored informaciite od Ambasadata na Republika Makedonija vo Republika Turcija, koja za
proektot bila informirana od generalniot sekretar na Asocijacijata na turski grade`nici (TSA),
Hajuk Bujukba{, kako najpogodni
partneri za ovoj proekt se Stopanskata komora na Makedonija
(koja ima i zdru`enie za grade`ni{tvo i asocijacii za razvoj i
za sorabotka so EU), nevladini
organizacii od oblasta na investiciite i konsalting firmi.
30
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
[email protected] NA BANKARSTVOTO
NLB TUTUNSKA BANKA
Za malite i za srednite
biznisi 25 milioni evra!
NLB Tutunska banka
potpi{a krediten aran`man so Me|unarodnata
finansiska korporacija
IFC vo visina od 25 milioni evra, koi }e bidat
nameneti za poddr{ka na
malite i na srednite trgovski dru{tva. Bankata
kreditnata linija ja dobiva so prose~na kamata
na sredstvata od okolu
5,4 otsto.
- Cenata po koja }e se
plasiraat ovie sredstva
do krajnite korisnici zavisi od nivniot bonitet i
}e se dvi`i me|u sedum i
osum otsto. Maksimalniot
iznos na kredit e do
750.000 evra, so rok na
vra}awe od pet godini, i
edna godina grejs-period.
Site proekti {to imaat
{ansa da uspeat na pazarot }e dobijat finansiska
poddr{ka - istaknuva \or|i Jan~evski, pretsedatel
na upravniot odbor na
Slu`ben vesnik na EU L 86/1.4.2010 godina
Pravila za izvoz na
zemjodelski proizvodi
So Regulativata na Evropskata komisija (EU) so broj
278/2010 od 31 mart 2010 godina se vr{i nadopolnuvawe na Regulativata (EZ) so broj 1276/2008 za nabquduvawe na fizi~kite proverki na izvozot na zemjodelski
proizvodi, dobivawe refundacii ili drugi iznosi, i
Regulativa (EZ) so broj 612/2009 za odreduvawe op{ti
detalni pravila za primena na sistemot na naplata pri
izvoz na zemjodelski proizvodi.
Slu`ben vesnik na EU L 88/8.4.2010 godina
Uvoz na zemjodelski
proizvodi
Regulativata (EU) so broj 291/2010 od 31 mart 2010 godina, vr{i ispravka na Regulativite (EK) so broj
437/2009, (EZ) so broj 438/2009 i (EZ) so broj 1064/2009,
vo odnos na krajnata upotreba na postapkata utvrdena za
uvoz na odredeni zemjodelski proizvodi, vo ramkite na
postavenite tarifni kvoti.
NLB Tutunska banka, voedno i pretsedatel na Zdru`enieto na bankarstvoto
vo Stopanskata komora na
Makedonija.
Bankata ovoj poteg go
ocenuva kako potvrda za
svojata pozicija na me|unarodnite finansiski
pazari, dotolku pove}e
{to ova e eden od prvite
i pozna~ajni vlezovi na
IFC, kako edna od }erkite
na Svetska banka vo R.Makedonija.
(A.S.)
A.D. KOMERCIJALNA BANKA - SKOPJE GO SLEDI SIGNALOT NA NBRM
Namaleni kamatnite stapki
Komintentite na a.d. Komercijalna banka - Skopje od prvi
maj }e pla}aat poniski kamati za
kreditite, {to se dol`i na sledeweto na signalot na NBRM za
namaluvawe na kamatata na blagajni~kite zapisi. Od ovoj datum
za eden procenten poen }e se namalat kamatnite stapki za site
postojni denarski krediti odobreni od prvi maj 2009 godina,
kako i na site novoodobreni kre-
diti na pravnite lica, a onie
odobreni do ovoj datum }e imaat
od 0,5 otsto namaluvawe.
Namaluvawe od 0,5 otsto }e
imaat kreditite obezbedeni so
hipoteka od prv red od minimum
120 otsto, koi ve}e bea namaleni
na po~etokot od 2010 godina.
Od 0,5 otsto do eden procent
}e ima namaluvawe na kamatnite
stapki i kaj kreditite za fizi~kite lica, koe }e va`i od 16 maj
godinava. Za 0,5 otsto }e se namalat potro{uva~kite krediti
odobreni po 16 maj 2009 godina,
denarskite stanbeni i nenamenski hipotekarni krediti, avtomobilskite krediti obezbedeni so
`iranti ili so zalog na vozilo,
dodeka avtomobilskite krediti,
obezbedeni so hipoteka na nedvi`en imot, i turisti~kite krediti }e se namalat za eden procent.
A. D. OHRIDSKA BANKA – SOSIETE @ENERAL
Siguren „igra~” i za malite
i za golemite biznisi
Edna od najlikvidnite
banki
vo
dr`avava,
„Ohridska banka“-Sosiete
general, godinava }e se
fokusira na korporativniot pazar, osobeno na kvalitetnite kompanii, koi imaat izgledi za dolgoro~no
opstojuvawe i za ekonomski rast. Kreditite za
pravni lica, prete`no za
malite i za srednite biz-
NOVI ZAKONSKI PROPISI NA EU
nisi, kako i vo zemjodelskiot sektor, se planira da
porasnat od 5.457 milioni
denari vo minatata godina, na 8.210 milioni denari. ]e bide zgolemena i
finansiskata poddr{ka na
samostojnite vr{iteli na
dejnost, kaj koi godinava }e
bidat plasirani 169 milioni denari.
Vo delovnata politika
na bankata e zacrtano taa
da prerasne od regionalen
igra~ so heterogeno portfolio, vo nacionalen
igra~ naso~en pred s* kon
privlekuvawe i poddr{kata na vrvnite 20 procenti
od pazarot na mali i na
sredni pretprijatija. Celta e da se privle~at „liderite na pazarot“ vo sekoj
region, so ponuda na spe-
cijalni uslovi vo zamena
za polno domicilirawe na
pla}awa, depoziti i na celosniot biznis. Zgolemeniot fokus na pravnite lica, isto taka, zna~i aktivno u~estvo vo golemi investicii vo korporativniot
sektor, so koristewe na
mo`nostite za finansirawe na proekti i prekugrani~no kreditirawe. (V. M.)
Slu`ben vesnik na EU L 90/10.4.2010 godina
Plasman na biocidni
proizvodi
So Regulativata (EU) so broj 298/2010 od devetti april
2010 godina se nadopolnuva Regulativata (EZ) so broj
1451/2007 vo pogled na prodol`uvawe na vremetraeweto na otstapuvawata, koi ovozmo`uvaat plasirawe na
biocidni proizvodi na pazarot.
Slu`ben vesnik na EU L 91/10.4.2010 godina
Traktori
So Direktivata na Komisijata 2010/22/EU od 15 mart
2010 godina se nadopolnuvaat so cel na nivna adaptacija kon tehni~kiot napredok, direktivite na Sovetot
80/720/EEC, 86/298/EEC, 86/415/EEC i 87/402/EEC i direktivite 2000/25/EO i 2003/37/EO na Evropskiot parlament i na Sovetot, koi se odnesuvaat na odobruvawe
na tipot na zemjodelski ili {umski traktori.
(B.P.\)
NOVI ZAKONSKI PROPISI VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Slu`ben vesnik na RM broj 50/10
z Zakon za vinoto
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za
vrabotuvawe i za osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost
z Zakon za izmenuvawe na Zakonot za rabotnite odnosi
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za
izvr{uvawe
z Zakon za inspekciski nadzor
z Avtenti~no tolkuvawe na ~lenot osum od Zakonot za
prevoz vo patniot soobra}aj
Slu`ben vesnik na RM broj 51/10
z Odluka za zabrana na proda`ba na oddelni nafteni
derivati
Slu`ben vesnik na RM broj 52/10
UNI BANKA SO NOVI PROMOTIVNI TARIFI
Do 15 maj uslugite so
prepolovena cena
Site transakcii vo
platniot promet za pravni lica, so uslugata elektronsko bankarstvo na
UNI banka, do 15 maj
2010 godina }e bidat
presmetuvani po promotivna tarifa so namaluvawe od 50 otsto.
Virtuelnata banka
koja raboti 24 ~asa na
den, sedum dena vo nedelata ovozmo`uva realizacija na nalozi, pla}awe smetki, dobivawe izvodi i uvid vo sostojba.
Pristapot na ovoj
servis e vozmo`en od koja bilo lokacija vo svetot i pretstavuva najsovremen model za elektronskoto bankarstvo.
z Zakon za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Zakonot za
koncesii i drugi vidovi javno privatno partnerstvo;
z Programa za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Programata za pro{irena reprodukcija na {umite za 2010 godina;
z Lista za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Listata na
standardi so ~ija upotreba se smeta deka proizvodot e
bezbeden;
z Pravilnik za izmenuvawe i za dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe;
z Lista na ilustrativni primeri za pakuvawe (vo soglasnost so Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od
pakuvawe);
z Odluka za utvrduvawe proda`na cena na priroden
gas vo vtoriot kvartal od 2010 godina;
(Pozna~ajni propisi objaveni vo Slu`ben
vesnik na RM vo izminatite sedum dena)
31
BIZNIS INFO
^etvrtok, 22 april 2010
PONUDA - POBARUVA^KA
MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI SOPIRA^KA OPREMA ZA TOVARNI I ZA PATNI^KI VAGONI I ZA LOKOMOTIVI
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na soobra}ajni sredstva
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII, KOI PRODAVAAT [email protected] MATERIJALI
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] MATERIJALI - PROIZVODSTVO I [email protected] NA PVC, ALUMINIUMSKI MEBEL, ALUMINIUMSKI FORMA I OPREMA, PVC PROZORCI, SISTEMI,
PVC VRATI I PROZORCI MATERIJALI, ^ELI^NI PORTI, LAMINAT PARKET
Validnost do: 8.8.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA INOVATIVNI FARMACEVTSKI
PROIZVODI NAMENETI ZA @ENI
Validnost do: 25.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ULTRA APARATI ZA FOTOPODMLADUVAWE NA [email protected], ZA OTSTRANUVAWE NA AKNI, ZA [email protected] PSORIJAZA
Validnost do: 8.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVO NA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARNICI KOI PROIZVEDUVAAT KA[KAVAL
Validnost do: 9.8.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GEMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA VO OBLASTA NA PROIZVODSTVO
I PLASMAN NA KVALITETEN KOMPIR I KROMID
Validnost do: 24.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
UNGARSKA KOMPANIJA BARA DISTIRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA KOMPLETNA GAMA NA MAGNETI, MAGNETNI APARATI, MAGNETNI SISTEMI, METALNI SEPARATORI, MAGNETNI DIGALKI I MAGNETNI [email protected]^I, KOI
NAO\AAT PRIMENA VO PREHRANBENATA, MELNI^KATA, KERAMI^KATA I INDUSTRIJATA ZA PLASTIKA I ZA RECIKLIRAWE,
KOI [email protected] ZA OTSRANUVAWE METALNI DELOVI (^ESTI^KI) OD PROIZVODITE
Validnost do: 4.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI PRODAVAAT [email protected] MATERIJALI
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZA[TITNI OGRADI (ODBOJNICI) NAMENETI ZA MAGISTRALNI I AVTOPATI[TA
Validnost do: 11.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i hemiski vlakna
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALITETI OD KOMPIR
Validnost do: 3.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA NA MERNI APARATI NAMENETI ZA ZEMJODELSTVOTO VO ANALIZI NA PO^VATA, SVETLINATA, KVALITET NA
PLODOVITE, KONTROLA NA KLIMA, [email protected] NA @ITARKI
Validnost do: 19.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI ASPIRATORI
Validnost do: 10.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MINISISTEMI ZA POLNEWE
VO MLE^NATA INDUSTRIJA
Validnost do: 7.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ASORTIMAN OD SPECIJALNI
PROIZVODI, NAMENETI ZA PROSTORII ZA PU[EWE, TRI VIDA KOI LESNO SE MONTIRAAT NA YID, VERTIKALNI PEPELNICI, NASTRE[NICI ZA PU[A^KI ZONI, KOI GI [TITAT PU[A^ITE OD VREMENSKI NEPRILIKI
Validnost do: 25.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA TERMO-ALUMINIUMSKA FOLIJA, KOJA SE KORISTI ZA IZOLACIJA VO [email protected][TVOTO
Validnost do: 25.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
POLSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PUMPI I NA KOMPRESORI
Validnost do: 9.6.2010 godina
Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PARTNER ZA PROIZVODSTVO
I PLASMAN NA ETERI^NI MASLA I NA SU[ENO OVO[JE
Validnost do: 22.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Evropska unija, Zemji na Centralna i na
Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
SRPSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA STO^NO BRA[NO
Validnost do: 12.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI
FARMACEVTSKI FIRMI ZA PLASMAN NA [email protected] OD PLASTIKA
Validnost do: 26.5.2010 godina
FIRMATA NUDI BIOSTIMULATORI ZA ZEMJODELSTVO
Validnost do: 24.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Zemjodelstvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
HOLANDSKA KOMPANIJA SPECIJALIZIRANA ZA PROMOCIJA
NA VINO NA HOLANDSKIOT PAZAR E ZAINTERESIRANA DA GI
PROMOVIRA MAKEDONSKITE VINA
Validnost do: 7.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun i pijalaci
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI \ONOVI ZA ^EVLI
Validnost do: 9.9.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
TURSKA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA MASLO OD SON^OGLED, P^ENKA I
MARGARIN
Validnost do: 8.7.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA SANITARNA ARMATURA
Validnost do: 17.12.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA SORABOTUVA
SO [email protected] MAKEDONSKI KOMPANII VO IZVEDBA NA GRADBA SO ^ELI^NI KONSTRUKCII
Validnost do: 26.10.2010 godina
Vid sorabotka: Tehni~ka sorabotka
Oblast na sorabotka: Grade`ni{tvo
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
GR^KA KOMPANIJA BARA ZASTAPNIK VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA HARTIENA [email protected] ZA PAKUVAWE
MLE^NI PROIZVODI
Validnost do: 7.10.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrija
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DA UVEZE CEMENT OD REPUBLIKA MAKEDONIJA
Validnost do: 4.5.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Proizvodstvo na drugi nemetalni i mineralni proizvodi
Ponudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i na Isto~na Evropa
*
*
*
*
*
*
*
*
*
IZRAELSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA [email protected] OPREMA
Validnost do: 8.6.2010 godina
Vid sorabotka: Proizvodi, proizvodstvo
Oblast na sorabotka: Trgovija na golemo i na malo
Kontakt adresa:
Stopanskata komora na Makedonija
ul. Dimitrie ^upovski, 13
1000 Skopje
Kontakt lice: Mirjana Koceva
Tel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088
Call Centar: (02) 15015
E-adresa: [email protected]
32
BIZNIS INFO
Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotkata so Congress & Event
Organization (CEO) ve nosi pod isklu~itelno povolni uslovi na dve
zna~ajni saemski manifestacii vo Pri{tina, Republika Kosovo
*Obezbeden popust od 15 otsto za makedonskite izlaga~i, a za posetitelite od zemjava besplatni vleznici
*Vonredni mo`nosti za promocija i razgovori so delovni partneri
OD 5 DO 9 MAJ NA GOLEMATA SAEMSKA MANIFESTACIJA ZA
[email protected][TVO, ENERGETIKA, TEHNIKA I DRVNA INDUSTRIJA
„Expokos 2010“
Vo periodot od 5 do 9 maj 2010 godina vo Pri{tina vo Republika Kosovo }e
se odr`i Saemot za grade`ni{tvo energetika, tehnika i drvna industrija „Expokos 2010“. Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotkata so „Congress &
Event organization“ (CEO), organizira
u~estvo i poseta na makedonski kompanii
na edna od najgolemite saemski manifestacii vo ovaa zemja.
Stopanskata komora na Makedonija
organizira poseta na zainteresirani
kompanii na Saemot, no }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite
izlaga~i za u~estvo na Saemot.
Kompaniite svojot interes za u~estvo i za poseta na ovoj Saem mo`at da
go prijavat vo Stopanskata komora na
Makedonija, najdocna do 1 maj 2010 godina.
OD 27 DO 29 MAJ 2010 GODINA INTERNACIONALEN SAEM ZA
INFORMATI^KA TEHNOLOGIJA I PE^ATARSKA OPREMA
„ITTF 2010“
Vo periodot od 27 do 29 maj 2010
godina vo Pri{tina }e se odr`i VII
Internacionalen saem za informati~ka tehnologija i pe~atarska oprema „ITTF 2010“.
Stopanskata komora na Makedonija organizira poseta na zainteresirani kompanii na „ITTF 2010“ vo Pri{tina i }e bide i logisti~ka poddr{ka na zainteresiranite za u~estvo-
to na saemot kako izlaga~i.
Kompaniite svojot interes za
u~estvo i poseta na ovoj Saem mo`at
da go prijavat vo Stopanskata komora
na Makedonija, najdocna do 1 maj 2010
godina.
Lice za kontakt:
Venera Andrievska
Tel: 3244037; faks 3244088
E-po{ta: venera @mchamber. mk
^etvrtok, 22 april 2010
OTVOREN POVIK „CIP - EKOINOVACII”
Dobro za biznisot, dobro
za `ivotnata sredina
(Povikot e otvoren na 13 april 2010 godina, a se zatvora na
9 septemvri 2010 godina)
- Informativnata sredba vo Komorata }e se odr`i na
29 april 2010 godina, od 10 do 13 ~asot
Ve informirame deka
na 13 april 2010 godina e
objaven oglas za podgotovka
na proekti vo ramki na ekoinovaciite (Competitiveness and innovation programme) - CIP ekoinovacii,
namenet za poddr{ka na malite i na srednite pretprijatija. Aplikaciite se podnesuvaat
direktno
vo
Evropskata komisija.
Broj na povik: „CIP-EIPECO-Innovation-2010“ (za
podetalni informacii poglednete na: http: //ec.
europa. eu/environment/ecoinnovation/index_en. htm).
Ovoj povik go poddr`uvaat ekoinovativnite proekti
vo razli~ni sektori, koi imaat za cel spre~uvawe ili namaluvawe na vlijanieto vrz
`ivotnata sredina ili koi
pridonesuvaat za optimalna
upotreba na resursite.
z Kraen rok za prijavata e
9 septemvri 2010 god (isklu~ivo vo elektronska forma)
z Vkupni sredstva za
ovaa godina se 35 milioni
evra
z O~ekuvan broj na odobreni proekti 40
z Procent na finansi-
rawe od 40 do 60 procenti
Povikot e otvoren za site pravni lica od EU i zemjite-kandidatki, vklu~itelno i Makedonija, a prioritet se dava na malite i na
srednite pretprijatija. So
cel da se premosti jazot me|u istra`uvaweto i pazarot, CIP pridonesuva za
podobruvawe na `ivotnata
sredina, preku upotrebata
na novi i usovr{eni tehnologii. Dopolnitelno }e se
pottiknuvaat klasteri i
proekti, koi poka`uvaat dopolnitelna vrednost na
evropskoto tlo i imaat golem potencijal za pazarna
replikacija.
Prioritet imaat slednite oblasti:
- materijali za reciklirawe;
- grade`en sektor;
- prehranben sektor;
- uslugi vo delot na podobruvawe na ekolo{koto
vlijanie na sredinata.
Gi izvestuvame site zainteresirani kompanii deka vo gorenavedeniot period imaat mo`nost da apliciraat na ovaa programa.
So cel podobro informirawe na kompaniite, Stopanskata komora na Makedonija, na 29 april 2010 godina, od 10-1
13 ~asot, vo prostoriite na Komorata, organizira ednodnevna informativna sredba. Konsultant
na ovaa sredba }e bide gospo|a Jadranka Arizankovska, direktor i vi{ sovetnik za EU-programi i proekti pri Stopanskata komora na Makedonija.
Na informativnata
sredba slu{atelite }e se
zapoznaat so programata
za ekoinovacii, }e se zapoznaat so aplikativniot
paket, kako polesno da se
sovlada pi{uvaweto na
proektniot predlog, finansiite i buxetot.
Zainteresiranite lica
za u~estvo na informativnata sredba mo`at da se
prijavat najdocna do 26
april 2010 godina.
Kontakt:
Len~e Zikova, Anita Mitrevska
tel: 02 32 44 054 tel: 02 32 44 057
faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088
e-po{ta: [email protected]
e-po{ta:
[email protected];
Stopanskata komora na Makedonija gi informira svoite ~lenki
dokolku sklu~at dogovor za sorabotka so firmata - pokrovitel „Perpetuum-mobile“ - Skopje, vo period od 1.5.2010 - 30.9.2010 godina }e
mo`e da koristat 10 procenti popust na nivnite uslugi!
Informacii: Nata{a Dimeska-Stojanoska, Koordinator za pokroviteli,
mob: 070-2295-4439
tel: 00389 2 3244-0064
e-ppo{ta: [email protected]
www.mchamber.mk
PRV ME\UNARODEN SAEM NA PROIZVODITELI NA AVTOKOMPONENTI OD JUGOISTO^NA EVROPA
„SEE Auto Compo Net 2010“
topanskata komora na Makedonija, vo
sorabotka so Agencijata za poddr{ka
na pretpriema{tvoto na Republika Makedonija - Evropski informativen i inovativen centar i Avtomobilskiot klaster na
Makedonija, organiziraat zaedni~ki nastap na kompanii od Republika Makedonija na saemot „SEE Auto Compo Net 2010“,
{to }e se odr`i od 19 do 21 maj 2010 godina vo Kraguevac, Republika Srbija.
Na ovoj Saem }e se pretstavat najeminentnite proizvoditeli, snabduva~i, kupuva~i i korisnicite na proizvodite i uslugi za proizvodstvo na komponenti od Srbija i Jugoisto~na Evropa. Vo ramkite na
tridnevnata saemska manifestacija }e se
organiziraat i }e se odr`at mnogubrojni
nastani, kako trkalezni masi, prezentacii, programi za razvoj na snabduva~ite,
sredbi so kupuva~i i sli~no. U~estvoto na
ovoj saem e izvonredna mo`nost proizvoditelite na komponenti da gi prezentira-
S
Kraguevac
at svoite proizvodi i da ostvarat delovno-komercijalni rezultati.
Na prviot den na saemot (19 maj), kako
centralen nastan se najavuva odr`uvawe
na „Sredba so kupuva~ite“, koja se o~ekuva
deka }e go privle~e vnimanieto na proizvoditelite na komponenti od R.Makedonija, poradi mo`nosta za direktni delovni
sredbi so proizvoditelite od Jugoisto~na
Evropa. Isto taka, vo ramkite na saemot }e
se odr`i sredba na avtomobilskite klasteri na R. Makedonija i na R. Srbija.
Podetalni informacii za uslovite za
u~estvo na ovaa saemska manifestacija
mo`at da se dobijat vo Stopanskata komora na Makedonija.
Lice za kontakt
Vojkan Nikolovski
tel. 02 3244 068,
Faks 02 3244 088
e-po{ta: [email protected]
Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovski
tel: : (02) 3244036
faks: (02) 3244088
[email protected]
Download

Zemjava se rasfrla so energijata kako da e Kuvajt! Zemjava se